Predlog resolucije - B9-0455/2023Predlog resolucije
B9-0455/2023
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o učinkovitosti sankcij EU proti Rusiji

6.11.2023 - (2023/2905(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Michael Gahler, Andrius Kubilius, Rasa Juknevičienė, Traian Băsescu, Isabel Wiseler‑Lima, Andrzej Halicki, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Radosław Sikorski, Vladimír Bilčík, Janina Ochojska, Sara Skyttedal, Henna Virkkunen, Arba Kokalari, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Eugen Tomac
v imenu skupine PPE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0453/2023

Postopek : 2023/2905(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0455/2023
Predložena besedila :
B9-0455/2023
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9‑0455/2023

Resolucija Evropskega parlamenta o učinkovitosti sankcij EU proti Rusiji

(2023/2905(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker sta EU in skupina G7 po obsežni ruski invaziji na Ukrajino začeli izvajati tri kategorije sankcij proti Rusiji: (a) embargo na izvoz ruskega blaga, da bi zmanjšali prihodke, ki jih Rusija uporablja za financiranje svoje vojske; (b) embargo na izvoz visokotehnoloških izdelkov EU, da Rusija s sodobno tehnologijo ne bi mogla proizvajati nove vojaške opreme; (c) individualne sankcije proti oligarhom in drugim pajdašem Putinovega režima, ki podpirajo vojaško agresijo;

B. ker so leta 2022 prihodki od izvoza energentov dosegli tretjino vseh prilivov v proračun Ruske federacije;

C. ker je Rusija od začetka vojne z izvozom fosilnih goriv ustvarila 532 milijard EUR prihodkov, pri čemer so nakupi držav članic EU znašali več kot 178 milijard EUR[1]; ker so samo v letu 2022 prihodki od ruskih energentov znašali 321 milijard USD; ker Ruska federacija največ prihodkov ustvari z izvozom surove nafte in naftnih derivatov;

D. ker je Svet sprejel že 11 svežnjev gospodarskih in individualnih omejevalnih ukrepov proti Rusiji, med drugim ukrepe v energetskem sektorju, ki se nanašajo na določeno blago oziroma tehnologijo za rafiniranje nafte, opremo, tehnologijo in storitve energetske industrije, surovo nafto in rafinirane naftne derivate ter premog in druga trdna fosilna goriva;

E. ker so države članice EU skupaj s koalicijo za cenovno kapico uvedle zgornje meje za cene surove nafte, naftnih derivatov in olj, pridobljenih iz bituminoznih mineralov, ki izvirajo iz Rusije ali se od tam izvažajo po morju; ker je bila določena cenovna kapica 60 USD za sodček surove nafte, 45 USD za sodček naftnih derivatov s popustom in 100 USD za sodček naftnih derivatov s premijo;

F. ker po ocenah iz različnih študij[2] proizvodni stroški ruske surove nafte znašajo približno 15 USD na sodček, za dizelsko gorivo pa 20 USD; ker ima Putinov režim kljub cenovni kapici še vedno znatne dobičke, znižanje cenovne kapice za nafto na 30 USD pa ne bo negativno vplivalo na obseg proizvodnje;

G. ker bi se po podatkih strokovnjakov[3] letni prihodki od izvoza ruske nafte zmanjšali za 2,7 milijarde USD, če bi se cena za sodček znižala za 1 USD; ker je Rusija februarja 2023 zaradi embarga EU na nafto in cenovne kapice dnevno izgubila 220 milijonov EUR prihodkov od izvoza energije;

H. ker bi se lahko ruski dobiček od izvoza zmanjšal za več kot 100 milijonov EUR na dan, če bi cenovno kapico bolj približali ruskim proizvodnim stroškom;

I. ker sankcije za izvoz ruskih energentov močno vplivajo na prihodke ruske države; ker so se po uvedbi cenovne kapice ruski prihodki od izvoza energentov decembra 2022 skoraj prepolovili v primerjavi s predvojnimi zneski;

J. ker je bil ruski proračunski primanjkljaj zaradi uvedbe cenovne kapice in sankcij EU za uvoz energije iz Rusije v letu 2022 skoraj trikrat večji od pričakovanj pred vojno (2,3 % bruto domačega proizvoda ali BDP);

K. ker so nekatere države članice EU odobrile začasno odstopanje za uvoz ruske surove nafte po morju in vakuumskega plinskega olja;

