PREDLOG RESOLUCIJE o stanju pravne države na Malti pet let po umoru Daphne Caruana Galizia
14.10.2022 - (2022/2866(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
David Casa
v imenu skupine PPE
Thijs Reuten, Birgit Sippel, Juan Fernando López Aguilar, Sylvie Guillaume
v imenu skupine S&D
Sophia in ’t Veld, Anna Júlia Donáth, Moritz Körner, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Gwendoline Delbos‑Corfield
v imenu skupine Verts/ALE
Patryk Jaki, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Eugen Jurzyca, Assita Kanko, Beata Kempa, Elżbieta Rafalska, Bogdan Rzońca, Dominik Tarczyński, Valdemar Tomaševski, Alexandr Vondra, Witold Jan Waszczykowski, Jadwiga Wiśniewska, Carlo Fidanza, Joachim Stanisław Brudziński, Vincenzo Sofo
v imenu skupine ECR
Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis)
v imenu skupine The Left
B9‑0470/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o stanju pravne države na Malti pet let po umoru Daphne Caruana Galizia
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 4, 5, 6, 7, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. novembra 2017[1], 28. marca 2019[2], 16. decembra 2019[3] in 29. aprila 2021[4] o pravni državi na Malti,
– ob upoštevanju predstavitev, izmenjav mnenj in obiskov delegacij, ki jih je od 15. novembra 2017 opravila skupina za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,
– ob upoštevanju izmenjave pisem med predsednico skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter predsednikom malteške vlade,
– ob upoštevanju resolucije št. 2293(2019) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. junija 2019 o umoru Daphne Caruane Galizie ter pravni državi na Malti in širše – da bi prišla na dan vsa resnica,
– ob upoštevanju poročila o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije št. 2293(2019) parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki ga je 8. decembra 2020 potrdil odbor za pravne zadeve in človekove pravice pri parlamentarni skupščini,
– ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 8. oktobra 2020 o desetih aktih in zakonih o izvajanju zakonodajnih predlogov, ki so predmet mnenja CDL-AD(2020)006,
– ob upoštevanju poročila, ki ga je objavila komisarka Sveta Evrope za človekove pravice, potem ko se je od 11. do 16. oktobra 2021 mudila na Malti,
– ob upoštevanju pisma komisarke Sveta Evrope za človekove pravice predsedniku malteške vlade z dne 23. septembra 2022 in odgovora predsednika vlade Malte z dne 4. oktobra 2022,
– ob upoštevanju poročila Komisije o stanju pravne države za leto 2022 (COM(2022)0500),
– ob upoštevanju poročila o misiji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) po obisku njegove delegacije na temo pravne države v Valletti (Malta) od 23. do 25. maja 2022,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker Unija temelji na skupnih vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 PEU in so skupne državam članicam EU, države kandidatke, ki želijo pristopiti k Uniji, pa jih morajo spoštovati kot del københavnskih meril, od katerih po pristopu ni mogoče odstopiti ali jih samovoljno razlagati; ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice vrednote, ki se vzajemno krepijo, če so ogrožene, pa lahko to pomeni sistemsko grožnjo za Unijo ter pravice in svoboščine njenih državljanov;
B. ker so za Unijo in njene države članice načelo pravne države, spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati;
C. ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah del primarnega prava EU; ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine o temeljnih pravicah in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah;
D. ker je neodvisnost sodstva bistven pogoj demokratičnega načela delitve oblasti, določen v členu 19(1) PEU, členu 47 Listine o temeljnih pravicah in členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah;
