PREDLOG RESOLUCIJE o stanju človekovih pravic v Egiptu
21.11.2022 - (2022/2962(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Miguel Urbán Crespo, Mick Wallace
v imenu skupine The Left
B9‑0496/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o stanju človekovih pravic v Egiptu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije o otrokovih pravicah in deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,
– ob upoštevanju skupne izjave strokovnjakov za pravice OZN o Egiptu z dne 18. novembra 2022, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi nadlegovanja akterjev civilne družbe na podnebnem vrhu COP27, skupne izjave strokovnjakov za pravice OZN z dne 11. novembra 2022, v kateri so pozvali k takojšnji izpustitvi Alaja Abdela Fataha, in skupne izjave strokovnjakov za pravice OZN o Egiptu z dne 7. oktobra 2022, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi omejevanja civilne družbe pred podnebnim vrhom,
– ob upoštevanju egiptovske ustave, zlasti 52. člena (o prepovedi vseh oblik in vrst mučenja), 73. člena (o svobodi zbiranja) in 93. člena (o zavezujočem značaju mednarodnega prava s področja človekovih pravic),
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981,
– ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Egiptu, sprejetih avgusta 2013 in februarja 2014,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker egiptovske oblasti 27. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP27) razumejo kot priložnost, da spremenijo mnenje o sebi in zavrnejo kritike; ker so egiptovske oblasti med konferenco COP27 kljub temu nenehno kršile pravico do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, niso pa se odzvale na diskriminacijo in spolno nasilje ter nasilje na podlagi spola nad ženskami, dekleti in osebami LGBTI;
B. ker egiptovske oblasti od prihoda predsednika Abdela Fataha Al Sisija na oblast zaostrujejo pritiske na civilno družbo in še naprej grobo in sistematično zatirajo vsa kritična stališča; ker egiptovske oblasti vse pogosteje uporabljajo represivne metode, ki vključujejo vse od zamrznitve sredstev in prepovedi potovanj do dolgotrajnega in samovoljnega zadrževanja v priporu, prisilnih izginotij, mučenja ter sodnega nadlegovanja, tudi z neutemeljenimi preiskavami obtožb v zvezi z nacionalno varnostjo in bojem proti terorizmu;
C. ker je bila med gostovanjem konference COP27 odvzeta prostost več deset tisoč zagovornikom človekovih pravic, novinarjem, mirnim protestnikom, odvetnikom, opozicijskim politikom in aktivistom zgolj zato, ker so uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja, te osebe pa so zdaj v nečloveških razmerah zaprte v zaporih, kjer med pridržanjem pogosto prihaja do mučenja, spolnih napadov, zavračanja dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe in smrti;
D. ker je Ala Abdel Fatah politični zapornik egiptovsko-britanskega rodu, demokratični aktivist in zagovornik človekovih pravic, ki je zaradi svojega mirnega aktivizma v zadnjem desetletju zaprt že več kot devet let; ker so strokovnjaki OZN že večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi številnih aretacij, pridržanj, izrekov kazni v odsotnosti, grdega ravnanja in dolgotrajnega pripora, ki jih je bil deležen Fatah; ker Ala še vedno nima konzularnega dostopa do uradnikov Združenega kraljestva in ker ga njegov odvetnik ni smel obiskati; ker je gladovno stavkal več kot 200 dni in s tem protestiral proti svoji nepravični zaporni kazni in prepovedi konzularnih obiskov;
E. ker je Ala Abdel Fatah zgolj eden od več tisoč nepravično pridržanih političnih zapornikov; ker egiptovske oblasti kljub temu, da so leta 2022 pred konferenco COP27 izpustile omejeno število zapornikov, kar je bilo dobrodošlo, pripor še naprej zlorabljajo za represijo in kaznovanje; ker so mednarodne organizacije civilne družbe samo v zadnjih šestih mesecih zabeležile 796 izpustitev in 1953 novih politično motiviranih aretacij; ker se je oktobra 2022 začel novi val aretacij in pridržanj; ker organizacije civilne družbe poročajo o prisilnih izginotjih in aretacijah več sto ljudi, ker naj bi podpirali pozive k demonstracijam 11. novembra;