L. ker ima Ruska federacija še vedno koristi od izvoza nesankcioniranega blaga prek nesankcioniranih kanalov; ker je od avgusta 2023 očitno, da Rusija ves čas išče nove načine za izogibanje cenovnim kapicam za nafto, cene ruske nafte pa so začele na svetovnih trgih rasti;

M. ker Rusija z izvozom fosilnih goriv še vedno služi približno 690 milijonov EUR dnevno (podatki iz avgusta 2023); ker EU Rusiji za fosilna goriva še vedno pošilja 2 milijardi EUR na mesec;

N. ker EU zaradi nadaljnjega uvoza plina prek plinovodov in utekočinjenega zemeljskega plina ter izjem od prepovedi uvoza surove nafte in naftnih derivatov ostaja eden največjih odjemalcev ruskih fosilnih goriv;

O. ker so bile Madžarska, Bolgarija, Slovaška, Češka in Španija od julija 2023 največje uvoznice ruskih fosilnih goriv v EU, uvažale pa so v glavnem surovo nafto in plin po plinovodih ter utekočinjeni zemeljski plin;

P. ker je Rusija kljub sankcijam povečala dobavo utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo; ker je bil uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v EU v prvi polovici leta 2023 največji v zadnjih treh letih;

Q. ker je glavni dobavitelj ruskega utekočinjenega zemeljskega plina zasebno podjetje Novatek, ki je v lasti ruskih oligarhov blizu Vladimirja Putina; ker družba Novatek trenutno izvaja projekt za utekočinjeni zemeljski plin Arctic-2, ki naj bi znatno povečal prodajo ruskega utekočinjenega zemeljskega plina na mednarodnih trgih in bi lahko podvojil izvozno zmogljivost podjetja;

R. ker so plovila z lastniki iz EU v letih 2022 in 2023 prepeljala največji delež ruske surove nafte;

S. ker evropska proizvodnja aluminija ni več konkurenčna, deloma zaradi visokih cen energije in deloma zato, ker so del njenega tržnega deleža prevzeli ruski proizvajalci aluminija;

T. ker Rosatom in ruski sektor jedrske energije kljub očitnim in trajnim kršitvam jedrske varnosti in zaščite v jedrski elektrarni Zaporožje še vedno nista vključena v svežnje sankcij; ker Rosatom prek svojih podružnic za ruski vojaškoindustrijski kompleks uvaža ključne tehnologije in materiale; ker povsem normalno posluje z evropskimi podjetji za jedrsko tehnologijo in bo zato še naprej izdajal dovoljenja za proizvajalce goriva VVER-1000; ker so EU in njene države članice v letih 2022 in 2023 dosegle znaten napredek pri zmanjševanju svoje odvisnosti od ruske jedrske industrije, zato je EU zdaj v veliko boljšem položaju, če bi želela uvesti sankcije proti Rosatomu;

U. ker obstajajo številni dokazi[4], da želi Ruska federacija zaobiti sankcije EU za izvoz visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z dvojno rabo prek držav, ki niso članice EU; ker so te tretje države od uvedbe sankcij EU proti Rusiji znatno povečale izvoz proizvodov iz EU v Rusijo;

V. ker je EU decembra 2022 imenovala Davida O’Sullivana za mednarodnega posebnega odposlanca za izvajanje sankcij EU;

W. ker je Rusija napovedala, da se bo njen obrambni proračun leta 2024 povečal za skoraj 70 % in bo dosegel 107 milijard EUR ali 6 % BDP (povečanje s 63 milijard EUR oziroma 3,9 % BDP v letu 2023);

1. poziva EU in njene države članice, naj še naprej zaostrujejo in širijo politiko sankcij EU, da bi dodatno omejile sposobnost Rusije za financiranje vojne in uporabo zahodnih tehnologij za proizvodnjo orožja;

2. poziva EU, njene države članice in koalicijo za cenovno kapico, naj zgornjo mejo cene surove nafte prepolovijo s 60 USD na 30 USD za sodček;

3. spodbuja države članice EU, naj preučijo možnost embarga na uvoz ruskega utekočinjenega naftnega in zemeljskega plina v Evropsko unijo, v vmesnem času pa razmislijo o opustitvi uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v posamezne države članice;

4. poziva države članice EU in koalicijo za cenovno kapico, naj uvedejo tudi cenovno kapico za izvoz ruskih dušikovih gnojil;

5. poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem za omejevanje uvoza goriva, če slednjega proizvajajo tretje države, ki uporabljajo rusko nafto;

6. poziva države koalicije za cenovno kapico, naj prepovejo pretovarjanje ruske nafte in utekočinjenega zemeljskega plina v svojih teritorialnih vodah in izključnih ekonomskih conah;

7. poziva Komisijo, naj uvede sankcije proti ruskim in mednarodnim podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji terminala za utekočinjeni zemeljski plin Arctic-2 v Rusiji;

8. poziva EU, naj začne redno preverjati kemično sestavo nafte v pošiljkah, ki niso bile prijavljene kot pošiljke ruskega porekla; ugotavlja, da se pošiljke surove nafte, ki niso bile testirane ali vključene v sistem preverjanja, samodejno obravnavajo kot ruska nafta, zato jih je treba prodati v skladu s cenovno kapico (pod tržnimi cenami) in jih ni mogoče dobavljati za zahodne trge;

9. poziva Komisijo, naj predlaga omejitev za transport s tankerji in embargo na prodajo tankerjev Rusiji ter omejitev evropskih zavarovalniških storitev za tankerje, če se uporabljajo za izvoz ruske nafte;

10. poziva Komisijo in druge institucije EU, naj uvedejo okrepljen in centraliziran nadzor na ravni EU nad izvajanjem sankcij za izvoz ruskih energentov, da Rusija ne bo mogla več odkrivati novih načinov za izogibanje sankcijam;

11. poziva Komisijo, naj podaljša sankcije proti Rusiji za aluminij; poziva jo tudi, naj preuči, pri katerih drugih proizvodih bi lahko ruski proizvajalci povečali svoj tržni delež, in naj ustrezno ukrepa;

12. poziva države članice EU, naj uvedejo sankcije proti Rosatomu, njegovemu vodstvu in podružnicam ter tako omejijo sodelovanje na tisto, kar je nujno potrebno za energetsko varnost Unije;

13. poziva Komisijo in Agencijo za oskrbo Euratom, naj pregledata trenutno sodelovanje z Rosatomom in ponudita podporo pri nadomeščanju ruskega goriva, rezervnih delov in storitev z morebitnimi alternativami, pri čemer naj upoštevata uspešne izkušnje Ukrajine;

14. poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o prepovedi uvoza ruskega jedrskega goriva, kot je uran, in sodelovanja držav članic EU z Rusijo na področju jedrske tehnologije, vključno s tehnologijami recikliranja in predelave, ki so potrebne v jedrskih elektrarnah;

15. poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi preprečile izogibanje sankcijam za izvoz visokotehnološkega blaga in blaga z dvojno rabo, proizvedenega v EU, v Rusijo;

16. poziva EU in države članice, naj podobne sankcije uvedejo za izvoz blaga v Belorusijo in države, ki niso članice EU, opozorijo na možnost uvedbe sankcij proti njim, če bodo še naprej ponujale tranzit sankcioniranega blaga iz EU v Rusijo;

17. poziva EU in države članice, naj sprejmejo nova pravila za podjetja, ki sodelujejo pri izogibanju sankcijam EU, da bi jim onemogočile sodelovanje pri projektih instrumenta za Ukrajino, namenjenega okrevanju, obnovi in modernizaciji te države;

18. poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi politične funkcije komisarja za sankcije, da bi se politika sankcij EU izvajala bolj usklajeno;

19. poziva Svet, naj na seznam sankcij vključi patriarha Kirila, Vasilija Nebenzjo, stalnega predstavnika Ruske federacije pri OZN, Dmitrija Poljanskega, prvega namestnika stalnega predstavnika Ruske federacije pri OZN, Sergeja Karaganova, predsednika uredniškega odbora sveta za zunanjo in obrambno politiko, in Dmitrija Trenina, znanstvenega svetnika na Fakulteti za svetovno gospodarstvo in politiko na Višji šoli za ekonomijo Državne raziskovalne univerze, ki imajo vodilno vlogo pri širjenju dezinformacij o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini in so javno pozivali, naj Rusija izvede jedrske napade na države članice Nata;

20. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom članic skupine G7.

Zadnja posodobitev: 8. november 2023
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov