PREDLOG RESOLUCIJE o 30. obletnici københavnskih meril – dodatna spodbuda širitveni politiki EU
8.12.2023 - (2023/2987(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Dacian Cioloş, Dacian Cioloş, Petras Auštrevičius, Nicola Beer, Bernard Guetta, Vlad Gheorghe, Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Javier Nart, Dragoş Pîslaru, María Soraya Rodríguez Ramos, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0500/2023
B9‑0500/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o 30. obletnici københavnskih meril – dodatna spodbuda širitveni politiki EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o širitvi EU, Zahodnem Balkanu in vzhodni Evropi,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 4(3), 7 in 49, ter Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov, ki se nanašajo na spoštovanje, varstvo in spodbujanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in sodne prakse Sodišča Evropske unije,
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Københavnu 21. in 22. junija 1993, znanih tudi kot københavnska merila,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 29. in 30. aprila 1997 o uporabi pogojenosti za razvoj skladne strategije EU za odnose z državami v regiji Zahodnega Balkana,
– ob upoštevanju izjave, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan v Solunu 21. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,
– ob upoštevanju svojega priporočila z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2023 o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb[2],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2022 ter 29. in 30. junija 2023,
– ob upoštevanju globalne strategije EU iz leta 2016, ki navaja, da je verodostojna širitvena politika strateška naložba v varnost in blaginjo Evrope ter da je že znatno prispevala k miru na nekdanjih vojnih območjih,
– ob upoštevanju temeljnih načel Evropske unije, vključno z zavezanostjo demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic,
– ob upoštevanju prošnje Ukrajine za članstvo v EU z dne 28. februarja 2022 in posledičnega statusa države kandidatke, ki ga je Evropski svet dodelil 23. junija 2022,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. novembra 2023 o širitveni politiki EU za leto 2023 (COM(2022)0690),
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je širitev ena najuspešnejših politik Unije, saj gre za strateško, v prihodnost usmerjeno geopolitično naložbo v mir, varnost, stabilnost, sodelovanje in blaginjo na evropski celini;
B. ker se je pred več kot 30 leti, 21. in 22. junija 1993, takratnih dvanajst voditeljev držav in vlad EU sestalo v Københavnu in sprejelo niz meril za članstvo v EU, vključno z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami, tržnim gospodarstvom in zmožnostjo učinkovitega izvajanja pravnega reda EU;
C. ker Unija temelji na vrednotah demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, ki so del københavnskih meril in ki jih morajo vse države članice ves čas spoštovati; ker je bil evropski mehanizem pravne države zasnovan tako, da zagotavlja učinkovito in skladno varstvo pravne države v vseh državah članicah;
D. ker je širitev proces, ki koristi vsem in učinkovito podpira celovite reforme ter spodbuja demokratično preobrazbo v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah; ker so prejšnji krogi širitve uspešno okrepili enotni trg, spodbudili gospodarsko rast in povečali svetovni vpliv EU;
E. ker mora EU upoštevati pomembna spoznanja iz prejšnjih širitev, da so potrebni okrepljeno pogojevanje, celovito izvajanje reform, učinkoviti mehanizmi spremljanja ter popolna uskladitev držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk s cilji in ukrepi zunanje in varnostne politike EU;
F. ker sta širitev in poglobitev EU vzporedna procesa in je bistveno, da sta tesno povezana; ker je reforma struktur upravljanja EU, vključno z racionalizacijo postopkov odločanja, že potrebna v sedanji sestavi EU in je nujen pogoj za pravilno in učinkovito delovanje razširjene Evropske unije; ker je reformirana in bolje delujoča Unija v interesu tako sedanjih kot prihodnjih držav članic;
G. ker je ruska vojaška agresija proti Ukrajini bistveno spremenila geopolitično okolje in širitvi Evropske unije dala nov geostrateški pomen, s čimer sta se dodatno okrepila pomen in nujnost širitvene politike EU kot strateškega orodja za zaščito in spodbujanje miru, varnosti, stabilnosti, sodelovanja in demokratičnih vrednot na evropski celini;
H. ker sta verodostojnost in učinkovitost širitvene politike odvisni od učinkovite politične volje in zavezanosti držav kandidatk, pa tudi od sposobnosti EU, da zagotovi pravičen, strog in pregleden pristopni proces, hkrati pa upošteva edinstvene okoliščine in napredek posameznih držav kandidatk; ker bi pri tem morali združiti močno osredotočenost na temeljna vprašanja, kot so pravna država, demokratični standardi, temeljne pravice in svoboščine ter gospodarske reforme, pa tudi na usklajevanje zunanje politike in varnostne usmerjenosti s postopnim uvajanjem držav kandidatk v različne sektorje EU, da bi ohranili zagon za reforme in državljanom omogočili, da že v zgodnji fazi vidijo koristi širitve; ker bi bilo treba v primeru premajhnega napredka postopno in sektorsko uvajanje odpraviti, da bi povečali verodostojnost procesa;
I. ker bi bilo treba pri pristopnih pogajanjih upoštevati trenutne razmisleke o prihodnosti politik EU, da bi bile reforme, ki jih izvajajo države kandidatke, dosledne in bi jim pomagale, da se ustrezno pripravijo na dolgoročno perspektivo politik EU;
