PREDLOG RESOLUCIJE o učinkovitosti sankcij EU proti Rusiji
6.11.2023 - (2023/2905(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Bernard Guetta, Petras Auštrevičius, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Vlad Gheorghe, Karin Karlsbro, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Javier Nart, Urmas Paet, Dragoş Pîslaru, Dragoş Tudorache
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0453/2023
B9‑0454/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o učinkovitosti sankcij EU proti Rusiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucij, sprejetih po stopnjevanju ruske vojaške agresije proti Ukrajini od februarja 2022,
– ob upoštevanju splošne mednarodne obsodbe nezakonite ruske vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, izgube človeških življenj in uničenja, ki ga je vojna povzročila v Ukrajini,
– ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (EU) 2022/2332 z dne 28. novembra 2022 o opredelitvi kršitve omejevalnih ukrepov Unije kot področja kriminala, ki ustreza merilom iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije[1],
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker so se geopolitične razmere v Evropi od 24. februarja 2022, ko je Rusija ponovno začela neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojaško agresijo proti Ukrajini, bistveno spremenile;
B. ker ruske sile neselektivno napadajo stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, pri čemer so ubile več tisoč ukrajinskih civilistov, prisilno deportirale in nezakonito zaprle ukrajinske državljane v Rusiji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija, ter po vsej državi izvajajo teroristična dejanja;
C. ker je EU od 17. marca 2014 proti Rusiji uvedla 11 svežnjev sankcij, katerih namen je oslabiti njeno gospodarsko bazo in omejiti njeno zmožnost vojskovanja, vključno z omejevalnimi ukrepi proti skoraj 1800 posameznikom in subjektom, odgovornim za vojno v Ukrajini ali vpletenimi vanjo, prepovedjo številnih uvoženih izdelkov in storitev iz Rusije, kot so nafta in surovine, ter prepovedjo izvoza vse vojaške opreme ali sestavnih delov v Rusijo;
D. ker je merjenje učinka sankcij zelo težavno, saj med drugim ni na voljo dovolj zanesljivih številk in statističnih podatkov; ker učinka sankcij EU ni mogoče zlahka ločiti od učinka sankcij ZDA in drugih sankcij, ruskih protisankcij ali vpliva ruske vojaške agresije proti Ukrajini; ker so sankcije EU proti Rusiji sicer do sedaj brez primere, vendar se zdi, da je dosedanji vpliv na rusko gospodarstvo manjši, kot je bilo sprva napovedano v nekaterih projekcijah, in ker obstajajo zaskrbljujoči znaki, da učinkovitost sankcij izzveneva; ker so bili zaradi sankcij proti Rusiji tisti, proti katerim so uperjene, prisiljeni v nenehno iskanje dragih stranskih poti in to še vedno počnejo;
E. ker so se ruski prihodki od izvoza nafte in plina med januarjem 2022 in januarjem 2023 zmanjšali za 38 %; ker se je ruski delež v evropskem povpraševanju po plinu zmanjšal s 23 % v letu 2022 na manj kot 10 % januarja 2023; ker se je po podatkih ruskega zveznega državnega statističnega urada (Rosstat) skupna proizvodnja plina v Rusiji leta 2022 zmanjšala za 12 %, medtem ko se je obseg proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina rekordno povečal za 8,1 %; ker se je ruska proizvodnja premoga kljub embargu EU na premogovništvo v primerjavi z letom 2021 povečala za 0,3 % in dosegla rekordno raven;
F. ker naj bi se po uradnih ruskih podatkih gospodarstvo države v letu 2022 kljub vojaški agresiji proti Ukrajini in mednarodnim sankcijam skrčilo le za 2,1 %, kar je precej manj od pričakovanj; ker Mednarodni denarni sklad na podlagi uradnih ruskih podatkov napoveduje, da bo ruska gospodarska rast v letu 2023 znašala 2,2 %, leta 2024 pa 1,1 %;
G. ker je Svet 3. decembra 2022 skupaj z ZDA, Združenim kraljestvom, Kanado, Japonsko in Avstralijo omejil ceno nafte na 60 USD za sodček; ker je oktobra 2023 povprečna mesečna cena surove nafte Urals, glavne ruske izvozne blagovne znamke nafte, znašala več kot 75 USD za sodček, čeprav je skupina G7 določila zgornjo mejo cene v višini 60 USD; ker so se prihodki Rusije od nafte v prvi polovici leta 2023 znova povečali in dosegli najvišjo raven od novembra 2022;
H. ker je Rusiji uspelo preusmeriti izvoz surove nafte iz Evrope na alternativne trge, kot so Indija, Kitajska in Turčija; ker se je uvoz naftnih derivatov, proizvedenih z rusko nafto, iz Indije in drugih držav v EU močno povečal, kar je odprlo stranska vrata za rusko nafto in spodkopalo učinek sankcij EU;
