PREDLOG RESOLUCIJE o stanju človekovih pravic ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju
22.11.2022 - (2022/2948(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Katalin Cseh, Abir Al‑Sahlani, Barry Andrews, Nicola Beer, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Asger Christensen, Claudia Gamon, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Svenja Hahn, Pierre Karleskind, Karin Karlsbro, Billy Kelleher, Moritz Körner, Nathalie Loiseau, Javier Nart, Jan‑Christoph Oetjen, Max Orville, Dragoş Pîslaru, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0538/2022
B9‑0538/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o stanju človekovih pravic ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z resolucijo z dne 21. novembra 2013 o Katarju: razmere delavcev migrantov[1] in svojo resolucijo z dne 11. junija 2015 o nedavnih razkritjih korupcije na visoki ravni pri FIFI[2],
– ob upoštevanju vodilnih načel Organizacije združenih narodov (OZN) iz leta 2011 o podjetništvu in človekovih pravicah,
– ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2022)71),
– ob upoštevanju politike Mednarodne nogometne zveze (Fédération Internationale de Football Association – FIFA) na področju človekovih pravic, kot je bila spremenjena maja 2017,
– ob upoštevanju člena 285 katarskega kazenskega zakonika in zakona št. 17/2002 o varstvu skupnosti,
– ob upoštevanju preiskovalnih poročil časopisa Guardian, organizacije Human Rights Watch in drugih nevladnih organizacij,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Fifa Katarju decembra 2010 podelila pravico, da gosti svetovno prvenstvo 2022;
B. ker ima Katar najvišji bruto domači proizvod na prebivalca na svetu, in sicer zaradi zalog zemeljskega plina, ki so tretje največje na svetu; ker je 13 % plina, ki ga je EU uvozila v letu 2022, izviralo iz Katarja v obdobju od januarja do septembra 2022;
C. ker veliko večino katarske delovne sile sestavljajo delavci migranti; ker je Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) leta 2014 pri Mednarodni organizaciji dela vložila pritožbo proti Katarju zaradi nespoštovanja konvencije o prisilnem ali obveznem delu iz leta 1930 in konvencije o inšpekciji dela iz leta 1947;
D. ker je sistem kafale ali sponzorstva, ki se je do decembra 2016 uporabljal v Katarju kot pravni okvir za določitev razmerja med delavci migranti in njihovimi delodajalci, močno omejeval pravice in mobilnost delavcev, skupine za pravice delavcev pa so ga obsodile kot obliko prisilnega dela; ker so bili v neodvisnih preiskavah večkrat najdeni dokazi o slabem ravnanju z delavci, med drugim o nečloveških in nevarnih delovnih pogojih; ker je po navedbah iz časopisa Guardian od leta 2010 umrlo približno 6500 delavcev migrantov in je bil v številnih primerih vzrok smrti povezan z delom, in sicer je šlo za nevarne delovne pogoje; ker je delež mladih delavcev, ki so umrli, ne glede na vzrok smrti bistveno višji od povprečne stopnje umrljivosti v njihovi starostni skupini;
E. ker je Katar prva država Sveta za sodelovanje v Zalivu, v kateri je Mednarodna organizacija dela odprla stalni urad; ker je Katar z Mednarodno organizacijo dela, organizacijami OZN in državami članicami EU podpisal številna partnerstva – med drugim je januarja 2020 podpisal memorandum o soglasju s Švedsko, marca 2022 pa s Francijo –, ki so namenjena krepitvi pravic delavcev; ker je Mednarodna organizacija dela v zadnjih petih letih pred svetovnim nogometnim prvenstvom 2022 opazila viden napredek v zvezi s tem;
F. ker so po navedbah uradnikov ministrstva ZDA za pravosodje in švicarskih tožilcev, ki so začeli kazensko preiskavo zaradi domnevne korupcije, uradniki Fife morda prejeli podkupnine, da bi glasovali za podelitev pravice za organizacijo svetovnega prvenstva Rusiji in Katarju; ker je Fifa oktobra 2010 začasno izločila dva od 24 članov svojega izvršnega odbora Fife; ker se Saudova Arabija poteguje za organizacijo svetovnega prvenstva 2030;
G. ker so bili v Katarju sprejeti pozitivni, vendar omejeni ukrepi za večjo zaščito pravic migrantov, saj je bil ustanovljen tudi odškodninski sklad za družine žrtev nesreč na delovnem mestu; ker ta sklad ne deluje retroaktivno in temelji na zelo ozki opredelitvi nesreč na delovnem mestu; ker poročila organizacije Human Rights Watch kažejo, da so številne naravne smrti v resnici smrti, povezane z delom, ki pa niso bile ustrezno raziskane;