E. ker se zoper raziskovalne, pa tudi druge novinarje, vse pogosteje tako znotraj kot zunaj EU vlagajo tako imenovane strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki so namenjene izključno oviranju njihovega dela, onemogočanju javnega nadzora in preprečevanju tega, da bi oblasti prevzele odgovornost; ker to resno omejuje svobodo medijev;
F. ker bi morale države članice spodbujati vzpostavitev mehanizmov za zgodnje opozarjanje in hitro odzivanje, s katerimi bi novinarjem in drugim medijskim akterjem omogočili takojšnjo uporabo zaščitnih ukrepov, kadar bi bili ogroženi; ker bi morali biti ti mehanizmi pod resničnim nadzorom civilne družbe in bi morali žvižgačem in virom, ki želijo ostati anonimni, zagotavljati zaščito;
G. ker so države članice za to, da bi preprečile nekaznovanje, dolžne storiti vse potrebno, da bi storilce kaznivih dejanj zoper novinarje in druge medijske akterje privedle pred sodišče; ker bi bilo treba pri preiskavah in pregonu upoštevati vse dejanske in potencialne vloge posameznikov pri teh kaznivih dejanjih, kot so snovalci, pobudniki, storilci in sostorilci, ter kazensko odgovornost, ki izhaja iz vsake od teh vlog;
H. ker je bila 16. oktobra 2017 malteška protikorupcijska raziskovalna novinarka in blogerka Daphne Caruana Galizia umorjena v eksploziji avtomobila; ker je bila tarča nadlegovanja in številnih groženj v obliki telefonskih klicev, pisem in sporočil, pa tudi poskusa požiga njene hiše; ker je morilec, ki je krivdo priznal, 16. marca 2021 na sodišču pričal, da je že dve leti pred umorom Daphne Caruane Galizie obstajal drug načrt za njen umor s puško AK-47;
I. ker je bilo na podlagi preiskav umora, ki so jih ob pomoči Europola opravili malteški organi, doslej identificiranih in privedenih pred sodišče več osumljencev in eden od domnevno glavnih načrtovalcev umora, in sicer lastnik dubajskega podjetja 17 Black Ltd. in nekdanji član upravnega odbora ElectroGas Malta Ltd., ki proizvaja večino električne energije na Malti, ki je bil aretiran 20. novembra 2019 med domnevnim poskusom bega iz države; ker je bil v preiskave vključen tudi zvezni preiskovalni urad ZDA (FBI);
J. ker so domnevno korupcijske transakcije, ki jih je Daphne Caruana Galizia razkrila v času njenega umora, potekale prek Združenih arabskih emiratov zaradi prikrivanja sledi;
K. ker je bilo podjetje 17 Black Ltd. s sedežem v Dubaju navedeno kot podjetje, od katerega so sredstva prejemala podjetja s sedežem v Panami, ki so bila v lasti vodje kabineta nekdanjega malteškega predsednika vlade in nekdanjega ministra za turizem, ki je bil pred tem minister za energijo; ker prihajajo na dan vedno nove povezave med 17 Black Ltd. in številnimi javnimi projekti na Malti;
L. ker je zunanje ministrstvo ZDA vodjo kabineta nekdanjega malteškega predsednika vlade in nekdanjega ministra za turizem, ki je bil pred tem minister za energijo, ter njuni družini razglasilo za nedobrodošle in jim prepovedalo vstop v ZDA zaradi vpletenosti v resno korupcijo;
M. ker je Daphne Caruana Galizia razkrila, da je bila banka Pilatus priljubljena banka za sumljive transakcije, v katere so bili vpletene malteške in azerbajdžanske politično izpostavljene osebe; ker je generalni direktor malteške policije avgusta 2020 javno izjavil, da bodo zelo kmalu vložene obtožnice zoper osebe, vpletene v kriminalno dejavnost v banki Pilatus; ker je bila 26 mesecev pozneje vložena obtožnica zoper eno samo osebo, nato pa so preiskave zastale; ker so lahko vpletene osebe prosto potovale v državo in iz nje, čeprav so bili izdani nalogi za prijetje; ker je nekdanji pooblaščenec za skladnost pri malteškem organu za igre na srečo lahko zapustil Malto, da bi odpotoval na počitnice z nekdanjim predsednikom malteške vlade, čeprav je bil zanj izdan evropski nalog za prijetje, in je bil nato ob prihodu v Italijo prijet;
N. ker sta bila dva partnerja v zdaj že neobstoječem podjetju Nexia BT, povezanem z odvetniškim uradom Mossack-Fonseca, razkrita v panamskih dokumentih in v delu Daphne Caruane Galizie kot snovalca strukture pranja denarja za spodbujanje korupcije, obtožnice so bile vložene samo v zvezi z nekaterimi obtožbami proti njima, tudi ne v zvezi s škandalom ElectroGas;
O. ker je bil sporazum za zanesljivo oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom med podjetjem ElectroGas Malta Ltd. in malteško vlado, ki ga je podpisal nekdanji minister za turizem, ki je bil takrat (leta 2015) minister za energijo, dolga leta skriven in sta ga šele septembra 2022 razkrili fundacija Daphne Caruana Galizia in medijska hiša; ker je bila sedanja generalna tožilka deležna kritik, ker je v svoji nekdanji vlogi namestnice generalnega tožilca pomagala pri sklenitvi te pogodbe brez vsakega dodatnega soglasja kabineta ali parlamenta ; ker je Daphne Caruana Galizia v času atentata raziskovala veliko internih dokumentov podjetja ElectroGas Malta Ltd.;
P. ker iz pričanja enega od domnevnih sostorilcev in nekaterih posnetkov, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih, izhaja, da je bil v načrtovanje in financiranje umora vpleten nekdanji vodja kabineta predsednika malteške vlade; ker je bil 20. marca 2021 skupaj z več poslovnimi partnerji aretiran in obtožen pranja denarja, goljufije, korupcije in ponarejanja v ločenem primeru, ki ga je raziskovala Daphne Caruana Galizia;
Q. ker se je javna neodvisna preiskava umora Daphne Caruane Galizie začela konec leta 2019 in končala 29. julija 2021; ker je odbor za javne preiskave objavil poročilo s sklopom sklepov in priporočil o krepitvi pravne države, spoštovanju svobode tiska, svobode izražanja in zaščiti novinarjev, o pravni reformi na ustavni ravni in o zakonodajnih predlogih v zvezi s svobodo medijev; ker je odbor ugotovil tudi, da „čeprav ni bilo dokazov, da je imela država kot taka kakršno koli vlogo pri umoru Caruane Galizie (...), bi morala prevzeti odgovornost za umor zaradi ustvarjanja ozračja nekaznovanja, ki je nastalo na najvišjih ravneh v jedru Kastiljske hiše[5], in širjenjem svojega vpliva na druge subjekte, kot so regulativne institucije in policija, kar je privedlo do propada pravne države“;
R. ker je malteška vlada predlagala številne reforme za obravnavo nekaterih od teh priporočil, vključno z osnutkom zakonodaje za krepitev svobode medijev in predlogom zakona proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti; ker se reforme malteškega pravosodnega sistema, ki so se začele izvajati leta 2020, še naprej izvajajo;
S. ker je bilo v orodju za spremljanje pluralnosti medijev splošno tveganje za pluralnost medijev na Malti nazadnje ocenjeno kot „srednje“, vendar je bilo tveganje za uredniško avtonomijo in politično neodvisnost ocenjeno kot „visoko“;
T. ker je malteška novinarska hiša The Shift prejela 40 ločenih pravnih pritožb javnih organov zoper zahteve za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z javnimi izdatki za neodvisne medije;
U. ker je bila reforma pravosodja, ki so jo izvedle malteške oblasti, leta 2021 omenjena v govoru o stanju v Uniji;
V. ker je Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (Moneyval) priznal znaten napredek Malte pri izpolnjevanju standardov Projektne skupine za finančno ukrepanje, ugotovil, da Malta izpolnjuje standarde, in jo po 12 mesecih umaknil s „sivega“ seznama za spremljanje;
W. ker je skupina za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic v odboru LIBE po obisku delegacije odbora LIBE na temo pravne države na Malti od 23. do 25. maja 2022 med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi počasnega napredka pri ukrepanju po umoru Daphne Caruane Galizie in izvajanju priporočil na podlagi javne preiskave, pri čemer je priznala, da sodni postopki še vedno potekajo;
