PREDLOG RESOLUCIJE o dodatnem zatiranju Belorusov, zlasti primerih Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega
8.3.2023 - (2023/2573(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Anna Fotyga, Patryk Jaki, Hermann Tertsch, Anna Zalewska, Adam Bielan, Roberts Zīle, Beata Kempa
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0164/2023
B9‑0168/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o dodatnem zatiranju Belorusov, zlasti primerih Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. oktobra 2020,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. in 22. oktobra 2021,
– ob upoštevanju poročil neodvisnih mednarodnih in beloruskih organizacij za človekove pravice,
– ob upoštevanju poročil Anaïs Marin, posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji, z dne 4. maja 2021 in 20. julija 2022 za Svet OZN za človekove pravice in tudi poziva strokovnjakov OZN z dne 10. oktobra 2022 k takojšnji izpustitvi Nobelovega nagrajenca Alesa Bjaljackega in drugih zagovornikov pravic, ki so zaprti v Belorusiji,
– ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 4. marca 2022 o človekovih pravicah v Belorusiji pred predsedniškimi volitvami leta 2020 in po njih,
– ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 4. novembra 2022 o Belorusiji,
– ob upoštevanju izjave predstavnice za svobodo medijev v Belorusiji pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 13. julija 2022 o nenehnem zapiranju beloruskih novinarjev in medijskih delavcev,
– ob upoštevanju izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 7. oktobra 2022 o sodbi sodišča z dne 7. oktobra 2022 zoper neodvisne predstavnike medijev,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker po nepoštenih in prirejenih predsedniških volitvah avgusta 2020 Lukašenkov režim še naprej zatira prebivalce Belorusije, pri čemer so predstavniki civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, novinarji, opozicijski aktivisti in številni drugi preganjani iz političnih razlogov; ker kazenski pregon ostaja ena najhujših in najširših oblik zatiranja; ker uzurpator Lukašenko še vedno splošno uporablja brezobzirne zakone in sodne kazni;
B. ker naj bi bilo v nekem obdobju pridržanih več kot 40.000 Belorusov zaradi protestov proti režimu, medtem ko so zagovorniki človekovih pravic dokumentirali več sto primerov mučenja in grdega ravnanja, veliko ljudi je še vedno pogrešanih, nekatere pa so našli mrtve; ker je po podatkih centra za človekove pravice Vjasna najmanj 1456 Belorusov nepravično zaprtih in prestajajo izredno stroge kazni zaradi svoje želje, da bi živeli v svobodni in demokratični državi; ker je moralo več tisoč ljudi zbežati iz države zaradi strahu pred preganjanjem;
C. ker se vsak dan nadaljujejo samovoljne aretacije številnih posameznikov, ki uveljavljajo svoje državljanske pravice; ker je center za človekove pravice Vjasna februarja 2023 poročal o 258 takšnih aretacijah in 195 primerih politično motiviranega upravnega preganjanja, medtem ko so sodniki v istem obdobju izrekli 31 odredb o upravnem pridržanju in 11 denarnih kazni;
D. ker je regionalno sodišče v Grodnu 8. februarja 2023 Andrzeja Poczobuta, novinarja in namestnika predsednika Zveze Poljakov v Belorusiji, obsodilo na osem let zapora v kazenski koloniji za prisilno delo; ker je bil Poczobut obtožen pozivanja k dejanjem, ki ogrožajo nacionalno varnost Belorusije, ter spodbujanja sovražnosti in konfliktov, potem ko so ga aretirali 25. marca 2021 skupaj z drugimi člani vodstva Zveze Poljakov, in je edini, ki mu je bilo uradno sojeno; ker so bile Maria Tiszkowska, Irena Biernacka in Anna Paniszewa, ki so bile priprte z njim, leta 2021 izpuščene iz zapora in izgnane na Poljsko, medtem ko je predsednica Zveze Poljakov Angelika Borys od marca lani v hišnem priporu;
E. ker sta politično motivirano lažno sojenje Andrzeju Poczobutu in njegova sodba jasna primera protipoljskih ukrepov Lukašenkovega režima, usmerjenih proti poljski manjšini; ker se že več let izvaja sistematična diskriminacija poljske manjšine v Belorusiji, kar vključuje nedavne odločitve beloruskega režima, katerih namen je odpraviti izobraževanje v poljskem jeziku, preiskave domov poljskih voditeljev ter uničevanje poljskih pokopališč in grobov pesnikov, pisateljev, upornikov in vojakov domovinske vojske;
F. ker je Lukašenko razširil svojo kampanjo proti borcem za človekove pravice in novinarjem; ker je leninsko okrožno sodišče v Minsku 3. marca 2023 razsodilo, da je bilo v celoti dokazano, da so zagovorniki človekovih pravic krivi tihotapljenja v organizirani skupini in financiranja skupinskih dejanj, ki hudo kršijo javni red; ker je sodnik v montiranem procesu obsodil Alesa Bjaljackega, ustanovitelja in predsednika centra za človekove pravice Vjasna ter Nobelovega nagrajenca za mir, na 10 let srednje varovane kazenske kolonije; ker je ta sodnik izrekel dolge zaporne kazni v kazenski koloniji tudi namestniku predsednika centra Vjasna in podpredsedniku Mednarodne federacije za človekove pravice Valjancinu Stefanoviču, koordinatorju kampanje Zagovorniki človekovih pravic za svobodne volitve Uladzimirju Labkoviču in zagovorniku človekovih pravic Zmicerju Salavjovu (v odsotnosti); ker so bile vsem izrečene tudi visoke denarne kazni; ker je sodnica Marina Zapasnik zavrnila sojenje v beloruskem jeziku namesto v ruščini in prošnjo Bjaljackega za tolmača, kar kaže na protibelorusko politiko Lukašenkovega režima;
G. ker obtožbe zoper Andrzeja Poczobuta in Alesa Bjaljackega na splošno veljajo za politično motivirane in namenjene utišanju neodvisnih glasov ter zatiranju svobode izražanja in združevanja;
H. ker je Lukašenkov režim 6. marca 2023 v odsotnosti obsodil voditeljico beloruskih demokratičnih sil Svjatlano Cihanovsko (Svetlano Tihanovsko) in druge člane koordinacijskega sveta (Pavel Latuška, Volha Kavalkova, Marija Maroz in Siarhej Dilevski), pri čemer je bila Svjatlani Cihanovski izrečena zaporna kazen 15 let, Pavlu Latuški 18 let ter Volhi Kavalkovi, Mariji Maroz in Siarheju Dilevskemu 12 let zaradi zarote za protiustaven prevzem oblasti ter zaradi oblikovanja ekstremistične skupine in javnega pozivanja k prevzemu oblasti;
I. ker so bile kazni izrečene nekaj dni po tem, ko je belorusko sodišče za 18 mesecev podaljšalo 18-letno zaporno kazen za moža Svjatlane Cihanovske Siarheja Cihanovskega (iz kanala YouTube z naslovom Country for Life) na podlagi obtožbe, da je očitno kršil notranje predpise zapora;
J. ker sta Mikalaj Statkevič (iz Beloruske socialdemokratske stranke (Ljudska skupščina)) in Paval Sevjarinec (iz stranke Beloruska krščanska demokracija) v zaporu že več kot 1000 dni;
K. ker Lukašenkov režim preganja nevladne organizacije, organizacije za človekove pravice in nadaljuje kazenski pregon demokratičnih aktivistov, kot so Leanid Sudalenka, Marfa Rabkova, Andrej Čapjuk in Nasta Lojka;
L. ker je bil 17. oktobra 2022 v politično motiviranem primeru v Belorusiji politični zapornik Mikalaj Avtuhovič obsojen na izjemno strogo zaporno kazen 25 let v strogo varovani kazenski koloniji, medtem ko je bilo 11 drugih ljudi obsojenih na zaporne kazni do 20 let;
