PREDLOG RESOLUCIJE o načrtu za socialno Evropo dve leti po socialnem vrhu v Portu
5.5.2023 - (2023/2586(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Margarita de la Pisa Carrión
v imenu skupine ECR
Guido Reil
v imenu skupine ID
B9‑0236/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o načrtu za socialno Evropo dve leti po socialnem vrhu v Portu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 slovesno razglasili Parlament, Svet in Komisija,
– ob upoštevanju neuradnega dokumenta Avstrije, Bolgarije, Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Malte, Nizozemske in Švedske pred socialnim vrhom v Portu[1],
– ob upoštevanju izjave Evropskega sveta iz Porta z dne 8. maja 2021,
– ob upoštevanju alternativnega predloga resolucije Evropskega parlamenta za skupne evropske ukrepe na področju oskrbe z dne 5. julija 2022,
– ob upoštevanju Stockholmske deklaracije sveta predsednikov Konfederacije evropskih gospodarskih združenj BusinessEurope z dne 24. in 25. novembra 2022,
– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 28/2022 z dne 14. decembra 2022,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je eden od temeljnih ciljev EU trajnostni razvoj; ker so trije stebri trajnostnega razvoja gospodarski, socialni in okoljski steber; ker trajnostni razvoj med drugim temelji na polni zaposlenosti, družbenem napredku in pravičnosti; ker je to eden od temeljnih ciljev EU, določen v členu 3(3) Pogodbe o Evropski uniji;
B. ker je bil leta 2017 v Göteborgu razglašen evropski steber socialnih pravic, v katerem je določenih 20 načel; ker se je Svet na socialnem vrhu v Portu maja 2021 zavezal trem krovnim ciljem za leto 2030, in sicer v zvezi z zaposlenostjo, usposabljanjem in revščino; ker bi moralo do leta 2030 biti zaposlenih 78 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let; ker bi se moralo vsako leto vsaj 60 % odraslih udeležiti programov usposabljanja; ker bi bilo treba število oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, do leta 2030 zmanjšati za vsaj 15 milijonov;
C. ker krovne cilje, ki jih je določila Komisija, države članice izvajajo eno leto; ker je pet držav članic doseglo svoje nacionalne cilje glede zaposlenosti, polovica pa jih je presegla 78-odstotni cilj, in ker sedanje krize vse bolj vplivajo na evropsko konkurenčnost, kar bi bilo treba upoštevati ter prilagoditi cilje, določene leta 2021, in s tem zmanjšali pritisk na države članice, da jih morajo doseči do leta 2030[2];
D. ker je v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 28/2022 z dne 14. decembra 2022 navedeno, da kljub znakom, da je evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) rešil na tisoče delovnih mest, njegovega prispevka k blažitvi brezposelnosti ni mogoče v celoti oceniti, ker ni dovolj zanesljivih podatkov;
E. ker so se z inflacijo na ravni EU življenjski stroški gospodinjstev s srednjimi dohodki povečali za približno 10 %, materialna in socialna prikrajšanost za približno 2 %, stopnja energijske revščine in absolutna dohodkovna revščina pa za približno 5 %; ker se pričakuje, da bodo s tem povezani učinki v nekaterih državah članicah in med ranljivimi skupinami na blaginjo nekajkrat večji; ker se bodo s tem po EU verjetno povečale že obstoječe vrzeli v zvezi z revščino in socialno izključenostjo[3]; ker Evropa zaradi ameriškega zakona o zmanjševanju inflacije, pa tudi drugih podobnih naložbenih načrtov drugih tretjih držav potrebuje novo vizijo, da bi do leta 2050 postala inovativna lokacija za industrijo, namesto da podjetja in državljane obremenjuje s smernicami, prepovedmi in predpisi;
F. ker bi bilo preoblikovanje socialne politike in pravične obravnave delavcev v socializacijski ali socialistični model napaka; ker družbe ustvarjajo blaginjo z omejevanjem javnih davkov;
1. ponavlja, da so pomembni sklepi s socialnega vrha v Portu leta 2021, v katerih je poudarjeno, da živimo v obdobju, kot ga še ni bilo; ugotavlja, da sta covid-19 in vojaška agresija Rusije proti Ukrajini na pragu Evropske unije zaostrila krizo življenjskih stroškov in energetsko krizo, ki najbolj prizadeneta najranljivejše družbene skupine, to pa poglablja neenakosti;
2. poziva države članice, naj izvedejo potrebne reforme trga dela za spodbujanje stabilnosti delovnih mest in zmanjšanje stopnje brezposelnosti; zato poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje v EU, naj si prizadevajo za boljšo pokritost s kolektivnimi pogajanji, da bi izboljšali življenjske in delovne razmere v EU, kar bi prispevalo k navzgor usmerjeni socialni konvergenci ter zmanjšalo revščino in socialno izključenost zaposlenih ter neenake možnosti;
3. pozdravlja nedavno napoved Komisije, da bo do letošnje jeseni predstavila konkretne predloge za zmanjšanje regulativnega upravnega bremena za 25 %, kar bo imelo pozitivne socialno-ekonomske učinke in koristi za podjetja in državljane (mlade, ki so vključeni v usposabljanje, ustanovitelje in inovatorje, mala in srednja podjetja, samozaposlene in zaposlene);
4. poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah SURE kot začasnega kriznega instrumenta;
5. poziva Komisijo, naj upošteva načelo subsidiarnosti, posebnosti nacionalnih sistemov socialne zaščite in pristojnosti držav članic; pozdravlja zavezo Komisije, da bo do konca leta 2023 predstavila predlog o oblikovanju evropske kartice ugodnosti za invalide, ki bo priznana v vseh državah članicah; pozdravlja sedanja pogajanja socialnih partnerjev o pravici do odklopa; poziva Komisijo, naj analizira priročnost uvedbe evropske izkaznice socialnega zavarovanja, da bodo imeli nacionalni organi, kot so inšpektorati za delo in socialno varnost, ter socialni partnerji, ki sodelujejo pri inšpekcijah dela in socialne varnosti, na voljo instrument v realnem času, da bodo lahko učinkovito izvrševali nacionalno pravo in pravo EU;
6. pozdravlja evropsko leta spretnosti; poudarja pomen dostopa do usposabljanja in preusposabljanja delavcev ter vlogo socialnih partnerjev pri strategijah za znanja in spretnosti, da se zagotovi izvajanje tega usposabljanje brez zniževanja plač ter omogoči podrobne informacije o potrebnih znanjih in spretnostih;
7. poudarja, kako pomembna je demografska strategija, s katero se bo spodbujala rodnost kot nujna osnova družbene trajnosti in družbenega napredka;
8. poudarja, kako pomembna je družina kot temelj družbenega razvoja in osnova vsake trajnostne socialne politike;
9. je zelo zaskrbljen zaradi splošne erozije skupin s srednjimi dohodki v EU kot posledice gospodarske politike in neugodnega razvoja trga dela; poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju tega razvoja pripravijo usklajene akcijske načrte za povečanje in utrditev skupin s srednjimi dohodki;
10. pozdravlja, da je Komisija zavezana zdravju in varnosti pri delu;
11. ponovno opozarja, da je pri načelu 11 evropskega stebra socialnih pravic o otroškem varstvu in podpori za otroke potrebno nadaljnje ukrepanje; spodbuja države članice, naj se prednostno borijo proti revščini otrok; opozarja Komisijo in države članice, naj spremljajo izvajanje evropskega jamstva za otroke;
12. opozarja, da je treba v skladu z načelom 12 evropskega stebra socialnih pravic pri podnebni politiki in prilagajanju naših družb okoljski nevtralnosti spoštovati socialno zaščito;
13. poudarja, da ima v skladu z načelom 15 evropskega stebra socialnih pravic vsak starejši pravico do sredstev, ki zagotavljajo dostojno življenje, ter da imajo delavci in samozaposleni v pokoju pravico do pokojnine, ki je sorazmerna z njihovimi prispevki in zagotavlja ustrezen dohodek; meni, da bi morale države članice hkrati zagotoviti dolgoročno dohodkovno varnost in dovolj visoke minimalne pokojnine; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za okrepitev nacionalnih sistemov socialne zaščite, da bi vsem zagotovili dostojno življenje, hkrati pa ohranili vzdržnost teh sistemov;
14. poudarja, da bi morali imeti vsi socialno ogroženi v skladu z načelom 19 evropskega stebra socialnih pravic možnost pridobitve socialnega stanovanja in kakovostne pomoči pri tem; meni, da politika za boj proti brezdomstvu zahteva gradnjo socialnih in cenovno dostopnih stanovanj ter ukrepe, ki bodo brezdomcem zagotavljali dostop do teh oblik stanovanj; poleg tega poziva države članice, naj razvijejo preventivne politike z ukrepi zgodnjega opozarjanja, da bi preprečili, da bi ljudje sploh postali brezdomci; meni, da so nezakonite migracije iz tretjih držav zelo pomembno strukturno gonilo brezdomstva; spodbuja države članice, naj izvajajo strogo in trdno migracijsko in azilno politiko; meni, da boj proti brezdomstvu zahteva tudi dobro politiko trga dela in ukrepe za zmanjšanje revščine; poziva države članice, naj zagotovijo nastanitvene centre, ki bodo posebej prilagojeni potrebam brezdomnih žensk; meni, da je finski primer pokazal, da sta politika in strategija „najprej stanovanja“ najustreznejše orodje za pomoč pri ponovnem vključevanju dolgotrajnih brezdomcev s kompleksnimi osebnimi razmerami, težavami z alkoholom ali drogami ter duševnimi boleznimi;
15. izraža zaskrbljenost glede pomanjkljivega dostopa do osnovnih storitev (načelo 20 evropskega stebra socialnih pravic), ki so zdaj pod še večjim pritiskom;
16. ponovno poudarja, da je pomembno, da Evropski organ za delo (ELA) dobro in učinkovito deluje ter z zanimanjem pričakuje njegovo oceno, ki naj bi bila izvedena do 1. avgusta 2024;
17. ponovno poudarja pravico do osebnega posredovanja in pravico, da za nikogar ne smejo veljati odločitve, sprejete izključno z avtomatizirano obdelavo, kot je določeno v splošni uredbi o varstvu podatkov[4]; poudarja, da so potrebni ukrepi EU za nadaljnjo uveljavitev načela človeškega nadzora v svet dela;
18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] https://www.permanentrepresentations.nl/documents/publications/2021/04/23/social-summit-non-paper.
- [2] Evropska komisija, sporočilo za medije Komisija pozdravlja cilje držav članic za bolj socialno Evropo do leta 2030, 16. junij 2022.
- [3] Menyhert, B., The effect of rising energy and consumer prices on household finances, poverty and social exclusion in the EU (Učinek rastočih cen energije in potrošniškega blaga na finančno stanje gospodinjstev, revščino in socialno izključenost v EU), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022.
- [4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). UL L 119, 4.5.2016, str. 1.