1. se poklanja spominu Daphne Caruana Galizia pet let po njenem umoru in izreka priznanje njenemu delu, ki je bilo ključno za razkrivanje korupcije, organiziranega kriminala, davčnih goljufij in pranja denarja ter za to, da tisti, ki so sodelovali v teh nezakonitih dejavnostih, za to odgovarjajo; ostro obsoja primere, ko so bili novinarji zaradi opravljanja svojega dela kriminalizirani, napadeni ali umorjeni, med drugim umor Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove 21. februarja 2018, Viktorie Marinove 6. oktobra 2018, grškega novinarja Jorgosa Karaivaza 9. aprila 2021 in nizozemskega novinarja Petra R. de Vriesa 15. julija 2021, ter poudarja, da imajo novinarji ključno vlogo pri razkrivanju resnice, zaščiti demokracije in odpravi kulture nekaznovanja; se poklanja spominu vseh novinarjev, ki so bili v zadnjih letih ubiti v Evropi; ponovno poudarja, da so neodvisni mediji in aktivna civilna družba temeljni stebri pravičnosti, demokracije in pravne države ter so zato ključnega pomena; opozarja, da umor novinarja ne zadeva le državo članico, temveč tudi Evropsko unijo kot celoto; je trdno prepričan, da je zaščita demokratične pravne države skupna odgovornost, ki presega nacionalne in strankarske meje;
2. priznava, da je bil v potekajočih sodnih postopkih v zvezi z umorom Daphne Caruane Galizie dosežen napredek, globoko pa obžaluje, je bila do zdaj izrečena samo ena obsodba; zato ponovno poziva, naj se čim prej zaključita preiskava glavnih razlogov za umor in kazenski sodni postopek, tisti, ki so v kateri koli vlogi vpleteni v umor, pa naj se privedejo pred sodišče; ponovno poziva, naj Europol polno in stalno sodeluje pri vseh vidikih preiskave umora in vseh drugih preiskavah, povezanih s tem;
3. priznava, da se je sedanji predsednik malteške vlade javno opravičil za pomanjkljivosti, za katere je odgovorna država in ki so morda prispevale k umoru Daphne Caruana Galizia;
4. je zaskrbljen, ker se priporočila iz poročila o javni preiskavi leto po objavi še vedno pomanjkljivo izvajajo; je seznanjen, da je malteška vlada pripravila številne reforme, tudi zakonodajne predloge, da bi sledila nekaterim od teh priporočil; je seznanjen, da je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice izrazila stališče, da morajo malteške oblasti poskrbeti, da bo zakonodajno delo, ki se je začelo na podlagi poročila o javni preiskavi, v skladu z mednarodnimi standardi ter da bo javnost lahko izvajala nadzor nad njim in v njem sodelovala; poziva malteško vlado, naj začne nemudoma uresničevati vsa priporočila iz poročila o javni preiskavi;
5. pozdravlja prizadevanja malteškega finančnega preiskovalnega urada (FIAU) in poudarja, da je zelo pomembno, da se odmevna finančna in gospodarska kazniva dejanja, zlasti korupcija in pranje denarja, strogo preganjajo; kljub temu je zgrožen, da pri pregonu korupcije in pranja denarja, ki ju je Daphne Caruana Galizia raziskovala v času svojega umora in v katera so bili domnevno vpleteni politiki na najvišjih položajih, ni napredka; je zaskrbljen tudi zaradi institucionalnega neuspeha organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodja na Malti ter odločno poziva pristojne organe, naj pred sodišče privedejo vsakega posameznika, vpletenega v enega ali več številnih primerov, ki se trenutno preiskujejo ali se o njih poroča; je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih razkritij, da se na podlagi evropskih nalogov za prijetje zoper osebe, povezane z visokimi političnimi uradniki, večkrat ni ukrepalo; poziva malteške organe, naj se spoprimejo z izzivi glede trajanja preiskav, ko gre za korupcijo na visoki ravni, tudi tako, da vzpostavijo verodostojno evidenco pravnomočnih sodb; poudarja, da je neodvisnost institucij ključna za pravilno delovanje pravne države; poziva malteške oblasti, naj napredujejo pri preiskavah zadev, ko so javni uslužbenci domnevno poskušali prikriti dokaze ter ovirati preiskave in sodne postopke;