M. ker je Belorusko združenje novinarjev od januarja do oktobra 2022 zabeležilo 93 primerov samovoljnih pridržanj, racij, denarnih kazni in upravnih aretacij novinarjev, pri čemer jih je bilo 28 priprtih zaradi lažnih kazenskih obtožb, od žalitve predsednika do izdaje in zarote za prevzem državne oblasti; ker je bilo po podatkih Beloruskega združenja novinarjev do oktobra 2022 najmanj 29 neodvisnih medijev označenih za „ekstremistične“ in so jih oblasti zaprle; ker zaradi popolnega zatiranja neodvisnih medijev svoboda govora v Belorusiji ne obstaja več, režim pa izvaja popoln nadzor nad internetom;
N. ker je režim nadaljeval z zatiranjem odvetnikov kot povračilni ukrep zaradi izražanja stališč o vprašanjih glede pravic, zastopanja strank v politično motiviranih zadevah in nasprotovanja vojni v Ukrajini; ker je od avgusta 2020 vsaj 70 odvetnikov izgubilo licenco zaradi samovoljnih odločitev ministrstva za pravosodje ali politično motiviranih postopkov za izgubo licence; ker so bile leta 2022 vložene politično motivirane kazenske obtožbe zoper sedem odvetnikov, ki se še naprej spopadajo z upravnimi obtožbami, pridržanji, preiskavami in nadlegovanjem;
O. ker so politični zaporniki žrtve dodatne represije; ker se ta represija izraža v obliki zadrževanja političnih zapornikov v razmerah, ki so prepovedane v skladu z mednarodnimi obveznostmi Belorusije, njihovega disciplinskega kaznovanja na podlagi izmišljenih razlogov, nameščanja v kaznovalne celice, zvišanja stopnje varnosti za nekatere politične zapornike in samovoljnega podaljševanja zaporne kazni, kršitve pravice političnih zapornikov do dopisovanja in prepovedi družinskih obiskov na podlagi malo verjetnih izgovorov;
P. ker so politični zaporniki, kot je Palina Šarenda-Panasjuk, aktivistka Evropske beloruske državljanske kampanje, izpostavljeni nečloveškemu ravnanju, kot so nizke temperature, lakota in pomanjkanje spanja; ker od konca februarja ni bilo nobenih informacij o tem, kje se Palina Šarenda-Panasjuk nahaja;
Q. ker so Lukašenkovi organi vdrli v pisarne več neodvisnih sindikatov in pridržali najmanj 14 njihovih vodij in članov na podlagi obtožbe, da organizirajo dejavnosti, ki resno kršijo javni red; ker je belorusko vrhovno sodišče julija 2022 razpustilo štiri velike neodvisne sindikate in beloruski kongres demokratičnih sindikatov;
R. ker Lukašenkov režim še naprej sprejema ukrepe, s katerimi omejuje pravice Belorusov, ki živijo v tujini; ker je bilo v letih 2022 in 2023 po vrnitvi v Belorusijo aretiranih 58 ljudi zaradi sodelovanja v protestih leta 2020 ali zaradi izmenjave vsebin v družbenih omrežjih, ki naj bi bile ekstremistične;
S. ker režim kljub več tisoč primerom policijskega nasilja, vključno z umori protestnikov, o katerih se poroča od avgusta 2020, dejavno spodbuja in nagrajuje odgovorne za ta dejanja;
T. ker Lukašenko nadaljuje svojo politiko rusifikacije Belorusije s strateškim ciljem marginalizirati in uničiti izraze beloruske nacionalne identitete, vključno z jezikom in kulturo, s samovoljnimi aretacijami in pridržanji ter s posebno nasilnim ravnanjem s kulturniki, kot so pisatelji, umetniki in glasbeniki, ter na splošno z ljudmi, ki v javnosti govorijo belorusko; ker ta politika vključuje tudi prepoved nacionalnih in zgodovinskih simbolov Belorusije, kot sta belo-rdeče-bela zastava in pahonija (pravi zgodovinski grb neodvisne Belorusije), ter zaprtje založb, zasebnih šol in tečajev beloruskega jezika;
