Predlog resolucije - B9-0070/2023Predlog resolucije
B9-0070/2023

PREDLOG RESOLUCIJE o odzivu EU na proteste in usmrtitve v Iranu

16.1.2023 - (2023/2511(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Michael Gahler, David McAllister, Rasa Juknevičienė, Željana Zovko, Andrius Kubilius, Antonio López-Istúriz White, David Lega, Javier Zarzalejos, Isabel Wiseler-Lima, Radosław Sikorski, Gheorghe‑Vlad Nistor, Tom Vandenkendelaere
v imenu skupine PPE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0066/2023

Postopek : 2023/2511(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0070/2023
Predložena besedila :
B9-0070/2023
Razprave :
Sprejeta besedila :

B9‑0070/2023

Resolucija Evropskega parlamenta o odzivu EU na proteste in usmrtitve v Iranu

(2023/2511(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti resolucij z dne 17. februarja 2022 o smrtni kazni v Iranu[1] in z dne 6. oktobra 2022 o smrti Mahse Žine Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu[2],

 ob upoštevanju izjav predsednice svoje delegacije za odnose z Iranom z dne 22. septembra 2022, 9. novembra 2022 in 13. decembra 2022,

 ob upoštevanju Izvedbenega sklep Sveta (SZVP) 2022/2433 z dne 12. decembra 2022 o izvajanju Sklepa 2011/235/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu[3],

 ob upoštevanju izjave visokega predstavnika v imenu EU z dne 15. januarja 2023 o usmrtitvi Alizere Akbarija,

 ob upoštevanju izjave Evropske službe za zunanje delovanje z dne 7. januarja 2023 o zadnjih usmrtitvah v Iranu,

 ob upoštevanju izjave visokega predstavnika v imenu EU z dne 25. septembra 2022 o Iranu,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Iran ratificiral leta 1975,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je 13. septembra 2022 iranska policija „za moralo“ aretirala 22-letno iransko Kurdinjo Mahso Žino Amini zaradi domnevnega nespoštovanja zakona o obveznem zakrivanju las; ker so jo ti policisti pahnili v kombi in jo med vožnjo v center za pridržanje Vozara v Teheranu pretepli, tam pa je kmalu zatem padla v komo in 16. septembra 2022 umrla;

B. ker so po umoru Mahse Žine Amini po vsej državi izbruhnili protesti, in sicer v več kot 120 mestih v skoraj vseh 31 iranskih provincah; ker iranske varnostne in policijske sile na proteste odgovarjajo z vsesplošnim in nebrzdanim nasiljem, zaradi česar je mnogo ljudi izgubilo življenje, veliko pa je bilo poškodovanih;

C. ker ima Iran največje število usmrtitev na prebivalca na svetu; ker so iranske oblasti izrekle smrtne kazni na podlagi obtožb, povezanih s protesti, in tiste, ki so bili obtoženi v povezavi z množičnimi protesti, usmrtile, niso pa izvedle nobene pregledne preiskave glede resnih obtožb o čezmerni in smrtonosni sili, ki naj bi jo proti protestnikom uporabili varnostniki;

D. ker iranski režim še naprej izvaja usmrtitve protestnikov; ker sta bila 7. januarja 2023 obešena Mohamed Mehdi Karami in Sajed Mohamed Hoseini; ker številnim drugim resno grozi, da jih bodo usmrtili; ker je bil 12. decembra 2022 usmrčen Madžireza Rahnavard, pri čemer je šlo za prvo javno usmrtitev;

E. ker so bili med protesti po smrti Mahse Amini v Iranu aretirani številni evropski državljani; ker so pridržani državljani Poljske, Švedske, Nemčije, Italije, Španije, Francije in Nizozemske; ker Iran ne priznava dvojnega državljanstva, zaradi česar tuja veleposlaništva težje dosežejo svoje državljane z dvojnim državljanstvom, ki so pridržani v Iranu;

F. ker Iran izreka in izvaja smrtno kazen, tudi ko gre za mladoletnike, kar je v nasprotju z njegovimi obveznostmi, ki izhajajo iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah; ker se smrtna kazen nesorazmerno pogosto uporablja za etnične in verske manjšine, zlasti beluško, kurdsko, arabsko in bahajsko;

G. ker je bil britansko-iranski državljan Alireza Akbari, ki je bil v Iranu obsojen na smrt, že usmrčen; ker je bil ta nekdanji namestnik iranskega ministra za obrambo leta 2019 aretiran in obsojen zaradi vohunjenja za Združeno kraljestvo, kar je sam zanikal;

H. ker zaradi kršitev človekovih pravic v Iranu EU proti njemu od leta 2011 izvaja omejevalne ukrepe, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo izdajanja vizumov za posameznike in subjekte, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, ter prepovedjo izvoza v Iran za opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo ali nadzor telekomunikacij; ker EU te ukrepe redno posodablja;

I. ker se je generalni sekretar Evropske službe za zunanje delovanje v ponedeljek, 9. januarja 2023, obrnil na iranskega veleposlanika Hoseina Dehghanija in izrazil zgroženost nad usmrtitvam;

J. ker so v mnogih primerih poročali o nečloveških in ponižujočih razmerah v zaporih, zlasti v zaporu Evin, in nezmožnost dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe med pridržanjem, kar je v nasprotju s standardnimi minimalnimi pravili OZN za ravnanje z zaporniki;