I. ker nakupi ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) ali nafte s poreklom iz Rusije iz držav, ki niso članice EU, s strani držav članic EU niso omejeni in so trenutno precej nad ravnjo pred februarjem 2022; ker je Rusija druga največja dobaviteljica UZP za EU, pri čemer zaostaja samo za ZDA; ker je povečanje uvoza UZP iz Rusije v nasprotju s ciljem EU, da se ne bo več zanašala na ruska fosilna goriva;
J. ker se je uvoz EU iz Rusije od februarja 2022 zmanjšal; ker so nekatere države članice kljub sankcijam od februarja 2022 trgovino z Rusijo v resnici okrepile;
K. ker za vrsto podjetij iz EU veljajo odstopanja v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 269/2014[2] in zato še naprej poslujejo z ruskimi subjekti, za katere veljajo finančne in trgovinske sankcije; ker so za odobritev odstopanj pristojni nacionalni organi, institucije EU pa so o teh odobritvah zgolj obveščene, ne da bi jih lahko izpodbijale; ker Parlament in druge institucije nimajo dostopa do teh bistvenih informacij; ker ta praksa odstopanj znatno zmanjšuje želeni učinek sankcij EU, s čimer eno od glavnih orodij zunanje politike EU izgublja učinkovitost in verodostojnost;
L. ker se je Rusija v boju proti sankcijam pri iskanju tehnologije in drugih proizvodov obrnila na države, ki niso sprejele sankcij; ker je ruska trgovina s Kitajsko leta 2022 dosegla rekordno raven, saj se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 30 %, od januarja do julija 2023 pa še za 36,5 %; ker Kitajska zdaj predstavlja približno polovico ruskega uvoza, pred vojno pa je zavzemala samo četrtino uvoza; ker se je znatno povečal tudi obseg ruske trgovine z Indijo in Turčijo;
M. ker je več analiz zaseženega ruskega orožja pokazalo, da Rusija še naprej uvaža kritične zahodne komponente, saj je našla alternativne dobavitelje, pri čemer uvoz ključnih izdelkov, kot so polprevodniki, celo presega raven pred sankcijami;
N. ker je več držav, ki niso sprejele sankcij, kot so Turčija, Kazahstan, Kirgizistan, nekatere države Južnega Kavkaza in Srbija, postale vozlišča, prek katerih zasebna podjetja v Rusijo preusmerjajo izdelke, ki jih uvažajo iz EU;
O. ker je Komisija 2. decembra 2022 predstavila predlog direktive o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije[3], da bi olajšala preiskovanje, pregon in kaznovanje kršitev sankcij EU v vseh državah članicah;
1. ponovno najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno agresijo Ruske federacije proti Ukrajini; znova poziva Rusijo, naj nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine;
2. opozarja, da je učinkovitost mednarodnih sankcij odvisna od odločnosti, povezanosti, sodelovanja, poštenosti in spoštovanja zavez držav, ki so jih sprejele;
3. poziva države članice, naj jasno opredelijo sankcionirano rusko tuje premoženje, ki je v njihovi jurisdikciji, in zagotovijo, da bo dejansko odstranjeno iz dosega ruskih subjektov;
4. poziva EU in njene države članice, naj na ravni EU okrepijo in centralizirajo nadzor nad izvajanjem sankcij ter razvijejo mehanizem za preprečevanje in spremljanje izogibanja sankcijam, da se jim Rusija ne bo mogla izogibati; poziva organe držav članic, naj tesneje sodelujejo pri preiskavah kršitev sankcij ali izogibanja sankcijam ter z dinamičnim in odločnim preprečevanjem in/ali pregonom kršitev sankcij EU pokažejo, kakšne so posledice teh kršitev; v zvezi s tem poziva institucije EU, naj se hitro dogovorijo o ambiciozni direktivi o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije; poziva Evropski svet, naj sprejme sklep o razširitvi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na kaznivo dejanje kršitve omejevalnih ukrepov Unije, kar bi omogočilo večjo usklajenost ter dosledno in enotno preganjanje teh kaznivih dejanj po vsej EU;
5. poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo sisteme za učinkovitejšo izmenjavo informacij o transakcijah, da bi izboljšali izvrševanje sankcij v zvezi z vojaškim blagom in blagom z dvojno rabo; poziva organe držav članic, naj podjetjem zagotovijo potrebne informacije in pomoč, da bi izboljšali spoštovanje sankcij EU, in naj sodelujejo s podjetji, katerih proizvodi se izvažajo v Rusijo, da bi čim bolj zmanjšali tveganje nehotenega kršenja nadzora izvoza;
6. poziva države članice, naj nadzor izvoza razširijo na več kategorij, da bi uskladile nadzor izvoza med jurisdikcijami in dosledno izvrševale ukrepe za odpravo vrzeli;
7. poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, da bi preprečile, da bi tehnološko napredni izdelki, ki se izvažajo v države, ki niso članice EU, končali v Rusiji, ter naj stalno spremljajo razvoj dogodkov, da bi ugotovile, kako delujejo sistemi izogibanja sankcijam, in ustrezno prilagodile režime sankcij;
8. poziva EU in njene države članice, naj okrepijo in izboljšajo usklajevanje pri izvrševanju obstoječih sankcij za izvoz ruske nafte; poziva EU in njene države članice, naj v celoti zaprejo trg EU za fosilna goriva ruskega prekla;
9. poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo popolno usklajenost med sankcijami in predpisi EU o notranjem trgu ter izboljšajo strateško komuniciranje EU o svojih sankcijah proti Rusiji in se borijo proti dezinformacijam, povezanim z njimi;
10. poziva podjetja iz evropskih držav in držav pristopnic, naj umaknejo svoje dejavnosti iz Rusije; meni, da podjetja, ki se odločajo za odstopanja od uporabe sankcij EU proti Rusiji in zato ohranjajo poslovne dejavnosti z Rusijo, ne bi smela prejemati sredstev EU ali tehnične pomoči niti sodelovati v projektih, ki jih financira EU; meni, da bi bilo treba ta podjetja samodejno vključiti v sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev ter da bi bilo treba njihov status v orodju za oceno tveganja Arachne ustrezno posodobiti;
11. meni, da bi moralo isto načelo smiselno veljati za javna naročila, pri čemer vladnim službam ali lokalnim organom ne bi smelo biti dovoljeno kupovati dela, blaga ali storitev od podjetij, ki odstopajo od sankcij EU v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 269/2014;
12. obsoja ravnanje držav, subjektov, ponudnikov pravnih storitev in posameznikov, ki Rusiji pomagajo pri izogibanju učinkom sankcij EU; opozarja, da je kršitev sankcij kaznivo dejanje na ravni EU, ki močno vpliva na njene finančne interese; poziva države članice in institucije EU, vključno s posebnim mednarodnim odposlancem EU za izvajanje sankcij EU, naj okrepijo prizadevanja za omejitev izogibanja in izmikanja sankcijam EU proti Rusiji; poudarja, da je treba sredstva, zasežena zaradi kršitev sankcij, uporabiti za odškodnino žrtvam ruske agresije ter obnovo in reforme infrastrukture (v okviru instrumenta za Ukrajino);
13. poziva EU in države članice, naj ponovno ocenijo svoje odnose z državami, ki si ne prizadevajo dovolj, da bi omejile izogibanje in izmikanje sankcijam EU proti Rusiji, vključno s finančno pomočjo tem državam in morebitnim preferencialnim dostopom do trgov EU;
14. poziva institucije EU in države članice, naj ohranijo enotnost EU in izvajajo večji pritisk na Rusijo in njene zaveznike, tudi z dodatnimi svežnji sankcij, namenjenimi strateškemu omejevanju zmožnosti Rusije, da bi nadomestila svojo uničeno vojaško opremo in financirala svojo vojaško kampanjo;
15. poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s skupino G7, da bi znižale zgornjo mejo cen ruske nafte in naftnih derivatov, uvedle embargo na uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v Unijo ter uvoz goriva in drugih naftnih derivatov iz držav, ki niso članice EU, če so bili ti proizvodi proizvedeni z uporabo ruske nafte, ter prepovejo odpremo ruskega izvoza utekočinjenega zemeljskega plina prek ozemlja Unije; poziva EU, naj uvede omejitve cen in količin za uvoz ruskih in beloruskih gnojil v Unijo;
16. poziva EU in njene države članice, naj uvedejo sankcije za vse večje ruske naftne družbe, Gazprombank, njihove odvisne družbe ter njihove upravne odbore in vodstvo;
17. poziva Komisijo in države članice, naj razširijo sankcije, da bodo vključevale popolno prepoved trženja in rezanja diamantov ruskega porekla ali diamantov, ki jih Rusija ponovno izvozi, v EU;
18. pozdravlja napoved belgijske vlade o obdavčitvi prihodkov, pridobljenih z imobiliziranimi sredstvi v ruski lasti, ki jih ima v lasti Euroclear; poziva EU in njene države članice, naj poiščejo pravne poti, ki bodo omogočale zaplembo zamrznjenega ruskega premoženja in njegovo uporabo za odpravo različnih posledic ruske agresije proti Ukrajini, vključno z obnovo Ukrajine in odškodnino žrtvam ruske agresije;
19. poziva k okrepitvi omejevalnih ukrepov proti beloruskemu režimu, saj slednji Moskvi nudi stalno politično, finančno, operativno in logistično podporo v agresiji proti Ukrajini;
20. ponavlja svoje stališče o ohranjanju trdnega čezatlantskega sodelovanja med EU in ZDA glede sankcij, odpravi morebitnih vrzeli, ki bi Rusiji lahko omogočile, da se izogne sankcijam, in racionalizacije nadzora izvoza;
21. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku, vladi in vrhovni radi Ukrajine ter ruskim in beloruskim oblastem.
- [1] UL L 308, 29.11.2022, str. 18.
- [2] Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78, 17.3.2014, str. 6).
- [3] Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije (COM(2022)0684).