F. ker pravica do mirnega zbiranja od leta 2013 praktično ne obstaja več; ker so redke proteste, ki so se zgodili v zadnjih letih, zaznamovali nezakonita uporaba sile, množična pridržanja in zaporne kazni ter prisilna izginotja; ker doslej še noben varnostni ali vojaški uradnik ni odgovarjal za smrt najmanj 900 ljudi med razganjanjem sedečih protestov na trgih Raba Al Adavija in Al Nahda v Kairu in njegovi okolici 14. avgusta 2013;
G. ker egiptovske oblasti uporabljajo represivne zakone, kazenske preiskave in druge represivne metode, da bi organizacijam civilne družbe preprečile delovanje; ker egiptovske oblasti od vseh nevladnih organizacij zahtevajo, da se registrirajo do aprila 2023, sicer jih bodo zaprle v skladu z represivnim zakonom o nevladnih organizacijah; ker se kazenska preiskava legitimnega delovanja organizacij civilne družbe v zadevi št. 173/2011, ki traja že desetletje, nadaljuje, preiskave pa potekajo zoper vsaj 15 članov civilne družbe, ki so jim prepovedana tudi potovanja; ker je zaradi legitimnega delovanja na področju človekovih pravic v drugih zadevah samovoljno pridržanih še osem zagovornikov človekovih pravic, med drugim odvetniki Mohamed El Baker, Ezat Ghoneim in Hoda Abdelmoniem;
H. ker se zatiranje civilne družbe, tudi okoljevarstvenih skupin, in neupravičeno omejevanje njihovega sodelovanja v posvetovanjih in dejavnostih v zvezi s konferenco COP27 nadaljuje; ker so bili po navedbah strokovnjakov OZN zagovorniki človekovih pravic in okolja iz Egipta in drugod med konferenco COP27 tarča ustrahovanja, nadlegovanja in nadzora, njihove pravice do svobode mirnega zbiranja, svobode izražanja in učinkovitega sodelovanja pa kršene; ker so mnoge skupine izrazile zaskrbljenost, ker morajo uporabljati samocenzuro, da bi bile varne;
I. ker je v poročilu generalnega sekretarja OZN iz septembra 2022 navedeno, da so lahko prebivalci Egipta tarča povračilnih ukrepov in ustrahovanja, tudi pridržanja in nadzora na spletu in drugje, če z OZN sodelujejo na področju človekovih pravic;
J. ker oblasti še vedno kazensko preganjajo, nadlegujejo in ustrahujejo zagovornice človekovih pravic, ki so kritične do vlade, ker žensk ne ščiti pred spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; ker so oblasti od leta 2020 tudi prijele in kazensko preganjale vsaj 10 vplivnic z omrežja Tiktok, ker naj bi kršile zakon št. 175/2018 o kibernetski kriminaliteti in druge zelo nejasne pravne določbe, ki prepovedujejo „nespodobnost“ in „spodbujanje nemoralnosti“; ker oblasti še naprej izvajajo aretacije posameznikov na podlagi njihove dejanske ali domnevne spolne usmerjenosti ali spolne identitete in jih kazensko preganjajo ter izpostavljajo „analnim pregledom“, pri katerih gre za namerno, diskriminatorno in kaznovalno prakso, ki pomeni posilstvo in mučenje;
K. ker so begunci, prosilci za azil in ljudje, ki se priselijo v Egipt, nenehno izpostavljeni tveganju, da jim bodo oblasti samovoljno grozile, jih pridržale in kršile njihove temeljne človekove pravice; ker egiptovske oblasti v prostorih za pridržanje redno nečloveško ravnajo s pridržanimi prosilci za azil in kršijo njihove pravice ter načelo nevračanja; ker je EU kljub tem kritičnim razmeram 30. oktobra 2022 podpisala sporazum o prvi fazi programa upravljanja meja, vrednega 80 milijonov EUR, da bi „Egipt podprla pri ohranjanju njegovih zmogljivosti za preprečevanje nedovoljenih migracij po morju in pri krepitvi nadzorna na njegovi meji z Libijo in Sudanom“;
1. ponovno in najostreje izraža obžalovanje, da Egipt še naprej zatira temeljne pravic in zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, protestnikov, novinarjev, blogerjev, sindikalistov, študentov, otrok, aktivistov za pravice žensk, oseb LGBTIQ+, organizacij civilne družbe, političnih nasprotnikov in manjšin ter to zatiranje stopnjuje;
2. zahteva, naj predsednik Abdel Fatah Al Sisi nemudoma oprosti in izpusti Alaja Abdela Fataha, da se mu zagotovi nujno zdravljenje; poziva, naj se mu dovoli takojšen odhod v Združeno kraljestvo ali se ga Združenemu kraljestvu nemudoma neposredno preda v skladu z egiptovskim pravom;