K. ker so iranske varnostne sile 24. aprila 2016 aretirale švedsko-iranskega državljana dr. Ahmadrezo Djalalija, specialista urgentne medicine ter člana belgijske univerze Vrije Universiteit Brussel in italijanske univerze Piemonte Orientale; ker je bil oktobra 2017 na podlagi lažnih obtožb, da je vohun, in priznanja, pridobljenega z mučenjem, na skrajno nepoštenem sojenju obsojen na smrt; ker je iransko vrhovno sodišče 17. junija 2018 obsodbo potrdilo;

L. ker so pripadniki islamske revolucionarne garde samovoljno aretirali nedolžnega belgijskega humanitarnega delavca Oliviera Vandecasteela in ga na podlagi obtožb o vohunjenju, dogovarjanju z vlado ZDA, pranju denarja in tihotapljenju valut končno obsodili na 40 let zapora in 74 udarcev z bičem;

M. ker je organizacija Amnesty International našla dokaze, da nameravajo iranske oblasti z uporabo revolucionarne garde sedanje proteste zatreti „za vsako ceno“;

N. ker je Islamska revolucionarna garda uvrščena na seznam ZDA za sankcije, in sicer zaradi svoje vpletenosti v hude kršitve človekovih pravic; ker jo je več držav, vključno z ZDA, uvrstilo tudi na seznam terorističnih organizacij;

O. ker poročila kažejo, da je v Iranu v tako imenovanih ubojih iz časti vsako leto brutalno umorjenih od 400 do 500 žensk; ker tisti, ki proti ženskam in moškim storijo kazniva dejanja v imenu časti, pogosto niso obsojeni;

1. najostreje obsoja uporabo smrtne kazni v vseh okoliščinah;

2. je zgrožen zaradi usmrtitev, povezanih s potekajočimi protesti;

3. izreka globoko in iskreno sožalje družinam, prijateljem in sodelavcem vseh nedolžnih žrtev;

4. poziva iranske oblasti, naj nemudoma prenehajo nasilno zatirati proteste; od Irana pričakuje, da navede število aretacij, poškodb in smrtnih žrtev v njih; poziva k izpustitvi vseh nenasilnih protestnikov, vsem priprtim pa naj se zagotovi dolžno pravno postopanje;

5. najostreje obsoja usmrtitev iransko-britanskega državljana Alireze Akbarija v Iranu;

6. poziva k takojšnjemu moratoriju na vse smrtne kazni, ki jih je izrekel iranski režim;

7. obsoja pridržanja in preganjanje državljanov EU v Iranu; poziva iranske oblasti, naj vse pridržane državljane EU, vključno s švedsko-iranskim državljanom dr. Ahmadrezo Djalalijem in državljanom EU oz. belgijskim državljanom Olivierom Vandecasteelom, nemudoma in brezpogojno izpustijo ter zagotovijo, da se lahko varno vrnejo v svojo državo;

8. poudarja, da bodo morali vse kršitve človekovih pravic v Iranu preiskati neodvisni mednarodni strokovnjaki; zahteva, da iranske oblasti omogočijo hitro, nepristransko in učinkovito preiskavo ubojev vseh protestnikov, ki bo temeljila na dokazih, in da se odgovorne privede pred sodišče;

9. poudarja, da bo Unija preučila vse možnosti, ki jih ima na voljo za odziv na uboj Mahse Amini in na to, kako so iranske varnostne sile ukrepale ob demonstracijah, ki so sledile;

10. poziva k izvajanju ciljno usmerjenih in prilagojenih sankcij; poziva Komisijo, naj uvede dodatne svežnje sankcij za tiste, ki sodelujejo v preganjanju in usmrtitvah; poudarja, da je treba prihodnje sankcije oceniti, da ne bi škodovale iranski civilni družbi;

11. poziva EU, naj po zgledu Združenih držav Amerike in drugih držav Iransko revolucionarno gardo uvrsti na seznam terorističnih subjektov;

12. poziva iranske oblasti, naj dosledno spoštujejo načela iz mednarodnih sporazumov, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, katerih podpisnica je tudi njihova država;

13. pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da sprejme nove sankcije proti Iranu, in sicer proti 3 subjektom in 29 posameznikom, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic v državi med nasilnim zatiranjem, ki še vedno poteka;

14. ponovno izraža svojo podporo Irankam in Irancem, ki želijo živeti v svobodni, stabilni, vključujoči in demokratični državi, ki bo spoštovala državne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

15. ostro obsoja sankcioniranje poslancev Evropskega parlamenta, ki ga izvajajo iranske oblasti; poudarja, da bi moral medparlamentarni dialog, vse dokler bodo te oblasti evropske poslance sankcionirale, ostati prekinjen;

16. poudarja, da nenehne in hude kršitve človekovih pravic, ki jih iranski režim izvaja nad svojim ljudstvom, spodkopavajo pogajanja o skupnem celovitem načrtu ukrepanja (JCPA);

17. ponovno poziva vse države članice, naj skupaj dajejo javne izjave in sprejmejo diplomatske pobude, da bi lahko v Iranu spremljali nepoštena sojenja in obiskali zapore, v katerih so pridržani zagovorniki človekovih pravic in drugi zaporniki vesti, vključno z državljani EU;

18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsedniku Evropske komisije, vladam in parlamentom držav članic, ter predsedniku, vladi in skupščini Irana.

 

Zadnja posodobitev: 18. januar 2023
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov