PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Libanonu
5.7.2023 - (2023/2742(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Mounir Satouri, Tineke Strik, Nicolae Ştefănuță, Erik Marquardt, Francisco Guerreiro, Margrete Auken, Hannah Neumann, Ignazio Corrao, Jakop G. Dalunde
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0323/2023
B9‑0325/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Libanonu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libanonu,
– ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani[1],
– ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev v Libanonu 2022,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 1. novembra 2022 o političnih razmerah v Libanonu,
– ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 26. julija 2022 o podaljšanju okvira EU za ciljno usmerjene sankcije za eno leto,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Libanon sredi uničujoče gospodarske, finančne, socialne in politične krize, zaradi katere so močno prizadeti tamkajšnji ljudje; ker se je BDP od leta 2018 zmanjšal za skoraj 40 %, s je bilo izbrisanih več let gospodarske rasti; ker je libanonski funt od konca leta 2019 izgubil kar 98 % svoje vrednosti; ker večina libanonskega prebivalstva zdaj živi v revščini in ker oblastem ne uspe zagotoviti, da bi lahko vsakdo užival pravico do ustreznega življenjskega standarda, vključno s pravico do hrane;
B. ker ima Libanon živahno civilno družbo s številnimi aktivisti, voditelji skupnosti, akademiki, umetniki in mladinskimi skupinami, ki se angažirajo za spremembe in reforme po vsej državi;
C. ker se je mandat predsednika Mišela Auna iztekel 31. oktobra 2022; ker je bil Nadžib Mikati junija 2023 ponovno imenovan za predsednika začasne vlade do oblikovanja nove vlade; ker položaj predsednika Libanona po 12 neuspešnih krogih glasovanja v parlamentu ostaja nezaseden, kar preprečuje oblikovanje nove vlade in utrjuje politično blokado; ker je zavezništvo Hezbolaha v libanonskem parlamentu večkrat blokiralo izvedbo glasovanja v parlamentu, saj so njegovi poslanci po prvem krogu zapustili dvorano in preprečili sklepčnost za drugi krog;
D. ker so bile že drugo leto zapored prestavljene lokalne volitve, ki so bile načrtovane 31. maja 2023;
E. ker je bilo zoper guvernerja libanonske centralne banke Riada Salameha odprtih več sodnih preiskav doma in v tujini, tudi v šestih evropskih državah, in sicer na podlagi obtožb, ki vključujejo goljufijo, pranje denarja in nezakonito bogatenje; ker sta Francija in Nemčija maja 2023 izdali mednarodna naloga za prijetje guvernerja libanonske centralne banke Riada Salameha; ker je sodna delegacija s predstavniki Francije, Nemčije in Luksemburga januarja 2023 začela preiskavo dejavnosti libanonske centralne banke in njenega guvernerja; ker je Eurojust 28. marca 2022 potrdil, da so francoski, nemški in luksemburški organi zasegli in zamrznili premoženje Riada Salameha v vrednosti 120 milijonov EUR; ker Riad Salameh zanika nepravilnosti in ne želi odstopiti; ker se njegov mandat izteče julija 2023;
F. ker skoraj tri leta po eksploziji v bejrutskem pristanišču avgusta 2020 ni bilo odmevnejših aretacij odgovornih, dialoga z družinami žrtev, opravičila ali odškodnin družinam žrtev, medtem ko so politični akterji in libanonsko sodstvo dejavno motili lokalne preiskave dveh zaporednih vodilnih preiskovalcev; ker je preiskovalni sodnik Tarek Bitar na pogovor povabil številne visoke uradnike, vključno z generali varnostnih služb, sodniki in nekdanjimi ministri, od katerih so mnogi odkrito zavračali sodelovanje; ker je libanonski generalni tožilec 25. januarja 2023 odredil izpustitev vseh osumljencev, pridržanih v povezavi s katastrofalno eksplozijo, in tako zaobšel preiskavo;
G. ker je v uničujoči eksploziji v pristanišču v Bejrutu avgusta 2020 umrlo 200 ljudi, 6000 je bilo ranjenih, okoli 300.000 ljudi pa je ostalo brez doma; ker to je nesrečo zakrivila kombinacija korupcije in malomarnosti, zaradi česar je bilo v pristanišču omogočeno nezakonito skladiščenje 2759 ton amonijevega nitrata;
H. ker je 38 držav na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice 7. marca 2023 podalo skupno izjavo, v kateri so obsodile oviranje domače preiskave eksplozije v bejrutskem pristanišču avgusta 2020 ter pozvale Libanon, naj sprejme potrebne ukrepe za zaščito neodvisnosti in nepristranskosti sodstva ter zagotovi pregledno in nepristransko preiskavo;
I. ker je višje sodišče v Londonu januarja 2023 v prvi sodbi, povezani z eksplozijo, v primeru, ki ga je sprožila bejrutska odvetniška zbornica v imenu žrtev eksplozije, ugotovilo, da je podjetje za trgovino s kemikalijami Savarto Ltd. odgovorno za smrt, telesne poškodbe in premoženjsko škodo;
J. ker so bile 15. maja 2022 v Libanonu volitve, na katerih je bila udeležba 49,2-odstotna; ker je bilo na teh volitvah v parlament izvoljenih 13 novih poslancev, ki so naklonjeni reformam;
K. ker je misija Evropskega parlamenta za opazovanje volitev v svojem poročilu o libanonskih parlamentarnih volitvah 15. maja 2022 ugotovila, da sta kupovanje glasov in klientelizem izkrivila enake konkurenčne pogoje, da so kampanjo zaznamovali primeri ustrahovanja in neenako medijsko poročanje ter da številne libanonske institucije niso razpolagale z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bi izvajale svoj mandat v zvezi z volitvami; ker je v poročilu poudarjeno, da je bilo v parlament izvoljenih le osem od 118 žensk, ki so kandidirale, in da so potrebne reforme za okrepitev enakosti spolov in zastopanosti žensk v skladu z mednarodnimi zavezami Libanona;
L. ker je Evropski svet 26. julija 2022 podaljšal veljavnost okvira za ciljno usmerjene sankcije za obvladovanje razmer v Libanonu, in sicer do 31. julija 2023; ker ta okvir nudi možnost za uvedbo sankcij proti osebam in subjektom, odgovornim za spodkopavanje demokracije ali pravne države v Libanonu; ker Evropski svet na podlagi tega okvira še ni uvedel nobenih sankcij proti osebam ali subjektom;
M. ker libanonska vlada ocenjuje, da država gosti približno 1,5 milijona beguncev; ker ni jasno, kakšna je dejanska velikost begunske populacije, saj je libanonska vlada leta 2015 enostransko prekinila vse nove registracije; kjer je visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR) oktobra 2021 registriral 882.532 beguncev, od tega 851.717 iz Sirije;
N. ker libanonske oborožene sile od 5. aprila 2023 po vsej državi izvajajo diskriminatorne racije proti sirskim beguncem; ker je bila večina beguncev pridržana in deportirana na mejo med Sirijo in Libanonom ter predana sirskim oblastem brez sodnega naloga, ki bi ga izdalo sodišče, ter ne da bi imeli možnost pogovora z odvetnikom ali UNHCR in pravico do izpodbijanja deportacije; ker je UNHCR registriral ali poznal številne, ki so bili deportirani;
O. ker sirska mreža za človekove pravice navaja, da je sirski režim samovoljno aretiral 2504 begunce, ki so se od leta 2014 vrnili v Sirijo, od teh 987 posameznikov ostaja v priporu in med njimi je 764 ljudi, ki so zdaj uvrščeni med prisilno izginule; ker je sirski režim znan po kršitvah človekovih pravic, kot so sistematično mučenje, spolno nasilje in prisilna izginotja; ker Sirija še vedno ni varna država za vračanje, kot je poudarila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija OZN za Sirsko arabsko republiko; ker EU ohranja enotno stališče, da bo mogoče vračanje beguncev v Sirijo spodbujati ali podpirati šele, ko bo to „varno, prostovoljno, dostojno“;
1. je močno zaskrbljen, ker se podaljšuje politična, gospodarska, finančna in socialna kriza v Libanonu, zaradi česar še naprej trpi prebivalstvo; izraža popolno podporo vsem ljudem, ki so prizadeti zaradi sedanje krize, tudi žrtvam eksplozije avgusta 2020 in njihovim družinam;
2. obsoja veliko odgovornost prejšnjih in sedanjih voditeljev pri podaljševanju in poglabljanju krize ter najostreje obsoja kaznivo dejanje malomarnosti, ki je privedlo do katastrofe, s katero se spoprijemajo Libanonci; poziva libanonski parlament ter politične stranke in akterje, naj dajo prednost koncu politične blokade v državi, končno izvolijo predsednika in prenehajo ovirati postopek volitev; poziva vse politične akterje subjekte v državi, naj si prizadevajo za konstruktiven dialog, da bo mogoče čim prej ukrepati v zvezi z bistvenimi reformami, s katerimi se poskrbi za ukrepe za boj proti korupciji, makroekonomsko politiko, neodvisno sodstvo ter bolj vključujoče zdravstvo in izobraževalni sistem;
3. najostreje obsoja dejstvo, da se skoraj tri leta po eksploziji v bejrutskem pristanišču politični akterji v Libanonu še naprej izogibajo odgovornosti ter s tožbami in fizičnimi grožnjami proti njemu ter z različnimi tehnikami zavlačevanja dejavno ovirajo delo preiskovalnega sodnika Tareka Bitarja; poziva libanonske politike in visoke pravosodne uradnike, zlasti generalnega državnega tožilca Ghasana Uvejdata, naj nemudoma prenehajo ovirati delo preiskovalnega sodnika, ustavijo kampanjo blatenja proti njemu in konstruktivno sodelujejo pri njegovi preiskavi;
4. obžaluje preložitev lokalnih volitev, ki naj bi bile 31. maja 2023; poziva ministrstvo za notranje zadeve in občine, naj se zavežejo, da bodo lokalne volitve izvedli v naslednjih šestih mesecih in da bodo skladno s tem začeli s pripravami; vztraja, da je odgovornost vlade, da rezervira potrebna proračunska sredstva za izvedbo lokalnih volitev, vseeno pa poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo namenska sredstva za volitve;
5. izraža globoko zaskrbljenost, ker libanonske politične stranke in ministri zaostrujejo protibegunsko retoriko ter poskušajo na begunce zvaliti krivdo za vse hujšo gospodarsko krizo, ki so jo povzročili sami;
6. poziva Libanon, naj nemudoma ustavi samovoljne deportacije v Sirijo, s katerimi krši načelo nevračanja, naj ne uvaja diskriminatornih ukrepov in ne spodbuja sovraštva do sirskih beguncev;
7. poziva Evropski svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nemudoma uvedeta sankcije proti posameznim članom libanonske politične elite, ki dejavno ovirajo oblikovanje vlade, zavirajo kritične reforme ali so vpleteni v nezakonito bogatenje, pa tudi proti osebam in subjektom, odgovornim za hude kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah, ki so posledica eksplozije v Bejrutu, vključno z dejavnim oviranjem pravosodja;
8. ponavlja svoj nujni poziv EU in njenim državam članicam, zlasti tistim, ki imajo tesne vezi z Libanonom, naj nujno prevzamejo vodilno vlogo v Svetu OZN za človekove pravice in poskrbijo, da bo sprejeta resolucija o oblikovanju neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev v zvezi z eksplozijo v Bejrutu, ki se pooblasti za natančno preiskavo kršitev človekovih pravic in zlorab, povezanih z eksplozijo in domačo sodno preiskavo, ter oblikujejo priporočila o ukrepih, s katerimi se zagotovi, da bodo odgovorni za vse te kršitve in zlorabe odgovarjali in da bodo ustrezno obravnavane vse temeljne sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih je sploh prišlo do eksplozije in do neuspeha domače preiskave;
9. spodbuja države članice EU, naj družinam žrtev eksplozije v bejrutskem pristanišču pomagajo preučiti možnosti za vložitev tožb pred nacionalnimi sodišči v tujini ter raziskati možnosti za kazenski pregon politikov, obtoženih grozodejstev, na podlagi splošne sodne pristojnosti;
10. pozdravlja preiskave dejavnosti guvernerja libanonske centralne banke, ki jih izvaja evropska pravosodna delegacija, in spodbuja države članice EU, naj pospešijo preiskave premoženja libanonskih uradnikov, ki se je nakopičilo na njihovem ozemlju;
11. poziva podpredsednika/visokega predstavnika, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj še naprej odločno pritiskajo na libanonske politične predstavnike, kar zadeva odgovornost in reforme, tako da obsežno strukturno podporo pogojujejo z izvedbo dejanskih sprememb, ki vključujejo protikorupcijske ukrepe, pregledna javna naročila, ki temeljijo na pravilih, makroekonomsko politiko, neodvisno sodstvo ter bolj vključujoč zdravstveni in izobraževalni sistem;
12. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo humanitarno pomoč Libanonu s poudarkom na osnovnih javnih storitvah, kot so zdravstvo, izobraževanje in podpora obubožanim skupnostim, tudi beguncem;
13. poziva EU in njene države članice, naj podprejo lokalne aktiviste in akterje civilne družbe v Libanonu, ki podpirajo humanitarna in stabilizacijska prizadevanja od spodaj navzgor ter lahko uresničijo reforme; izreka pohvalo pobudam lokalnih skupnosti in civilne družbe za vzpostavitev lokalnih mehanizmov za zagotavljanje pomoči, izboljšanje storitev in ponovno opredelitev pravic in odgovornosti državljanov in vlade;
14. meni, da je nadaljnja finančna podpora EU za begunce in skupnosti, ki jih gostijo, sicer bistvenega pomena, vendar je potrebna veliko močnejša zavezanost delitvi odgovornosti med državami članicami EU, denimo glede preselitev, programov humanitarnega sprejema, poenostavljenega združevanja družin in prožnejše vizumske ureditve, da bi beguncem omogočili, da poiščejo zaščito onkraj regije neposrednega sosedstva;
15. izraža zaskrbljenost zaradi številnih primerov slabega upravljanja in goljufij, povezanih s projekti, ki jih financira EU, in sicer zaradi pomanjkanja preglednosti, nadzora, slabih meril za izbor in zbiranje ponudb ter vodenja evidenc, kot na primer pri podpori EU za ravnanje s trdnimi odpadki v Libanonu; ponovno poziva Komisijo, naj poveča odgovornost in spremljanje pri projektih v Libanonu, ki jih financira EU, tudi z javnim dostopom do spremljanja in ocenjevanja projektov ter preglednim obveščanjem o odgovornosti za zamude ali neuspeh projektov; poziva Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam, naj pregledata in preiščeta vse tovrstne primere slabega upravljanja; poziva, naj se preišče in pregleda morebitna vpletenost posrednikov, ki imajo sedež v EU, v nezakonite finančne tokove iz Libanona v EU;
16. poudarja težke razmere, revščino in marginalizacijo palestinskih beguncev v Libanonu, saj so za svoje osnovne potrebe in storitve odvisni predvsem od Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); izraža zaskrbljenost zaradi morebitne nezmožnosti agencije UNRWA, da bi še naprej podpirala najranljivejše, glede na velik primanjkljaj finančnih sredstev po njenem nujnem pozivu za leto 2023;
17. poziva Evropsko komisijo, naj poveča svoje naložbe v obnovljive vire energije v Libanonu, zlasti v sončno energijo, saj lahko prispeva k premagovanju krize pri oskrbi z električno energijo, ki jo je povzročila vlada, ter hkrati zmanjša visoke emisije CO2 in onesnaženje zraka, ki ga povzročajo dizelski generatorji;
18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju Arabske lige, predsedniku Parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje ter vladi in parlamentu Libanona.
- [1] UL L 143, 30.5.2006, str. 2.