PREDLOG RESOLUCIJE o človekovih pravicah v Egiptu
21.11.2022 - (2022/2962(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Jan‑Christoph Oetjen, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Urmas Paet, Nicolae Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Ramona Victoria Strugariu, Ioan Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0505/2022
B9‑0533/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o človekovih pravicah v Egiptu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu,
– ob upoštevanju izjav, ki jih je uradni govorec Evropske službe za zunanje delovanje Unije, odgovoren za zunanje zadeve in varnostno politiko, dal o Egiptu,
– ob upoštevanju zadnje izjave uradnega govorca Visokega komisariata OZN za človekove pravice o Egiptu,
– ob upoštevanju splošnega rednega pregleda Sveta OZN za človekove pravice o Egiptu v obdobju 2019–2020,
– ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 8. novembra 2022, v kateri poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma izpustijo Alao Abdela Fattaha,
– ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja in o zagovornikih človekovih pravic,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Konvencije o otrokovih pravicah in Arabske listine o človekovih pravicah, ki jih je ratificiral Egipt,
– ob upoštevanju egiptovske ustave, zlasti 52. člena (prepoved vseh oblik mučenja), 73. člena (svoboda zbiranja) in 93. člena (zavezujoči značaj mednarodnega prava s področja človekovih pravic),
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Egipt v Šarm el Šejku gostil konferenco OZN o podnebnih spremembah za leto 2022; ker je ta mednarodni dogodek usmeril pozornost v notranjo represijo ter zatiranje miroljubnih in legitimnih glasov civilne družbe v tej državi;
B. ker je Egipt leta 2021 začel izvajati državno strategijo za človekove pravice in nacionalni dialog, katerega uradni cilj je bil izboljšati stanje človekovih pravic in ustvariti bolj vključujoče politično okolje;
C. ker Egipt pred konferenco COP27 ni spremenil ustreznih zakonodajnih aktov, ki se med drugim nanašajo na svobodo izražanja, mirno zbiranje in združevanje ter svobodo medijev; ker izredne razmere, ki veljajo od leta 2017, še niso bile preklicane; ker se množična sojenja in pridržanja nadaljujejo, pri čemer vojaška sodišča in izredna sodišča za državno varnost sodijo desettisočem civilistov; ker so posebni poročevalci OZN o pravici do svobode zbiranja in združevanja, zagovornikih človekovih pravic in varstvu človekovih pravic v boju proti terorizmu 8. julija 2021 izrazili zaskrbljenost zaradi egiptovskega zakona o nevladnih organizacijah iz leta 2019, zakona o kibernetski kriminaliteti in kaznivih dejanjih na področju informacijske tehnologije iz leta 2018, zakona o terorističnih subjektih iz leta 2015 in zakona o javnem zbiranju in miroljubnih demonstracijah iz leta 2013;
D. ker je zagovornik človekovih pravic Alaa Abdel Fattah, ki je bil večino preteklega desetletja samovoljno pridržan zaradi neutemeljenih obtožb, novembra 2022 prekinil gladovno stavko, ki jo je začel aprila 2022, potem ko je skoraj umrl v zaporniški celici; ker je ob začetku konference COP27 tudi prenehal piti vodo;
E. ker so zagovorniki pravic žensk, osebe LGBTI in zagovorniki koptskih pravic še vedno tarča nadlegovanja, ustrahovanja, aretacij in pridržanja, na primer Patrick George Zaki, ki še vedno ne sme potovati, ker je kritiziral politiko svoje vlade do koptskih kristjanov, ali pa vplivnici Hanin Husam in Mavada Al Adham, ki sta bili leta 2020 na podlagi izmišljenih obtožb o nemoralnosti obsojeni na tri in dve leti zapora, ker sta na platformi TikTok objavili videoposnetke, na katerih plešeta;
F. ker je EU najpomembnejša gospodarska partnerica Egipta in glavni vir tujih naložb v državi; ker sta EU in Egipt junija 2017 sprejela prednostne naloge partnerstva na številnih področjih, med drugim pri varnosti, boju proti terorizmu in reformi sodstva;