3. obsoja, da je število političnih zapornikov in zapornikov vesti izredno veliko; ponovno poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh oseb, ki so bile samovoljno pridržane, ker so uveljavljale svojo pravico do svobode izražanja in zbiranja, med katerimi so Mohamed Ibrahim z vzdevkom Oxygen, Mohamed Adel Fahmi, Ezat Ghoneim, Ala Abdel Fatah, Ibrahim Metvali Hedžazi, Mohamed El Baker, Hoda Abdelmoniem, Ahmed Amaša, Abdel Moneim Abul Fotu, Mohamed El Kasas, Ziad Abu El Fadl, Ajša El Šater, Mohamed Abo Huraira, Manal Agrama, Marva Arafa, Hala Fahmi, Safa El Korbagi, Tavfik Ghanim, Seif Thabit, Safvan Thabit, Šerif Al Rubi, Anas El Beltagi, Ahmed Duma, Nermin Husein, Hanin Hosam, Mavada El Adham, Ismail Iskandarani, Seif Fatin, Hišam Genena, Omar Mohamed Ali, Ajmen Musa, Omar El Hut, Ahmed Musa Abd El Khalek, Jehia Helva, Sajed Mošageb, Ahmed Fajez, Mohamed Mostafa Musa, Amr Šnin, Mahmud Sad Diab, Aja Kamal Aldin Husein Sajed in Abdelmoniem Abuelfoto;
4. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zavzame odločno javno stališče, da mora Egipt množično izpustiti politične zapornike in opustiti razširjeno prakso zlorabe pripora za zatiranje dejanskega ali domnevnega nestrinjanja; podpredsednika/visokega predstavnika poziva zlasti, naj javno zahteva izpustitev Alaja Abdela Fataha;
5. obsoja ustrahovanje, nadlegovanje in nadzor egiptovskih oblasti med konferenco COP27 ter jih poziva, naj ne sprejemajo povračilnih ukrepov zoper civilno družbo, zagovornike človekovih pravic in predstavnike domorodnih ljudstev, ki so se udeležili konference;
6. ponovno poziva egiptovske oblasti, naj dokončno opustijo nepoštene preiskave zoper organizacije za človekove pravice, zaključijo zadevo št. 173/2011 in odpravijo vse prepovedi potovanj, ki so jih naložile zagovornikom človekovih pravic, ter zamrznitev njihovih sredstev;
7. poziva egiptovske oblasti, naj sprejmejo konkretne ukrepe, da bi zagotovile pravico do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, spremenijo ali razveljavijo nepravično zakonodajo ter opustijo represivne prakse in cenzuro spletnih mest;
8. zahteva, da oblasti spremenijo, sprejmejo in učinkovito izvajajo zakonodajo za odpravo vseh oblik diskriminacije ter kot kazniva dejanja opredelijo vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti; poziva oblasti, naj nehajo aretirati in kazensko preganjati ženske, ki objavljajo posnetke na platformah družbenih medijev, na podlagi obtožb glede morale in sprejmejo učinkovit zakon proti zgodnjim in prisilnim porokam;
9. poziva egiptovske oblasti, naj nehajo aretirati in kazensko preganjati ljudi za sporazumne spolne odnose med odraslimi, vključno z odnosi med istospolnimi osebami in odnosi, ki temeljijo na spolnem izrazu, ter naj nemudoma izpustijo osebe LGBTIQ+, ki so še vedno samovoljno pridržane, pogosto v nečloveških razmerah;
10. poziva k takojšnji uvedbi moratorija za uporabo smrtne kazni z namenom, da se ta ukine;
11. poziva egiptovske oblasti, naj opustijo sistematično prakso prisilnih izginotij in razkrijejo lokacijo vseh njihovih žrtev; poziva, naj se takoj preneha sistematično mučenje v prostorih za pridržanje in naj se v zaporih izvajajo predpisi glede obiskov, dostopa do zdravstvene oskrbe, vadbe in komuniciranja z zunanjim svetom;
12. ponovno izraža obžalovanje, ker se EU in njene države članice niso odločno odzvale na hude kršitve človekovih pravic, do katerih prihaja v času vladavine predsednika Al Sisija; poziva EU in njene države članice, naj končno upoštevajo več resolucij in izjav Parlamenta ter priporočila civilne družbe in zavzamejo jasno stališče glede krize človekovih pravic v Egiptu;
13. poziva EU in države članice, naj na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice v nacionalnih in skupnih izjavah obsodijo kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja Egipt, in si prizadevajo, da bi imele vodilno vlogo pri sprejetju resolucije, s katero bi se vzpostavil mehanizem za spremljanje in poročanje OZN o Egiptu, ki je že dolgo potreben;
14. ponovno poziva k temeljitemu in celovitemu pregledu odnosov med EU in Egiptom; meni, da razmere na področju človekovih pravic v Egiptu kažejo, da se morajo temeljito pregledati dejavnosti proračunske podpore Komisije in da se mora pomoč EU nameniti predvsem za podporo demokratičnim akterjem in civilni družbi; poziva k večji preglednosti vseh oblik finančne podpore ali usposabljanja, ki jih EU neposredno ali posredno zagotavlja Egiptu, in k izvedbi predhodnih ocen učinka na človekove pravice v zvezi z njimi;
15. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se v svojih odnosih z Egiptom prednostno osredotočata na to, da je potreben oprijemljiv napredek na področju človekovih pravic, zlasti je treba izpustiti samovoljno pridržane zagovornike človekovih pravic in novinarje;
16. spodbuja EU in veleposlanike ter diplomate držav članic, naj se udeležujejo sojenj novinarjem, blogerjem, sindikalistom, zagovornikom človekovih pravic in aktivistom civilne družbe v državi, jih obiskujejo v priporu, tako javno kot zasebno pozivajo k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi ter do njihove izpustitve zagotavljajo, da se njihove pravice spoštujejo in da jih lahko obiskujejo njihovi odvetniki in družine, po potrebi pa tudi, da imajo dostop do zdravstvene oskrbe;
17. globoko obžaluje, da egiptovske oblasti niso iskreno sodelovale z italijanskimi oblastmi pri odkrivanju resnice in zagotavljanju pravice v zvezi z ugrabitvijo, mučenjem in umorom italijanskega študenta Giulia Regenija;
18. ponavlja, da ukrepi za obvladovanje migracij ali boj proti terorizmu ne bi smeli spodkopavati človekovih pravic; poudarja, da bi se morala EU pri kakršnem koli sodelovanju z Egiptom na področju migracij osredotočati na varstvo temeljnih pravic oseb, ki se selijo; poziva k začasni prekinitvi programa upravljanja meja in morebitnih dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu oseb med državami članicami in Egiptom;
19. obžaluje, da države članice EU, zlasti Francija in Nemčija, z Egiptom še naprej varnostno sodelujejo in tja izvažajo orožje, kar je v nasprotju s skupnim stališčem EU o izvozu orožja in sklepi Sveta z dne 21. avgusta 2013; poziva države članice, naj v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU spremljajo uporabo izvoženega orožja in opreme ter nemudoma ustavijo neposredno ali posredno dobavo, prodajo, prenos, tranzit ali pretovarjanje opreme, kadar obstaja znatno tveganje, da jo bodo egiptovske varnostne sile uporabile za izvajanje hudih kršitev človekovih pravic ali njihovo omogočanje; poziva poslance nacionalnih parlamentov zadevnih držav članic EU, naj to vprašanje preučijo in spremljajo ter v zvezi z njim izvajajo ustrezen parlamentarni nadzor; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj poroča o stanju vojaškega in varnostnega sodelovanja držav članic EU z Egiptom; poziva EU in njene države članice, naj na ravni EU prepovejo izvoz vseh vrst vojaške tehnologije ali tehnologije za nadzor in zalog opreme v Egipt; vztraja, da bi morale razprave v tem sektorju potekati v skladu z načeli pravičnega prehoda in da delavci ne bi smeli izgubiti zaposlitve; ponavlja, da se je treba pri nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo, tudi blaga za kibernetski nadzor, bolj osredotočiti na človekove pravice;
20. vztraja tudi, da bi bilo treba Skupno stališče 2008/944/SZVP revidirati v skladu s členom 7 Pogodbe o trgovini z orožjem, da se pojasni pravna obveznost zavrnitve izvoznega dovoljenja, kadar obstaja tveganje, da se bo vojaška tehnologija ali oprema uporabljala za izvajanje ali omogočanje hujših kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava (člen 2(2) skupnega stališča), in da se vključi formalni mehanizem za spremljanje skladnosti držav članic s tem skupnim stališčem ter se tako zagotovi njegova stroga in dosledna uporaba;
21. poziva EU in države članice, naj prekinejo sodelovanje na področju boja proti terorizmu z Egiptom in odločno obsodijo zlorabo protiteroristične zakonodaje in politik za utišanje civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic; poziva EU in države članice, naj spodbujajo človekove pravice kot osrednji del mednarodnih prizadevanj na področju boja proti terorizmu; obžaluje, da so egiptovske oblasti na seznam teroristov samovoljno uvrstile skoraj 7.000 ljudi, vključno z zagovorniki človekovih pravic, aktivisti in opozicijskimi politiki;
22. ponavlja, da odločno podpira poziv strokovnjakov OZN sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, naj oblikuje merila za človekove pravice, izpolnjevanju katerih se bodo morale države, ki bodo v prihodnosti gostile konference pogodbenic, zavezati v okviru sporazuma o gostovanju;
23. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, predsedniku in vladi Arabske republike Egipt, Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev, generalnemu sekretarju OZN in ustreznim organom OZN.