PREDLOG RESOLUCIJE o 30. obletnici københavnskih meril – dodatna spodbuda širitveni politiki EU
8.12.2023 - (2023/2987(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Pedro Marques, Tonino Picula
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0500/2023
B9‑0502/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o 30. obletnici københavnskih meril – dodatna spodbuda širitveni politiki EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. in 21. junija 1993 (københavnska merila),
– ob upoštevanju prošenj Ukrajine, Republike Moldavije, Bosne in Hercegovine ter Gruzije za članstvo v EU ter posledične podelitve statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji junija 2022 ter Bosni in Hercegovini decembra 2022,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o širitvi EU, državah Zahodnega Balkana, Turčiji, Gruziji, Moldaviji in Ukrajini,
– ob upoštevanju širitvenega svežnja, ki ga je Komisija sprejela 8. novembra 2023,
– ob upoštevanju svojega priporočila z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev,[1]
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 29. in 30. aprila 1997 o uporabi pogojenosti za razvoj skladne strategije EU za odnose z državami v regiji Zahodnega Balkana,
– ob upoštevanju izjave, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan v Solunu 21. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,
– ob upoštevanju globalne strategije EU iz leta 2016, v kateri je navedeno, da je verodostojna širitvena politika strateška naložba v varnost in blaginjo Evrope ter da je že znatno prispevala k miru na nekdanjih vojnih območjih,
– ob upoštevanju člena 2 PEU, v katerem so navedena temeljna načela Evropske unije, vključno z zavezanostjo demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se je širitev izkazala za najuspešnejši instrument zunanje politike EU; ker je bila vedno zelo učinkovit instrument za podpiranje potrebnih reform v EU in državah prosilkah ter prispeva k spodbujanju demokratične preobrazbe; ker širitev pomeni strateško, v prihodnost usmerjeno geopolitično naložbo v mir, varnost, stabilnost in blaginjo na evropski celini;
B. ker se je pred 30 leti, 21. in 22. junija 1993, 12 voditeljev držav in vlad EU sestalo v Københavnu in sprejelo sklop meril za članstvo v EU, med drugim v zvezi z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami, spoštovanjem in zaščito manjšin, delujočim tržnim gospodarstvom in zmožnostjo učinkovitega izvajanja pravnega reda EU;
C. ker ima osem od desetih držav, ki si prizadevajo za vstop v EU, status kandidatke; ker imajo nekatere od njih ta status že več let; ker so te države kandidatke v različnih fazah pristopnega procesa in pogajanj;
D. ker je Komisija 8. novembra 2023 priporočila začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo in pogojno z Bosno in Hercegovino; ker je priporočila, naj se Gruziji podeli status kandidatke; ker namerava Evropski svet o tem priporočilu odločati na svojem zasedanju 14. in 15. decembra 2023;
E. ker je ruska vojaška agresija proti Ukrajini bistveno spremenila geopolitično okolje in širitvi Evropske unije dala nov geostrateški pomen, s čimer je postala širitvena politika EU še pomembnejša;
F. ker je širitev proces, ki koristi vsem, saj učinkovito spodbuja celovite reforme in demokratično preobrazbo v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah; ker so prejšnji krogi širitve uspešno okrepili enotni trg, spodbudili gospodarsko rast in povečali svetovni vpliv EU;
G. ker je EU pri prejšnjih širitvah pridobila pomembne izkušnje, in sicer da je potrebno strožje pogojevanje, da je treba reforme dosledno izvajati in da morajo biti mehanizmi spremljanja učinkoviti;
H. ker je potrebna razprava o reformi temeljnih pogodb EU, in sicer o poenostavljenih postopkih odločanja in novih pristojnostih, da bi imela EU večjo zmogljivost ukrepanja, in ker je treba to reformo sprejeti vzporedno s potekajočimi pristopnimi pogajanji; ker je treba vzporedno z naslednjo širitvijo okrepiti tudi mehanizem za zagotavljanje skladnosti s temeljnimi načeli in vrednotami EU ter pravnim redom Skupnosti; ker je reformirana in bolje delujoča EU v interesu tako sedanjih kot prihodnjih držav članic;