H. ker je Katar zaradi mednarodnega pritiska sprejel zakonodajo, ki v obdobju od 1. junija do 15. septembra preprečuje delo na gradbiščih med 10.00 in 15.30, pri čemer naj bi bilo od takrat 70 % manj delavcev hospitaliziranih zaradi vročinske kapi;
I. ker kazensko pravo Katarja za zunajzakonske spolne odnose, tudi za istospolne odnose, določa zaporno kazen do sedem let; ker je v zakonu Skupnosti 17/2002 kaznivo dejanje kršenja javne morale ohlapno opredeljeno in je zanj predvidena možnost začasnega pripora do šest mesecev; ker je ambasador svetovnega prvenstva v Katarju in nekdanji nogometaš Halid Salman v intervjuju na nemški televiziji 8. novembra 2022 izrazil homofobna stališča do oseb LGBTIQ; ker homoseksualnost še naprej kriminalizira 69 držav, vključno s Katarjem; ker se osebe LGBTIQ v tej regiji bojijo javno izraziti svoja stališča; ker je bil konec leta 2016 cenzuriran katarski časopis Doha News, potem ko je v njem katarski državljan, ki je homoseksualec, objavil mnenjski članek, v katerem je obsodil ozračje strahu; ker so katarski organi še septembra 2022 aretirali osebe LGBTIQ zgolj zaradi njihove spolne identitete in jih izpustili pod pogojem, da prejmejo tako imenovano reparativno terapijo, kot je dokumentirala organizacija Human Rights Watch;
J. ker je Katar v Svetu OZN za človekove pravice v letu 2022 skupaj s 17 drugimi državami glasoval proti podaljšanju mandata neodvisnega strokovnjaka OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;
K. ker se je sedem nogometnih zvez, tudi iz EU, odločilo, da njihovi igralci lahko na roki nosijo mavrični trak „OneLove“; ker je Fifa kljub temu zagrozila, da bo igralce za nošenje znaka s tem sporočilom na svetovnem prvenstvu kaznovala z rumenim kartonom;
L. ker je Fifa leta 2016 pristopila k vodilnim načelom OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, na podlagi katerih se mora vzdržati poseganja v človekove pravice in ki Fifo obvezujejo, da obravnava negativne učinke svojega delovanja na področju človekovih pravic;
M. ker so Katarke še vedno pod skrbništvom svojega moža ali moških sorodnikov;
1. obsoja, da so katarske oblasti in podjetja, ki so sodelovala v gradbenih projektih za namene svetovnega prvenstva 2022 v Katarju, sistematično kršila temeljne pravice delavcev migrantov;
2. obžaluje, da je bila leta 2010 organizacija svetovnega nogometnega prvenstva Katarju podeljena netransparentno; obsoja, da Fifa pri ocenjevanju primernosti Katarja za organizacijo velikega mednarodnega športnega dogodka s tem povezanih tveganj očitno ni ocenila na odgovoren način; opozarja, da tudi pri drugih tovrstnih dogodkih ni bilo transparentnosti in ustreznih standardov človekovih pravic, zlasti v primeru zimskih olimpijskih iger leta 2014 v ruskem Sočiju; želi spomniti na svoje dolgoletno stališče, da je korupcija v Fifi razširjena, sistemska in globoko zakoreninjena, ter še naprej meni, da ta organizacija resno škoduje podobi in integriteti svetovnega nogometa;
3. poziva EU in njene države članice, naj Parlament redno obveščajo o socialnih reformah Katarja, pri čemer naj posebno pozornost namenijo konkretnemu izvajanju njegove zakonodaje, tudi s strani evropskih podjetij v tej državi; globoko obžaluje, da številna podjetja, vključno z evropskimi, niso izpolnila svojih obveznosti glede odgovornega poslovnega ravnanja; ponovno poziva Katar, naj podpiše Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;
4. poudarja, da imajo žrtve kršitev človekovih pravic pravne možnosti, da poiščejo pravico in od podjetij s sedežem v EU zahtevajo, da prevzamejo odgovornost v skladu z zakoni o skrbnem pregledu, ki veljajo v nekaterih državah članicah; pozdravlja tekoče delo na ravni EU v zvezi z direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki bo te pravne možnosti še razširila; meni, da zadevna podjetja niso izpolnila svojih obveznosti iz Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin[3], pa tudi ne obveznosti, ki izhajajo iz mednarodno priznanih konvencij o človekovih pravicah;
5. poziva Katar – najbogatejšo državo na prebivalca na svetu – naj zagotovi retroaktivno odškodnino za družine več tisoč žrtev, ki so umrle med delom ali zaradi delovnih razmer; Katar tudi poziva, naj v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, kot sta Mednarodna organizacija dela in Mednarodna zveza sindikatov, temeljito pregleda svoje standarde zbiranja podatkov in preiskav, da bi se povečala transparentnost in prevzemanje odgovornosti v primerih poškodb in smrti, povezanih z delom;
6. pozdravlja, da je Katar ukinil sistem kafala, v katerem so o vizumih in delovnih pogojih tujih delavcev odločali izključno katarski državljani, ti delavci pa so bili zato brez temeljnih pravic, kot je pravica do opustitve dela ali do odhoda iz države; poudarja, da je kljub temu, da je sistem uradno ukinjen, zlorab še vedno veliko;
7. pozdravlja ustanavljanje sindikatov v podjetjih; vseeno Katar poziva, naj v skladu z mednarodnimi standardi omogoči ustanavljanje nacionalnih sindikatov; Katar tudi poziva, naj delavcem v gospodinjstvu zagotovi vsaj en dela prost dan na teden;
8. pozdravlja novo katarsko zakonodajo v zvezi z vročino na gradbiščih; poziva vse države Sveta za sodelovanje v Zalivu, naj sprejmejo podobno zakonodajo in jo v celoti izvajajo; spodbuja Katar, naj nadaljuje in sprejme temeljitejše reforme ter države Sveta za sodelovanje v Zalivu vodi po poti socialnih reform;
9. najostreje obsoja izjave ambasadorja svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju in nekdanjega nogometaša Halida Salmana; je seznanjen z uradnimi izjavami katarskega političnega vodstva, da je dobrodošla udeležba vseh, tudi oseb LGBTIQ, in jih pozdravlja; poziva Katar, naj poskrbi, da se bodo spoštovale človekove pravice vseh, ki se udeležujejo svetovnega prvenstva 2022, a tudi človekove pravice lokalne skupnosti, tako med športnimi prireditvami in po njih; poziva katarske oblasti, naj prenehajo nadlegovati in ustrahovati osebe LGBTIQ ter prepovejo vsakršno predpisovanje tako imenovane reparativne terapije; poudarja, da čeprav je Katar razmeroma bolj odprt kot njegovi regionalni sosedi, to ne opravičuje tovrstnih kršitev;
10. priznava, da lahko veliki športni dogodki ustvarijo občutek skupnosti in pripadnosti, interakcija med kulturami in identitetami pa ustvarja okolje, ki spodbuja enotnost; kljub temu meni, da v nobeni kulturi pravica do svobode prepričanja ne more upravičiti diskriminacije ali slabega ravnanja z drugimi;
11. poziva Fifo, naj spoštuje svojo listino in obveznosti, ki izhajajo iz vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter preneha posegati v proces sprejemanja odločitev pri nogometnih zvezah v zvezi z vprašanji človekovih pravic;
12. opozarja na svetovni trend dekriminalizacije prostovoljnih istospolnih odnosov; poziva Katar, naj razveljavi člen 285 kazenskega zakonika in vse druge s tem povezane zakone; obsoja samovoljne aretacije oseb LGBTIQ in slabo ravnanje z njimi; najostreje obsoja spolne napade v priporu, o katerih se je poročalo;
13. poziva Katar, naj odpravi skrbništvo nad ženskami, saj je to popolnoma neustrezen sistem, ki škodi razvoju države; Katar spodbuja, naj v regiji prevzame vodilno vlogo v zvezi s protesti za pravice žensk, ki od umora 21-letne Maše Amini potekajo v Iranu, ter v zvezi z zatiranjem zagovornikov pravic žensk v Saudovi Arabiji in Združenih arabskih emiratih;
14. je seznanjen, da je Katar izrazil globoko zaskrbljenost po ruski vojaški agresiji proti Ukrajini, in to odobrava; pozdravlja pomembne odločitve Katarja, da glasuje za vse resolucije OZN o tem vprašanju, v nasprotju z nekaterimi drugimi članicami Sveta za sodelovanje v Zalivu;
15. je seznanjen, da se je Katar po sporazumih iz Al Ule iz leta 2021 nedavno distanciral od islamističnih gibanj, kot je Muslimanska bratovščina; vseeno poudarja, da njegovo neprekinjeno financiranje Muslimanske bratovščine po vsem svetu uničujoče vpliva na uveljavljanje naprednih in demokratičnih vrednot; poziva vse medijske hiše v regiji, naj ravnajo v skladu z višjimi medijskimi standardi ter uveljavljajo močno, svobodno in neodvisno medijsko okolje;
16. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam EU, vladi Katarja in posvetovalni skupščini, znani kot svet šura.