J. ker sta učinkovita in stalna komunikacija z državljani in njihovo ozaveščanje v državah članicah EU in državah kandidatkah ključnega pomena za ohranjanje javne podpore širitvenemu procesu;
K. ker bi z vključitvijo držav kandidatk v evropski okvir politike povečali zmogljivost EU za reševanje izzivov, kot so podnebne spremembe, kibernetska varnost in grožnje za javno zdravje;
1. izraža trdno zavezanost politiki širitve kot ključnemu instrumentu za spodbujanje miru, varnosti, stabilnosti, sodelovanja in skupnih vrednot v Evropi ter københavnskim merilom, ki so ključni sklop meril za članstvo v EU;
2. ponovno potrjuje, da je zavezan prihodnjemu članstvu držav kandidatk v EU; meni, da bi bila širitev EU geostrateška naložba v združeno in močno Evropo;
3. pozdravlja širitveni sveženj Komisije za leto 2023 in njeno pozitivno priporočilo o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Republiko Moldavijo; poziva Evropski svet, naj na zasedanju decembra 2023 sledi temu zgledu in odloči o začetku pristopnih pogajanj z obema državama; pozdravlja prizadevanja oblasti držav kandidatk, da bi pospešile svoj program reform, in jih spodbuja, naj podvojijo prizadevanja, da bi v skladu s priporočili Komisije napredovale v smeri članstva v EU;
4. poziva EU in njene države članice, naj okrepijo sposobnost EU za ukrepanje z reformo odločanja, tudi z uvedbo glasovanja s kvalificirano večino, in z zagotavljanjem učinkovitega delovanja razširjene Unije kot celote, vzporedno s pristopnimi pogajanji z državami kandidatkami, da bo pripravljena sprejeti nove članice v razumnem časovnem okviru; poziva k celovitemu in vključujočemu dialogu med državami članicami EU, da se odpravijo razlike med državami, ki se zavzemajo za širitev, in bolj zadržanimi državami, ter spodbuja soglasje, ki priznava potrebo po širitvi in reformi pogodb;
5. poudarja, da mora biti pristop k EU vedno postopek, ki temelji na dosežkih in v okviru katerega se vsaka kandidatka ocenjuje glede na njene dosežke pri izpolnjevanju københavnskih meril, zlasti glede popolnega spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države; poudarja, da je krepitev pravne države, ki ostaja eden najpomembnejših pogojev za članstvo v EU, glavna prednostna naloga v vseh državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, da bo širitev okrepila EU in njen enotni trg, ne pa oslabila;
6. poziva Komisijo, naj zagotovi stalno učinkovitost, pravičnost in preglednost pristopnega procesa, tudi pri ocenjevanju napredka kandidatk pri izpolnjevanju københavnskih meril;
7. ponovno poziva Komisijo, naj uradno oceni države pristopnice v okviru evropskega mehanizma pravne države, da bi zagotovili objektivno in jasno sliko trenutnega stanja in tako preprečili trajno pomanjkanje napredka, resne pomanjkljivosti in nazadovanje; hkrati jo ponovno poziva, naj vzpostavi neposredno povezavo med letnimi poročili o stanju pravne države, med drugimi viri, in mehanizmom pogojevanja s pravno državo;
8. je trdno prepričan, da je uskladitev s cilji in ukrepi zunanje in varnostne politike EU bistvena za države kandidatke in potencialne države kandidatke; poziva EU in njene države članice, naj pospešijo vključevanje držav, ki izkazujejo strateško usmeritev in neomajno zavezanost reformam, povezanim z EU, utrjevanju demokracije, temeljnim vrednotam ter usklajevanju zunanje in varnostne politike;
9. poziva EU in njene države članice, naj dejavno sodelujejo pri reševanju sporov in spodbujanju dobrih sosedskih odnosov na Zahodnem Balkanu in v regiji vzhodnega partnerstva ter naj še naprej proaktivne pri reševanju nerešenih dvostranskih vprašanj in spodbujanju regionalnega sodelovanja med državami kandidatkami;
10. ponovno poziva k inovativni, dopolnjevalni in prožni interakciji med izvajanjem veljavnih sporazumov, kot so pridružitveni sporazumi, in procesom pristopnih pogajanj, kar bo državam kandidatkam omogočilo postopno vključevanje na enotni trg EU, in sicer na podlagi prednostnega akcijskega načrta in ustreznih sektorskih programov ter z zagotavljanjem dostopa do ustreznih skladov EU, da bodo lahko državljani držav kandidatk koristi pristopa izkusili že med pristopnim procesom, ne šele po njegovem zaključku; meni, da mora biti ta postopni pristop k skladom in programom EU reverzibilen, če država kandidatka ne bo izpolnila svojih zavez;
11. poziva Komisijo, naj prilagodi pristopna pogajanja, da bo upoštevala tekoče razmisleke in dolgoročne obete za reforme politik EU;
12. spodbuja Komisijo, naj preuči inovativne mehanizme za sodelovanje z državami kandidatkami, vključno s skupnimi naložbenimi pobudami, sodelovanjem na področju raziskav in izobraževalnimi izmenjavami, da bi obravnavali skupne izzive;
13. poziva EU in njene države članice, naj znatno okrepijo sodelovanje javnosti in izboljšajo prizadevanja za strateško komuniciranje, da bi obveščali državljane v državah članicah EU in državah kandidatkah o koristih in izzivih širitvene politike in z njimi pri tem sodelovali; poziva oblasti držav pristopnic, naj v celoti prispevajo k tem prizadevanjem;
14. poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo medijsko pismenost in neodvisnost medijev, pa tudi civilne družbe v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, ter naj jih podpirajo v boju proti manipulacijam z informacijami in tujemu zlonamernemu vmešavanju, da bi okrepili demokratične institucije in vrednote;
15. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav pristopnic.
- [1] UL C 167, 11.5.2023, str. 105.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0427.