U. ker so tisti, ki izražajo protivojna čustva ali sodelujejo v drugih protestnih dejavnostih, še naprej preganjani; ker so Belorusi od začetka obsežne ruske invazije na Ukrajino nasprotovali vojni, pri čemer so ljudje organizirali shode in proteste, ovirali železniški promet, da bi upočasnili prevoz ruske vojaške opreme, širili informacije o vojaških akcijah in se pridružili ukrajinskim silam za boj proti agresorju;
V. ker je Belorusija edina država v Evropi, ki izvršuje smrtno kazen, in je nedavno napovedala usmrtitve političnih nasprotnikov režima;
W. ker Lukašenko od leta 2021 nadaljuje hibridne napade na EU, pri čemer kot orožje uporablja migrante in trgovino z ljudmi;
X. ker Lukašenkov režim v Belorusiji neposredno omogoča in podpira rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, med drugim tako, da Rusiji omogoča napade na Ukrajino s svojega ozemlja, tudi izstreljevanje balističnih izstrelkov, dovoljuje namestitev in prevoz ruskih vojakov, skladiščenje in prevoz vojaške opreme in orožja, vključno s težkim orožjem, ter ruskim vojaškim letalom omogoča letenje iz beloruskega zračnega prostora in prek njega v Ukrajino ter zagotavlja oskrbovalna mesta;
Y. ker Putinova strategija v zvezi z Belorusijo zajema izolacijo beloruske družbe od svobodnega sveta, da bi Belorusijo popolnoma zasedli in vključili v Rusko federacijo;
Z. ker je bilo 1. marca 2023 v Bruslju odprto predstavništvo demokratične Belorusije na slovesnosti, ki se je je udeležila Svjatlana Cihanovska;
1. ponovno potrjuje solidarnost z beloruskim ljudstvom, ki se še naprej zavzema za suvereno, svobodno in demokratično Belorusijo, pri čemer ljudje tvegajo svobodo in vse pogosteje tudi življenje, ter zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov in vseh oseb, ki so samovoljno pridržane, aretirane ali obsojene na podlagi politično motiviranih obtožb, ter takojšen umik vseh obtožb zoper njih in njihovo popolno rehabilitacijo ter izplačilo finančnega nadomestila za škodo, povzročeno z nezakonitim pridržanjem; zahteva prenehanje državnega nasilja; priznava odločitev beloruskega ljudstva, da za svojo demokratično voditeljico izvoli Svjatlano Cihanovsko;
2. odločno zavrača vmešavanje Ruske federacije v notranje zadeve Belorusije, zlasti po prirejenih predsedniških volitvah leta 2020, ko je Ruska federacija Lukašenkovemu režimu zagotovila vso potrebno podporo, da je zadušil miroljubne proteste in zatrl narod z brezobzirno represijo;
3. obsoja nepravično kazen, ki jo je sodišče totalitarne države izreklo Andrzeju Poczobutu; poziva k prenehanju dejanj, usmerjenih proti poljski manjšini, ter k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Andrzeja Poczobuta ter drugih članov Zveze Poljakov;
4. zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev Nobelovega nagrajenca za mir Alesa Bjaljackega ter vseh drugih zagovornikov človekovih pravic in političnih zapornikov v Belorusiji;
5. obsoja nedavne odločitve Lukašenkovih organov, katerih namen je zapreti poljske šole in odpraviti izobraževanje v poljskem jeziku ter uničiti poljska pokopališča in dediščino;
6. odločno in vztrajno zahteva, naj Belorusija spoštuje veljavna načela mednarodnega prava in sporazumov;
7. poudarja, da je treba uzurpatorju Lukašenku in njegovim privržencem odvzeti oblast in jih privesti pred sodišče za njihove zločine proti prebivalcem Belorusije; poziva države članice in EU, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe znotraj mednarodnih institucij ter naj na Mednarodnem kazenskem sodišču ali drugih ustreznih mednarodnih sodiščih začnejo postopke v podporo preiskavi in kazenskemu pregonu ukrepov, povezanih z rusko agresijo na Ukrajino, kot vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, ki so jih storile politično odgovorne osebe v Belorusiji, zlasti Aleksander Lukašenko; podpira delo mednarodne platforme za ugotavljanje odgovornosti v Belorusiji; poziva mednarodni Rdeči križ in druge organizacije, naj si prizadevajo za izboljšanje razmer političnih zapornikov;
8. zavrača legitimnost in zakonitost mednarodnih sporazumov, ki jih je Lukašenko podpisal, odkar je izgubil predsedniške volitve leta 2020, zlasti tistih, ki jih je podpisal z Rusijo in ki spodkopavajo suverenost Belorusije ter njeno upravljanje podrejajo vse obsežnejšemu in strožjemu nadzoru Kremlja;
9. obsoja dejstvo, da je Rusija uporabila belorusko ozemlje, zračni prostor in infrastrukturo za obsežno invazijo na Ukrajino 24. februarja 2022 in ga še naprej uporablja za nadaljevanje vojne proti volji beloruskega ljudstva, vendar s soglasjem in dejavnim sodelovanjem Lukašenkovega režima; zahteva takojšen umik ruskih enot, ki so v Belorusijo prispele pred invazijo na Ukrajino in katerih navzočnost na beloruskem ozemlju se je od takrat povečala; poudarja, da so Lukašenko in njegovi privrženci odgovorni za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini; pozdravlja ukrepe beloruske družbe za nasprotovanje uporabi beloruskega ozemlja za rusko invazijo na Ukrajino; izraža svojo podporo bataljonu Kastuśa Kalinovskega, ki se bori proti ruskemu imperializmu v Ukrajini;
10. obsoja Lukašenkova prizadevanja za izkoreninjenje beloruske kulture in rusificiranje naroda; poziva EU, naj podpre neodvisne beloruske kulturne organizacije, kot so gledališča, zbori, šole, folklorne skupine in umetniki, ter naj podpre oživitev beloruskega jezika;
11. ponovno poudarja, da prebivalce Belorusije zastopajo voditeljica demokratične Belorusije Svjatlana Cihanovska, združeni prehodni kabinet Belorusije in koordinacijski svet; poziva EU in mednarodno skupnost, naj ukrepata, da bodo lahko Belorusi, ki trenutno nimajo zastopstva na pomembnih srečanjih, kjer se razpravlja in odloča o beloruskih interesih, povedali svoje mnenje; poudarja, da mora biti Svjatlana Cihanovska kot legitimna predstavnica, ki jo je izvolilo belorusko ljudstvo, povabljena na takšne dogodke, da bi lahko zastopala beloruske interese; podpira združeni prehodni kabinet in koordinacijski svet; podpira cilje teh demokratičnih predstavniških organizacij, katerih namen je braniti neodvisnost in suverenost Republike Belorusije, končati dejansko zasedbo Belorusije, obnoviti ustavno zakonitost in pravno državo, oblikovati in izvajati ukrepe za preprečitev nezakonitega obstanka na oblasti, zagotoviti prehod iz diktature v demokracijo, ustvariti pogoje za poštene in svobodne volitve ter razviti in izvajati rešitve, potrebne za demokratične spremembe v Belorusiji in evroatlantsko prihodnost te države;
12. pozdravlja ustanovitev kontaktne skupine v Svetu Evrope v sodelovanju z beloruskimi demokratičnimi silami in civilno družbo; poziva institucije EU, države članice in mednarodne organizacije, naj formalno uredijo sodelovanje z demokratičnimi predstavniki Belorusije;
13. pozdravlja nedavno odprtje predstavništva demokratične Belorusije v Bruslju v prisotnosti beloruske voditeljice Svjatlane Cihanovske;
14. poudarja pomen oblikovanja memoranduma o soglasju z demokratično Belorusijo, ki jo zastopa Svjatlana Cihanovska;
15. pozdravlja, da so EU in njene države članice, zlasti Poljska in Litva, podprle in zaščitile prebivalce Belorusije, ki so bili prisiljeni zbežati iz države, in poziva Komisijo, naj še naprej podpira ta prizadevanja;