1. globoko obžaluje, da osnovne politične pravice in svoboščine v Egiptu ostajajo okrnjene, tudi v povezavi s konferenco OZN o podnebnih spremembah za leto 2022 v Šarm el Šejku; obžaluje, da se stanje človekovih pravic pred konferenco COP27 ni izboljšalo;
2. najostreje obsoja cenzuro egiptovskih oblasti ter nadlegovanje in ustrahovanje predstavnikov egiptovske civilne družbe, do katerega je prihajalo celo v mednarodnih prostorih OZN; izraža podporo nemški vladi, ki je 13. novembra 2022 vložila pritožbo zoper egiptovske organe zaradi pretiranega varnostnega nadzora nad udeleženci nemškega paviljona na konferenci COP27; obžaluje, da se neodvisne egiptovske nevladne organizacije na konferenci COP27 niso smele registrirati in da se jih je peščica dogodka udeležila le zato, ker so jim mednarodne organizacije dale svoje izkaznice; obžaluje, da so egiptovski organi izbrali samo organizacije civilne družbe, ki oblasti ne kritizirajo; poudarja, da bi bilo treba lokalnim skupnostim in nevladnim organizacijam s Sinaja kot legitimnim deležnikom omogočiti sodelovanje na konferenci COP27, saj je potekala na Sinaju; obžaluje, da je Egipt s tajnim postopkom in na podlagi izbirnih meril, ki jih ni razkril, izključil glavne nevladne organizacije za človekove pravice;
3. odločno obsoja dejstvo, da je v Egiptu še vedno samovoljno pridržanih več deset tisoč zapornikov vesti, številni od njih v nečloveških razmerah, brez možnosti poštenega sojenja ali osnovnih pravic, kot je razvidno iz evidenc egiptovskih političnih zaporov v Vadi Natrunu in Badru; ugotavlja, da je bilo aprila 2022 izpuščeno ali pomiloščeno manjše število egiptovskih političnih zapornikov, pri čemer je bilo iz samovoljnega pripora pred sojenjem izpuščenih od 800 do 1000 pripornikov; poudarja, da je bilo po podatkih egiptovskih nevladnih organizacij in organizacije Amnesty International od takrat samovoljno aretiranih in pridržanih še veliko več Egipčanov;
4. poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma izpustijo Mohameda „Oxygena“ Ibrahima, Mohameda Adela, Alao Abdela Fattaha, Ibrahima Metvelija Hedžazija, Mohameda El Bakirja in Hudo Abdelmunaim, tri odvetnike, ki so leta 2020 prejeli nagrado Sveta odvetniških združenj Evrope za človekove pravice, ter Azata Ghunejma, Ahmeda Amaša, Abdela Monejma Abu Futuha, Mohameda El Kasasa, Zijada Abu El Fadla, Aišo El Šatar, Mohameda Abu Hurejro, Manal Aghrama, Mervo Arafa, Halo Fehmi, Safao El Kurbidži, Tevfika Ghanima, Seifa Sabita, Sefvana Sabita, Šerifa Al Rubija, Anasa El Beltadžija, Ahmeda Dumo, Mohameda Adela Fehmija, Nermin Husein, Hanin Husam, Mavado El Adham, Ismaila Iskandaranija, Seifa Fatina, Hišama Dženino, Omarja Mohameda Alija, Ajmena Muso, Omarja El Huta, Ahmeda Muso Abd El Khaleka, Jehijo Halvo in Ahmeda Fajeza, pa tudi številne druge neupravičeno pridržane posameznike; poudarja, da so te ženske in moški egiptovski zagovorniki človekovih pravic, novinarji, miroljubni aktivisti in politiki, vplivneži v družbenih medijih in poslovneži, ki niso hoteli prodati svojega premoženja vojski;
5. poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo zagovornika človekovih pravic in mirnega aktivista Alao Abdela Fattaha, nagrajenca Deutsche Welle in Novinarjev brez meja, ki je bil samovoljno pridržan večino zadnjega desetletja na podlagi neutemeljenih obtožb, ker je miroljubno in legitimno pozival k večjim pravicam in svoboščinam, in to še zdaleč ni osamljen primer; poudarja, da sta k njegovi izpustitvi pozvala tudi nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron;
