PREDLOG RESOLUCIJE o dodatnem zatiranju Belorusov, zlasti primerih Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega
8.3.2023 - (2023/2573(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Sandra Kalniete, Michael Gahler, Rasa Juknevičienė, Željana Zovko, David McAllister, Andrius Kubilius, Isabel Wiseler‑Lima, Vladimír Bilčík, Tomasz Frankowski, Andrzej Halicki, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), David Lega, Miriam Lexmann, Antonio López‑Istúriz White, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Liudas Mažylis, Radosław Sikorski, Milan Zver
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0164/2023
B9‑0164/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o dodatnem zatiranju Belorusov, zlasti primerih Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. in 22. oktobra 2021,
– ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 25. marca 2021 o ukrepih proti zvezi Poljakov v Belorusiji in z dne 17. januarja 2023 o sodnih postopkih proti opozicijskim voditeljem in novinarjem,
– ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 4. novembra 2022 o Belorusiji,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker beloruski režim še naprej zatira prebivalce Belorusije in iz političnih razlogov kazensko preganja predstavnike civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, novinarje, opozicijske aktiviste in mnoge druge; ker je kazenski pregon še vedno ena najhujših oblik represije in je še vedno zelo razširjen;
B. ker je marca 2023 na seznamu beloruskih političnih zapornikov, ki ga vodi center za človekove pravice Vjasna, več kot 1450 ljudi; ker je bilo februarja 2023 na seznam dodanih 69 imen; ker je bilo po podatkih centra Vjasna najmanj 2900 ljudi obsojenih v politično motiviranih kazenskih zadevah;
C. ker se nadaljujejo samovoljne aretacije posameznikov, ker uveljavljajo svoje državljanske pravice; ker je center Vjasna februarja 2023 poročal o 258 takšnih aretacijah in 195 primerih politično motiviranega preganjanja zaradi upravnih prestopkov; ker so sodniki v istem obdobju izrekli 31 upravnih zapornih kazni in 11 denarnih kazni;
D. ker je bil Ales Bjaljacki, ugledni zagovornik človekovih pravic in ustanovitelj centra za človekove pravice Vjasna, 12. februarja 2022 aretiran in priprt pred sojenjem; ker se je politično motivirano sojenje proti njemu začelo 5. januarja 2023 in končalo 3. marca 2023, obsojen pa je bil na 10 let v kazenski koloniji in na visoko denarno kazen; ker je bil spoznan za krivega „tihotapljenja“ in „hudega kršenja javnega reda“;
E. ker je bil Andrzej Poczobut, novinar in namestnik predsednika zveze Poljakov v Belorusiji, 25. marca 2021 aretiran in pozneje obsojen na tri leta zapora zaradi „javne razžalitve beloruskega predsednika“ in „spodbujanja etničnega sovraštva“; ker ga je okrožno sodišče v Hrodni 8. februarja 2023 spoznalo za krivega spodbujanja dejanj, katerih namen je škodovati nacionalni varnosti Republike Belorusije, in spodbujanja etničnega sovraštva, ter ga obsodilo na osem let zapora v strogo varovani kazenski koloniji;
F. ker obtožbe zoper Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega na splošno veljajo za politično motivirane in namenjene utišanju neodvisnih glasov ter zatiranju svobode izražanja in združevanja;
G. ker so beloruske demokratične politične sile še vedno preganjane; ker se je 17. januarja 2023 začelo politično motivirano sojenje v nenavzočnosti vodji združenega prehodnega kabineta Svetlani Tihanovski in članom koordinacijskega sveta, vključno z Marijo Maroz, Volho Kavalkovo, Pavlom Latuško in Siarhejem Dilevskim; ker je bila Svetlana Tihanovska 6. marca 2023 obsojena na 15 let zapora, Pavel Latuška na 18 let zapora, Marija Maroz, Volha Kavalkova in Siarhej Dilevski pa na 12 let zapora;
