PREDLOG RESOLUCIJE o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko
5.7.2023 - (2023/2741(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Sven Simon
v imenu skupine PPE
B9‑0317/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko
Evropski parlament,
– ob upoštevanju političnih usmeritev naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024, objavljenih 16. julija 2019,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2023 z naslovom Predlog za medinstitucionalni organ za etiko (COM(2023)0311),
– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 13/2019 z dne 19. julija 2019 z naslovom Etične okvire revidiranih institucij EU bi bilo mogoče še izboljšati,
– ob upoštevanju kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se je zaradi suma korupcije iz tujine, v katero so vpleteni vsaj štirje aktualni in nekdanji člani Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu ter uslužbenci in nevladne organizacije, upravičeno povečal javni in politični nadzor nad obstoječimi standardi in praksami v Parlamentu in drugih institucijah;
B. ker je delitev oblasti bistvenega pomena za ohranjanje vrednot Unije v skladu s členom 2 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker lahko v vseh političnih okoljih, v katerih se spoštuje pravna država, o kaznivih dejanjih odloča le sodstvo;
C. ker je Parlament v svoji prejšnji resoluciji z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU[1], opozoril na nekatere minimalne standarde, ki jih je treba spoštovati pri uporabi in nadaljnjem razvoju etičnega okvira EU, vključno s svobodo mandata, pravno državo, dolžnim postopanjem in pravico do pritožbe;
D. ker je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu št. 13/2019 o etičnem okviru EU navedlo, da so Parlament, Svet in Komisija v veliki meri vzpostavili „ustrezne etične okvire za uslužbence in člane ali poslance“;
E. ker je 20. maja 2021 začel veljati medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Svetom in Komisijo o obveznem registru za preglednost; ker nevladne organizacije v središču škandala Katargate niso bile registrirane, a so imele vseeno neoviran dostop do Evropskega parlamenta; ker so naknadna razkritja pokazala znatne pomanjkljivosti pri nadzoru in odgovornosti deležnikov, ki delujejo v imenu tretjih držav ali prejemajo njihova sredstva;
1. pozdravlja predlog Komisije, s katerim se bodo dodatno okrepili obstoječi okviri za neodvisnost in integriteto institucij EU; predlaga, da se mehanizem sodelovanja iz predloga preimenuje v „skupni organ za standarde v javni upravi“; pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija v skladu s politično usmeritvijo naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024 okrepiti dialog med institucijami o ustanovitvi tega organa, da bi se omogočila neodvisna preiskava sedanjih standardov in pravil v institucijah;
2. poudarja, da bi moral imeti ta svetovalni organ preventivno vlogo, pri čemer bi ozaveščal in zagotavljal smernice o tem, kako preprečiti nasprotja interesov pri članih sodelujočih institucij; ugotavlja, da je treba natančno opredeliti obseg in pristojnosti tega organa, da bi ustrezno spoštovali avtonomijo institucij, razlike med njimi ter funkcije njihovih članov;
3. vztraja, da je treba jasno razlikovati med kaznivimi dejanji, kršitvami institucionalnih pravil ter zakonitim, a neetičnim ravnanjem; ugotavlja, da so za preiskovanje kaznivih dejanj odgovorni izključno pristojni evropski ali nacionalni organi; pozdravlja dejstvo, da je v predlogu Komisije pojasnjeno, da novi organ za standarde nikakor ne bo posegal v preiskovalne funkcije Evropskega urada za boj proti goljufijam, Evropskega javnega tožilstva, nacionalnih organov kazenskega pregona in tožilskih organov ter Evropskega varuha človekovih pravic ali jih omejeval, medtem ko v resoluciji Parlamenta z dne 16. septembra 2021 to vprašanje ni zadostno obravnavano;
4. meni, da bi morali v demokraciji člani zakonodajne veje oblasti, vpleteni v zakonito, a neetično ravnanje, odgovarjati javnosti in volivcem;
5. priporoča okrepitev notranjih postopkov Parlamenta za obravnavanje kršitev pravil, zlasti kodeksa ravnanja, in jasnejšo opredelitev različnih sankcij; poudarja, da Parlament trenutno pregleduje svoj okvir institucionalnih pravil in bo sprejel konkretne reformne ukrepe, s katerimi bo povečal preprostost, preglednost in učinkovitost njegovega izvrševanja;
6. ugotavlja, da notranja pravila in dodatni organi ne bodo povsem odpravili abstraktne možnosti prihodnjega kaznivega ravnanja posameznih poslancev, nekdanjih poslancev, uslužbencev ali uradnikov v drugih evropskih institucijah;
7. poudarja, da so se nevladne organizacije v zadevi Katargate domnevno uporabljale za tuje vmešavanje v evropsko demokracijo; poziva k pregledu obstoječih predpisov, da bi povečali preglednost in odgovornost nevladnih organizacij pri stikih s poslanci;
8. poziva zlasti k vzpostavitvi trdnih standardov o preglednosti in dostopu do institucij za subjekte, navedene v registru za preglednost, vključno z nevladnimi organizacijami; v zvezi s tem ponovno poziva k temeljitemu finančnemu pregledu teh subjektov, preden se vpišejo v register za preglednost;
9. ponovno poziva Komisijo, naj za povečanje preglednosti in odgovornosti nevladnih organizacij pri stikih z institucijami EU pripravi predlog uredbe o nevladnih organizacijah, ki bo vključeval jasne opredelitve področij dejavnosti in velikosti nevladnih organizacij ter tujega vpliva;
10. meni, da bi morala ta zakonodaja zagotoviti jasen pregled zahtev, ki jih morajo nevladne organizacije izpolniti, da bi prejele sredstva Unije, ter zajemati zavezujoče obveznosti poročanja in razkritja v zvezi z viri financiranja in finančnimi tokovi, med drugim skladnost s standardi demokratične odgovornosti in spoštovanje vrednot Unije, pa tudi jasne informacije o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v imenu strank, ki niso članice EU;
11. vztraja, da bi moral predlog zajemati tudi obveznosti Komisije glede preglednosti, tudi kar zadeva razkritje finančnih in upravnih sporazumov ali sporazumov o sodelovanju z nevladnimi organizacijami;
12. opozarja, da je pojav vrtljivih vrat mogoče opaziti tudi v nevladnih organizacijah, in poziva, naj se nujno natančneje preučijo tovrstna nasprotja interesov; poudarja, da se morajo poslanci v vseh primerih izogibati nasprotju interesov in se zato nemudoma odreči sodelovanju pri zadevah, ki se nanašajo na področje dela nevladnih organizacij, od katerih so prejeli plačilo;
13. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropski centralni banki in Računskemu sodišču.
- [1] UL C 117, 11.3.2022, str. 159.