6. znova odločno obsoja dejstvo, da se egiptovski varnostni aparat pogosto zateka k mučenju; opozarja, da je revolucijo v Egiptu 25. januarja 2011 sprožilo javno ogorčenje zaradi nekaznovanosti policije, ki je med drugim mučila in ubila blogerja Khaleda Saida; poziva Egipt, naj v celoti sodeluje v preiskavi italijanskih oblasti o umoru Giulia Regenija, italijanskega doktorskega študenta, ki so ga pripadniki varnostnih sil leta 2016 mučili do smrti; najostreje obsoja mučenje ekonomista Ajmana Hadhuda, ki je zaradi posledic umrl v priporu 5. marca 2022, potem ko so ga pripadniki varnostnih sil ugrabili in pridržali zaradi kritik na račun gospodarske politike, ter globoko obžaluje, da egiptovsko državno tožilstvo ni izvedlo neodvisne in verodostojne preiskave;
7. poziva Egipt, naj izpusti vseh 21 novinarjev, ki so trenutno v zaporu zgolj zaradi opravljanja svojega poklica, kot sta dokumentirala organizacija Novinarji brez meja in Odbor za zaščito novinarjev (CPJ); poudarja pravico vseh Egipčanov do informacij, ki jih ni cenzurirala njihova vlada; je seznanjen z odločitvijo, sprejeto pod pritiskom na začetku konference COP27, da se omogoči dostop do nekaterih spletišč nevladnih organizacij za človekove pravice in neodvisnih časopisov, kot so Medium, Mada Masr in Human Rights Watch; vseeno poudarja, da bi morala ta spletna mesta ostati na voljo Egipčanom tudi po konferenci;
8. poziva egiptovske oblasti, naj izpustijo vse novinarje, ki so bili pridržani od novembra 2022: Khalida Abdela Vahaba Ridvana, Ahmeda Fajeza, Alao Abdela Fattaha, Ismaila Aleksandranija, Mohameda Ibrahima (tudi Mohameda Oxygena), Ahmeda Alema, Hamdija Al Zaima, Tevfika Ghanima, Rabija Al Šejka, Abdulaha Šušo, Khalida Sahluba, Bahao Eldina Ibrahima Nematalaha, Hišama Abdela Aziza, Mohameda Saida Fehmija, Bedra Mohameda Bedra, Raufa Ebejda, Mustafo Saada, Mohameda Mustafo Muso, Mahmuda Saada Diaba in Amra Šina;
9. poziva Egipt, naj spoštuje temeljne mednarodne standarde o svobodi združevanja in razveljavi svoj represivni zakon o nevladnih organizacijah št. 149/2019, ki vse njihove dejavnosti podreja notranjemu ministrstvu; se strinja s pomisleki, ki so jih izrazili strokovnjaki OZN za človekove pravice v zvezi z egiptovskim pravnimi orodji, ki se pod pretvezo boja proti terorizmu uporabljajo za omejevanje svobode združevanja, izražanja, tiska in pravice do mirnega zbiranja; poziva Egipt, naj spremeni ali razveljavi tudi zakon o kibernetski kriminaliteti in kaznivih dejanjih na področju informacijske tehnologije iz leta 2018, zakon o terorističnih subjektih iz leta 2015 in zakon o javnemu zbiranju in miroljubnih demonstracijah iz leta 2013; ponovno poziva egiptovske oblasti, naj zaključijo zadevo št. 173/2011 o „financiranju iz tujine“ ter prekličejo vse prepovedi potovanj in odmrznejo sredstva 31 zaposlenim v nevladnih organizacijah za človekove pravice;
10. poziva Egipt, naj odpravi smrtno kazen in razglasi takojšen moratorij na njeno izvajanje; obžaluje, da se je Egipt v zadnjem desetletju izkazal za enega najhujših izvrševalcev smrtne kazni na svetu, saj so bili usmrčeni celo otroci;
11. znova poziva vse države članice EU in delegacijo EU, naj se udeležijo sojenja egiptovskim in tujim zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in sindikalistom ter jih obiščejo v priporu;
12. poziva države članice EU, naj podprejo mehanizem Sveta OZN za človekove pravice za spremljanje in poročanje o hudih kršitvah človekovih pravic v Egiptu; znova poziva EU, naj vprašanja človekovih pravic načne v vseh izmenjavah na visoki ravni z egiptovskimi uradniki, tudi v pridružitvenem svetu EU-Egipt;
13. poziva vse države članice EU, naj v celoti spoštujejo sklepe Sveta z dne 21. avgusta 2013 o začasnem odvzemu izvoznih dovoljenj za vso opremo, ki se uporablja za notranjo represijo, vključno z nadzorno tehnologijo, s katero se odkriva kritična mnenja;
14. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic EU ter vladi Arabske republike Egipt.