H. ker so beloruske oblasti večkrat kršile človekove pravice beloruskih državljanov, vključno z njihovo pravico do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja; ker represija še vedno vpliva na vse sektorje družbe, vključno z akademsko sfero, mediji in zagovorniki človekovih pravic; ker se preganjanje posameznikov nadaljuje pod pretvezo boja proti ekstremizmu in terorizmu;
I. ker so politični zaporniki izpostavljeni dodatni represiji; ker to pomeni pridržanje političnih zapornikov v pogojih, ki so prepovedani v skladu z mednarodnimi obveznostmi Belorusije, izrekanje disciplinskih kazni iz navideznih razlogov, namestitev v kazenske celice, višjo stopnjo varovanja za nekatere politične zapornike in samovoljno podaljševanje njihove zaporne kazni, kršitve pravice političnih zapornikov do dopisovanja in odrekanje obiskov svojcev pod popolnoma neutemeljenimi pretvezami;
J. ker se režim še naprej maščuje odvetnikom, ker izražajo stališča o pravicah, zastopajo stranke v politično motiviranih zadevah in izražajo nasprotovanje vojni v Ukrajini; ker je od avgusta 2020 najmanj 70 odvetnikov izgubilo licenco zaradi samovoljnih odločitev ministrstva za pravosodje ali politično motiviranih postopkov za izključitev iz odvetniške zbornice; ker je bilo leta 2022 sedem odvetnikov kazensko preganjanih iz političnih razlogov in so še vedno deležni upravnih obtožb, pridržanj, preiskav in nadlegovanja;
K. ker beloruske oblasti še naprej sprejemajo ukrepe, ki omejujejo pravice Belorusov, ki živijo v tujini; ker je bilo v letih 2022 in 2023 po vrnitvi v Belorusijo aretiranih 58 ljudi, ker so se leta 2020 udeležili protestov ali ker so na družbenih medijih delili vsebine, ki so bile ocenjene kot „ekstremistične“;
L. ker Lukašenkov režim sprejema vse bolj represivne ukrepe proti narodnim manjšinam v Belorusiji, zlasti proti poljski manjšini, vključno z zaprtjem šol, v katerih poučujejo v jeziku te narodne manjšine, in proti organizacijam, ki zastopajo poljsko manjšino, kot je zveza Poljakov v Belorusiji; ker Lukašenkov režim izkrivlja resnico in zgodovinski spomin s širjenjem laži o grozodejstvih, ki naj bi jih nad Belorusi zagrešili poljski odporniški borci med drugo svetovno vojno in takoj po njej; ker je poljska narodna manjšina že vrsto let sistematično diskriminirana;
M. ker je bila 1. marca 2023 v Bruslju odprta uradna pisarna demokratične Belorusije, slovesnosti pa se je udeležila Svetlana Tihanovska;
N. ker nelegitimni režim še vedno omejuje svobodo veroizpovedi in prepričanja; ker je režim prepovedal bogoslužje v cerkvi novega življenja v Minsku ter pridržal pastorja te cerkve Vjačaslava Hančarenka ter pastorja Antonija Bokuna; ker je 26. septembra 2022, potem ko je v nepojasnjenih okoliščinah izbruhnil požar, mestni zavod za spomeniško varstvo v Minsku, ki je pristojen za stavbo katoliške rdeče cerkve, župniji ukazala, naj iz stavbe odstrani vso svojo lastnino;
O. ker je bilo po podatkih koordinacijskega sveta samo v letu 2022 osem rimskokatoliških duhovnikov, trije grški katoliški duhovniki, šest pravoslavnih duhovnikov in sedem protestantskih pastorjev deležnih različnih oblik pritiska s strani nezakonitega režima, od denarnih kazni do dolgotrajne zaporne kazni, kot na primer Siarhej Rezanovič, ki je bil obsojen na 16 let kazenske kolonije pod strogimi pogoji; ker se političnim zapornikom sistematično onemogoča dostop do verske literature in obiskov duhovnikov ali pastorjev;
P. ker je odbor ministrov Sveta Evrope 7. septembra 2022 pozval generalnega sekretarja Sveta Evrope, naj v sodelovanju s predstavniki beloruskih demokratičnih sil in civilne družbe ustanovi kontaktno skupino za Belorusijo;
1. ponovno potrjuje solidarnost z beloruskim ljudstvom, ki se še naprej zavzema za suvereno, svobodno in demokratično Belorusijo, pri čemer ljudje tvegajo svobodo in vse pogosteje tudi življenje, ter zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov in vseh oseb, ki so samovoljno pridržane, aretirane ali obsojene na podlagi politično motiviranih obtožb, ter takojšen umik vseh obtožb zoper njih in njihovo popolno rehabilitacijo ter izplačilo finančnega nadomestila za škodo, povzročeno z nezakonitim pridržanjem; zahteva prenehanje državnega nasilja;
2. še naprej najostreje obsoja neprestano zatiranje civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in političnih aktivistov v Belorusiji, tudi s politično motiviranimi sojenji; obsoja, da Lukašenkov režim sistematično zatira civilno prebivalstvo, zaradi česar je moralo po ukradenih volitvah 9. avgusta 2020 na tisoče Belorusov zapustiti državo; ponovno poudarja, da sedanja kampanja sistematičnega zatiranja in prisilnega razseljevanja civilnega prebivalstva pomeni resno kršitev človekovih pravic;
3. obsoja pridržanje in obsodbo Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega; obsoja številne kršitve njihove pravice do poštenega sojenja in poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi, popolni rehabilitaciji in izplačilu odškodnini;
4. obsoja dejstvo, da politično motivirana sojenja potekajo za zaprtimi vrati in brez ustreznega postopka, kar je v nasprotju z mednarodnimi zavezami in obveznostmi države, posledica pa so stroge in neupravičene kazni za voditelje opozicije;
5. obsoja preganjanje poljske narodne manjšine v Belorusiji in njenih predstavnikov; poziva beloruske oblasti, naj prenehajo z vsemi ukrepi, sprejetimi proti poljski narodni manjšini, in naj spoštujejo njene pravice, vključno s pravico do izobraževanja v poljščini;
6. ponovno ostro obsoja vpletenost Belorusije v rusko neupravičeno in neizzvano vojaško agresijo proti Ukrajini in podporo, ki jo zagotavlja Belorusija, vključno s tako imenovanim referendumom o obnovi njenega jedrskega statusa, pa tudi z omogočanjem premikov vojakov in orožja, uporabo zračnega prostora, oskrbo z gorivom in skladiščenjem vojaškega streliva; ugotavlja, da je Belorusija vpletena v državno podporo terorizmu in sostorilka države, ki uporablja teroristična sredstva;
7. obsoja sovražno retoriko beloruskih voditeljev proti Ukrajini ter množično širjenje propagande in dezinformacij o vojaški agresiji; opozarja, da so Lukašenko in drugi beloruski uradniki soodgovorni za vojne zločine, storjene v Ukrajini, in bi morali odgovarjati pred ustreznimi mednarodnimi sodišči in predlaganim posebnim sodiščem za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini; izraža podporo beloruskim prostovoljcem in partizanom, ki se borijo za neodvisnost Belorusije in pomagajo Ukrajini pri obrambi pred rusko vojaško agresijo;
8. poziva EU in njene države članice, naj okrepijo sankcije EU proti posameznikom in subjektom, ki so odgovorni za sistematično zatiranje v Belorusiji, zagotovijo ustrezno izvrševanje teh sankcij in odpravijo vrzeli pri njihovem izvajanju; poziva, naj za Belorusijo veljajo sankcije, podobne tistim, ki so bile uvedene proti Rusiji v zvezi z vojaško agresijo proti Ukrajini;
9. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in zaščitijo zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v Belorusiji, ki se bosta soočili s hudim zatiranjem, po potrebi tudi z izdajo nujnih vizumov za izstop iz Belorusije;
10. poziva Komisijo, naj okrepi podporo za krepitev zmogljivosti za neodvisne sindikate, svobodne medije, civilno družbo in aktiviste, ki podpirajo demokracijo, v Belorusiji in v izgnanstvu; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo belorusko civilno družbo, neodvisne medije in demokratične politične skupine in strukture, vključno s koordinacijskim svetom in združenim prehodnim kabinetom; poziva beloruske demokratične sile, naj ohranijo in spodbujajo enotnost pri uresničevanju svojega cilja svobodne, demokratične in neodvisne Belorusije;
11. poudarja, da je treba temeljito raziskati zločine, ki jih je Lukašenkov režim zagrešil proti prebivalcem Belorusije; poziva države članice, naj dejavno uporabljajo načelo splošne sodne pristojnosti in se pripravijo za sodne postopke proti beloruskim funkcionarjem, ki so odgovorni za sistematično nasilje in zatiranje in hudodelstva zoper človečnost ali so pri nasilju in zatiranju sodelovali, tudi proti Aleksandru Lukašenku;
12. poziva Komisijo, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji, kot sta moskovski mehanizem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svet OZN za človekove pravice, pa tudi z zagovorniki človekovih pravic in civilno družbo na terenu, da bi zagotovili spremljanje, dokumentacijo in poročanje o kršitvah človekovih pravic ter odgovornost storilcev in pravico za žrtve;
13. poziva institucije EU, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe znotraj mednarodnih institucij in v mednarodnih postopkih ter na Mednarodnem kazenskem sodišču ali drugih ustreznih mednarodnih sodiščih, da podprejo preiskavo in pregon politično odgovornih oseb v Belorusiji, zlasti Aleksandra Lukašenka, za vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost v povezavi z rusko vojaško agresijo na Ukrajino;
14. poziva Komisijo, naj ustanovi delovno skupino, ki bo začela politični dialog s predstavniki demokratične Belorusije, da bi dosegli celovit večsektorski sporazum, ki bo temelj sodelovanja z demokratično Belorusijo, ko sedanji režim ne bo več na oblasti; ponovno poudarja, da bi to moralo biti povezano z načrtom finančnih in upravnih virov, ki bi ga bilo treba izvesti za čimprejšnje izvajanje in financiranje potrebnih reform v državi; poudarja pomembno vlogo nedavno odprte pisarne demokratične Belorusije v Bruslju, ki bi morala služiti kot dejansko diplomatsko predstavništvo;
15. ponovno poudarja, kako pomembno je formalizirati odnose med beloruskimi demokratičnimi silami in Parlamentom, da bi okrepili zastopanost Belorusije na mednarodnem prizorišču in pri delu mednarodnih organizacij; v zvezi s tem poudarja ustanovitev združenega prehodnega kabineta Belorusije in koordinacijskega sveta kot zaupanja vrednih in konstruktivnih partnerjev pri reševanju izzivov, ki vplivajo na regionalne in dvostranske odnose med EU in Belorusijo; zato poziva, naj uradni demokratični predstavniki Belorusije ponovno sodelujejo na parlamentarni skupščini Euronest in v delegaciji za odnose z Belorusijo;
16. ponovno obsoja nedavno odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, da beloruskim športnikom omogoči tekmovanje na kvalifikacijah za olimpijske igre v Parizu 2024 pod nevtralno zastavo, kar je v nasprotju z mednarodno izolacijo Belorusije na številnih področjih, režim pa bo to uporabil za propagando; poziva države članice in mednarodno skupnost, naj izvajajo pritisk na Mednarodni olimpijski komite, da bi razveljavil to odločitev, ki je sramotna za mednarodni športni svet, in zavzamejo podobno stališče o vseh drugih športnih, kulturnih ali znanstvenih prireditvah;
17. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, oblastem Republike Belorusije in predstavnikom beloruske demokratične opozicije.