16. odločno zavrača priznanje Lukašenkovega zakona o odvzemu državljanstva Belorusom in poziva Komisijo, naj še naprej podpira prizadevanja združenega prehodnega kabineta Belorusije za rešitev težav Belorusov, ki so bili prisiljeni zapustiti Belorusijo, vključno z izdajo uradno priznane potne listine, ki bi bila veljavna za mednarodna potovanja beloruskih državljanov, in izdajanjem nujnih vizumov za odhod iz Belorusije, kadar je to potrebno;
17. poziva Komisijo, naj poveča podporo za krepitev zmogljivosti, ki je namenjena neodvisnim beloruskim sindikatom, svobodnim medijem, civilni družbi in zagovornikom demokracije v Belorusiji in v izgnanstvu; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo belorusko civilno družbo, neodvisne medije ter demokratične politične stranke in strukture, vključno s koordinacijskim svetom in združenim prehodnim kabinetom; poziva beloruske demokratične sile, naj ohranijo in spodbujajo enotnost, ki temelji na cilju svobodne, demokratične in neodvisne Belorusije;
18. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in zaščitijo zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v Belorusiji, ki se bosta soočili s hudim zatiranjem, po potrebi tudi z izdajo nujnih vizumov za izstop iz Belorusije;
19. ostro obsoja zatiranje, mučenje in grdo ravnanje z miroljubnim beloruskim prebivalstvom, napade na sindikalne voditelje ter zatiranje medijev in internetno cenzuro; spodbuja Mednarodno organizacijo dela, naj uporabi 33. člen svojega statuta v odziv na hude kršitve sindikalnih pravic in zatiranje sindikalnih voditeljev;
20. poziva, naj se vse sankcije, sprejete proti Rusiji, v celoti sprejmejo tudi proti Belorusiji in naj se vsi prihodnji svežnji sankcij ustrezno izvajajo; poziva, naj se na seznam sankcij vključijo vsi predstavniki Lukašenkovega nedemokratičnega režima, kot so sodniki, tožilci, pripadniki milice in uradniki KGB ter propagandisti in drugi, ki diktatorju pomagajo pri zatiranju prebivalcev Belorusije in omogočanju ruske vojaške agresije; poziva k vključitvi pepelike, ki je glavni vir dohodka režima, na seznam sankcij;
21. toplo pozdravlja odprtje predstavništva demokratične Belorusije v Bruslju; poziva institucije EU, naj ponudijo znatno finančno in tehnično podporo predstavništvu in jo vključijo v projekte, osredotočene na Belorusijo in njeno civilno družbo;
22. poziva Komisijo, naj ustanovi delovno skupino, ki bo začela politični dialog s predstavniki demokratične Belorusije, da bi pripravili celovit večsektorski sporazum, ki bo temelj sodelovanja z demokratično Belorusijo, ko sedanji režim ne bo več na oblasti; ponovno poudarja, da bi to moralo biti povezano z načrtom finančnih in upravnih virov, ki bo potreben za izvedbo in financiranje reform v državi, ko bo to mogoče (Marshallov načrt za Belorusijo);
23. poziva k institucionalizaciji sodelovanja demokratične Belorusije v vzhodnem partnerstvu in k podpori za novoustanovljeno predstavništvo demokratične Belorusije v Bruslju; poziva, naj bodo beloruski predstavniki povabljeni na naslednji vrh Evropske politične skupnosti; poziva k imenovanju odposlanca EU pri demokratični Belorusiji;
24. podpira praznovanje 25. marca, obletnice razglasitve beloruske neodvisnosti leta 1918, kot mednarodnega dneva solidarnosti z demokratično Belorusijo;
25. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, G20, OZN, Mednarodni organizaciji dela, mednarodnemu Rdečemu križu, Republiki Belorusiji, Ruski federaciji in beloruskim demokratičnim silam.