6. je močno zaskrbljen, ker pri preiskovalnih in sodnih postopkih proti uradnikom banke Pilatus ni napredka in ker si malteške oblasti prizadevajo ustaviti postopke; je seznanjen z začasnimi ukrepi Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov z dne 14. septembra 2022[6], ki so upočasnili preiskave malteških organov; poziva malteške organe, naj zagotovijo dodatna sredstva za preiskavo o razlogih za zamudo in poskrbijo, da bo pravosodje opravilo svojo nalogo; poziva ustrezne evropske organe, naj pozorno spremljajo napredek v zadevi v zvezi z banko Pilatus; je močno zaskrbljen tudi, ker ni napredka v zvezi z dvema partnerjema podjetja Nexia BT ter poziva Komisijo in Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma, naj to zadevo spremljata; izraža zaskrbljenost tudi zaradi domnevnega pranja denarja in korupcije v zvezi s sporazumom podjetja ElectroGas ter Komisijo poziva, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja, da bi ocenila, ali je bila veljavna evropska zakonodaja spoštovana;
7. pozdravlja, da so bile za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj na splošno dane na voljo dodatne zmogljivosti, da se je spremenil postopek imenovanja sodnikov ter da je bila uvedena reforma urada in vloge generalnega državnega tožilca; poziva malteški parlament, naj doseže dogovor o depolitizaciji imenovanja vodje sodstva, tako da v postopek vključi sodstvo, pri čemer naj upošteva evropske standarde o imenovanju sodnikov in mnenje Beneške komisije;
8. obžaluje, da je malteški pravosodni sistem postal manj učinkovit, in poziva k iskanju rešitev, da bi skrajšali trajanje postopkov;
9. je seznanjen, da imajo Združeni arabski emirati pomembne informacije o transakcijah, ki so jih opravila podjetja, povezana s korupcijo, in da so te informacije pomembne tudi za potekajoče preiskave; je seznanjen, da je Projektna skupina za finančno ukrepanje medtem Združene arabske emirate uvrstila na seznam za spremljanje; se zavezuje, da bo spremljal sedanje sodelovanje med Združenimi arabskimi emirati in Malto ter preverjal, ali se potrebne informacije za pregon ustrezno zahtevajo in posredujejo, ter opozarja, da bi moralo to sodelovanje vplivati na status Združenih arabskih emiratov pri regulativnih organih za preprečevanje pranja denarja; ponovno poziva Komisijo in malteške organe, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovijo sodelovanje in ustrezno pravno pomoč v vseh preiskavah; poziva Združene arabske emirate, naj učinkovito sodelujejo z malteškimi organi, da bi olajšali preiskave, pa tudi z EU na splošno;
10. pozdravlja, da je malteška vlada nedavno več zadev predložila Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT); meni pa, da je predloženih zadev še vedno razmeroma malo v primerjavi z drugimi državami članicami in da je malteški sistem za odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj še vedno nepregleden;
11. izraža globoko zaskrbljenost, ker po nekaterih informacijah malteške oblasti v potekajočih zadevah ne sodelujejo z Evropskim javnim tožilstvom; opozarja zlasti na obtožbe v zvezi s potekajočo preiskavo projekta, ki ga je financirala EU in v katerem je sodeloval domnevni načrtovalec umora Daphne Caruana Galizia in lastnik podjetja 17 Black Ltd s sedežem v Dubaju;
12. izraža zaskrbljenost zaradi nekaznovanja ključnih osebnosti v upravi nekdanjega predsednika vlade, vključno z njim samim, vodjem njegovega kabineta in nekdanjim ministrom za turizem, ki je bil pred tem minister za energijo;
13. priznava, da je malteška vlada pripravila več predlogov za izboljšanje razmer na področju svobode medijev; poziva malteške oblasti, naj poskrbijo, da bodo predlagane reforme v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi za zaščito novinarjev, zlasti kar zadeva preprečevanje in sankcioniranje groženj, usmerjenih v novinarje, in njihovega nadlegovanja v javnosti in na spletu, ter naj jih hitro izvedejo; poziva jih tudi, naj uvedejo dodatne in druge zaščitne ukrepe, s katerimi bi na Malti izboljšali pogoje za kritično in neodvisno novinarstvo ter poskrbeli, da bi politiki in uradniki v večji meri prevzemali odgovornost za svoja dejanja;
14. je zaskrbljen, ker so še vedno prisotne ovire za svobodo in pluralnost medijev, ki se kažejo na primer pri zahtevah vladi za dostop do informacij javnega značaja in pri potencialno diskriminatornemu financiranju medijskih hiš; obžaluje, da so vladni organi vložili vrsto pritožb zoper 40 pozitivnih odločitev komisarja za varstvo podatkov v korist zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je vložila novinarska hiša The Shift, in meni, da bi lahko pritožbe ustrahovalno vplivale na medijske akterje in državljane; poziva malteško vlado, naj te pritožbe nemudoma umakne;
15. izraža zaskrbljenost, ker naj bi bili po poročilih v odbor medijskih strokovnjakov, ki je bil zadolžen za svetovanje o spremembah v medijskem sektorju, sicer vključeni nekateri predstavniki medijev, vendar malteška vlada v zvezi s tem ni izvedla javnega posvetovanja; poziva malteške oblasti, naj poskrbijo za široko javno posvetovanje o medijskem sektorju, zlasti o omejitvi uporabe strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti; poziva malteški parlament, naj prednostno sprejme ustrezno zakonodajo o tem, med drugim tudi spremembe ustave;
16. obžaluje, da so novinarji, pa tudi družinski člani Daphne Caruana Galizia, še vedno tarča strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, in ponovno poziva posameznike, tudi nekdanje vladne uradnike, ki so tožbe vložili, naj jih umaknejo;
17. pozdravlja sedanje predloge, po katerih se predpisane denarne kazni za obrekovanje ne bi plačale ob prvi predložitvi odgovora obtoženega novinarja, malteška sodišča pa bi imela možnost, da tožbe zaradi obrekovanja označijo kot „očitno neutemeljene“ in jih tako zavrnejo; poziva malteške oblasti, naj v skladu s priporočilom Komisije sprejmejo učinkovite politike za zaščito novinarjev; pozdravlja predlog Komisije za direktivo o boju proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti (COM(2022)0177);
18. poziva malteško vlado, naj obravnava obstoječo problematiko v zvezi s svobodo medijev, neodvisnostjo javnih medijev od političnega vmešavanja – obravnava naj tudi okvir za preglednost pri državnem oglaševanju –, ter vse pogostejšo uporabo sovražnega govora v družbenih medijih;
19. pozdravlja, da je bil malteški zakon o zaščiti žvižgačev leta 2021 spremenjen in da se je Malta zavezala, da bo do konca leta 2024 vzpostavila podatkovno zbirko za zbiranje informacij o dejavnostih žvižgačev;
20. izraža zaskrbljenost, ker v zvezi z imenovanjem novega varuha človekovih pravic še ni bila najdena rešitev in ker med imenovanimi komisarji za upravne preiskave ni nobene ženske; poziva malteške oblasti, naj vzpostavijo mehanizem, s katerimi bi v parlamentu preprečili blokade pri imenovanjih, ter naj v skladu s Pariškimi načeli in pravnim redom EU o enakosti prednostno sprejmejo akt za ustanovitev komisije za človekove pravice in enakost ter si prizadevajo, da bo ustanovljena čim prej;
21. ponovno poziva malteške oblasti, naj v celoti sledijo vsem doslej neupoštevanim priporočilom parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Beneške komisije, Skupine držav proti korupciji in Odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma; poziva malteške oblasti, naj Beneško komisijo zaprosijo za mnenje o upoštevanju njenih priporočil;
22. poudarja, da je malteški program državljanstva za vlagatelje še vedno zelo zaskrbljujoč; želi ponovno spomniti na svoje stališče, da državljanstvo EU ni naprodaj, in poziva, naj se ta program na Malti in povsod v EU prepove; pozdravlja, da je Komisija Sodišču EU predložila zadevo za ugotavljanje kršitev in čaka na njegovo končno sodbo;
23. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, vladi in parlamentu Združenih arabskih emiratov in predsedniku Republike Malte.
- [1] UL C 356, 4.10.2018, str. 29.
- [2] UL C 108, 26.3.2021, str. 107.
- [3] UL C 255, 29.6.2021, str. 22.
- [4] UL C 506, 15.12.2021, str. 64.
- [5] Kastiljska hiša je sedež urada predsednika malteške vlade v Valletti od marca 1972.
- [6] https://icsid.worldbank.org/cases/case-database/case-detail?CaseNo=ARB/21/36