PREDLOG RESOLUCIJE o ukrajinskem holodomoru 90 let kasneje: priznanje množičnega poboja z lakoto kot genocida
12.12.2022 - (2022/3001(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Pedro Marques, Tonino Picula, Włodzimierz Cimoszewicz
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0559/2022
B9‑0560/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o ukrajinskem holodomoru 90 let kasneje: priznanje množičnega poboja z lakoto kot genocida
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini, zlasti resolucije z dne 23. oktobra 2008 o spominu na holodomor, umetno ustvarjeno lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933[1],
– ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je holodomor, umetna lakota, ki jo je sovjetski režim ustvaril v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja, povzročil smrt zaradi stradanja milijonov ljudi v Ukrajini, zlasti v zimi v letih 1932 in 1933, medtem ko je v drugih delih Sovjetske zveze, na primer v Kazahstanu ali regijah ob rekah Volga in Don, umrlo še več milijonov ljudi;
B. ker so bili množični poboji z lakoto v Ukrajini uporabljeni kot sredstvo za kaznovanje tistih, ki so protestirali ali so bili osumljeni, da se upirajo prisilni kolektivizaciji kmetij in kmetijskih zemljišč, ter kot sredstvo za zatiranje ukrajinske nacionalne identitete;
1. obeležuje spomin na vse žrtve holodomora, ki je med najtemnejšimi poglavji skupne evropske zgodovine dvajsetega stoletja, ko so totalitarni režimi zagrešili najbolj nečloveške zločine, saj so milijoni Evropejcev izgubili življenje ter so bili prikrajšani za družinske člane, osebno varnost in blaginjo oziroma upanje za boljšo prihodnost;
2. priznava, da je holodomor zločin proti človeštvu, ki ga je mogoče opisati tudi kot genocid, saj je bil storjen z namenom uničenja skupine ljudi z naklepnim povzročanjem življenjskih razmer, ki naj bi privedle do njenega fizičnega uničenja;
3. izraža željo, da bi spomin na holodomor in večja ozaveščenost o totalitarnih zločinih iz preteklosti lahko prispevala k preprečevanju ponovitve podobnih zločinov v sedanjosti ali prihodnosti in k odločnemu boju proti njim;
4. pozdravlja prizadevanja ukrajinskih akademskih krogov in civilne družbe za ohranjanje spomina na holodomor, s čimer želijo prispevati k temu, da se ljudje in družba spravijo s preteklostjo;
5. obsoja, da sedanji ruski režim zlorablja zgodovinski spomin in ga manipulira za namene politične ideologije zgolj zato, da bi podprl preživetje režima; ponovno obsoja prisilno razpustitev društva „International Memorial“ in centra za človekove pravice „Memorial“, ki določata mednarodne standarde za dokumentiranje, raziskovanje in izobraževanje o politični represiji in totalitarnih zločinih v Sovjetski zvezi ter sta postala vzor za delo na področju človekovih pravic v številnih državah po svetu;
6. poziva EU in njene države članice, javne in zasebne institucije, civilno družbo in posameznike, naj dejavno obsojajo in zavračajo vse poskuse izkrivljanja zgodovinskih dejstev ali manipulacije javnega mnenja v Evropi z lažnim zgodovinskim diskurzom, ki je izmišljen in se razširja v podporo ideologiji in preživetju kriminalnih režimov;
7. je seznanjen s presenetljivimi vzporednicami med sovjetskim režimom, ki je sistematično zanikal holodomor, diskreditiral ukrajinsko nacionalno pripadnost in spomin na holodomor ter kriminaliziral zgolj njegovo omembo, in sedanjim ruskim režimom, ki zanika, da bi bil priča vojni agresiji proti Ukrajini, ponovno poskuša diskreditirati ukrajinsko nacionalno pripadnost, zavrača ukrajinsko nacionalno identiteto in kriminalizira neodvisno poročanje o vojni;
8. poudarja, da sedanja vojaška agresija Rusije proti Ukrajini kaže na to, da je treba podati temeljito zgodovinsko oceno zločinov sovjetskega režima ter opraviti pregledno javno razpravo o njih, zlasti v Rusiji, da bi povečali ozaveščenost javnosti, okrepili odpornost proti dezinformacijam in izkrivljenemu zgodovinskemu diskurzu ter preprečili ponovitev podobnih zločinov;
9. zavrača instrumentalizacijo zgodovinskega spomina v politične namene, saj je to v nasprotju s spoštovanjem dostojanstva žrtev zgodovinskih tragedij in zločinov;
10. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine.
- [1] UL C 15E, 21.1.2010, str. 78.