I. ker sta verodostojnost in učinkovitost širitvene politike EU odvisni od tega, ali je sposobna zagotoviti pravičen, dosleden in pregleden pristopni proces, pri čemer mora hkrati priznati edinstvene okoliščine in napredek vsake posamezne države kandidatke; ker bi se bilo treba pri tem izrazito osredotočiti na temeljna vprašanja, tj. pravno državo, demokratične standarde, temeljne pravice in svoboščine ter gospodarske reforme, hkrati s tem pa države kandidatke postopoma uvesti v različne sektorje EU, da bi se ohranil zagon za reforme in da bi državljani lahko že v zgodnji fazi videli koristi širitve;
J. ker morajo države kandidatke dokazati, da so zavezane temeljnim vrednotam EU, tudi tako, da se uskladijo s skupno zunanjo in varnostno politiko;
K. ker bi morala EU znatno povečati svojo pogojno tehnično in finančno podporo za temeljne reforme, reševanje dvostranskih sporov in regionalno gospodarsko povezovanje v državah pristopnicah;
L. ker je širitev tudi velik izziv za finančno vzdržnost EU, zlasti kar zadeva kohezijsko in kmetijsko politiko; ker bi bilo treba sedanji in naslednji večletni finančni okvir znatno okrepiti, da bi omogočili širitev EU;
M. ker bi bilo treba v celotnem procesu širitve okrepiti vlogo Evropskega parlamenta;
1. pozdravlja širitveni sveženj Komisije za leto 2023 in njena pozitivna priporočila za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo ter Bosno in Hercegovino ter za podelitev statusa države kandidatke Gruziji;
2. poziva Evropski svet, naj sledi temu zgledu in se na vrhu decembra 2023 odloči začeti pristopna pogajanja z omenjenimi tremi državami, Gruziji pa podeli status države kandidatke; priznava, da je izpolnitev zavez do držav Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajine, Moldavije in Gruzije, za EU zgodovinski izziv;
3. močno obžaluje izjave madžarskega predsednika vlade o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in spremembo njene politike do Kosova; opozarja Svet na potencialne negativne posledice, ko bo Madžarska julija 2024 prevzela predsedovanje EU;
4. poziva Evropski svet, naj pri ocenjevanju napredka posameznih držav kandidatk za pristop k EU in pri odločanju o nadaljnjih korakih upošteva okoliščine ruske vojaške agresije proti Ukrajini, ki ima pomembne posledice za neposredne sosede Ukrajine ter za stabilnost, varnost in blaginjo celotne evropske celine, te okoliščine pa zahtevajo dolgoročno politično vizijo in drzne odločitve, ki bodo odražale strateški pomen evropske enotnosti, in torej tudi širitev EU;
5. meni, da je širitev za EU strateško izredno pomembna, še posebno glede na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini; poudarja, da je okrepljena širitvena politika postala najmočnejše geopolitično orodje, ki je na voljo EU;
6. pozdravlja prizadevanja oblasti držav kandidatk, da bi pospešile svoj program reform, in jih spodbuja, naj podvojijo svoja prizadevanja, da bi v skladu s priporočili Komisije napredovale v smeri članstva v EU; v prihodnjem obdobju pričakuje konkreten napredek dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem EU ter tudi, da bosta udeleženi strani izpolnili svoje zaveze;
7. izraža trdno zavezanost širitveni politiki, saj je ključni instrument za spodbujanje miru, stabilnosti in skupnih vrednot v Evropi, ter københavnskim merilom, ki so ključni sklop meril za članstvo v EU; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo pristopni proces ves čas učinkovit, pravičen in pregleden, tudi kar zadeva ocenjevanje napredka kandidatk pri izpolnjevanju københavnskih meril;
8. poudarja, da mora pristop k EU vedno temeljiti na postopku, ki temelji na dosežkih in v katerem se vsaka kandidatka ocenjuje glede na njene dosežke pri izpolnjevanju københavnskih meril, zlasti glede doslednega spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države; poudarja, da je krepitev pravne države, ki ostaja eden najpomembnejših pogojev za članstvo v EU, glavna prednostna naloga v vseh državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, da bi se s širitvijo EU in njen enotni trg okrepila, ne pa oslabila;
9. poziva, naj se vzpostavi zanesljiv mehanizem za spremljanje reform in napredka držav kandidatk pri izpolnjevanju vseh političnih meril; poziva, naj se zlasti vzpostavi poseben in učinkovit mehanizem spremljanja, s katerim bi v pristopnih postopkih zaščitili temeljne vrednote in finančne interese Unije; v zvezi s tem ponovno poziva k vključitvi držav kandidatk v evropski mehanizem pravne države in z njim povezano letno poročanje, saj bi to ustvarilo spodbudo za izpolnjevanje meril; poziva, naj se pred naslednjo širitvijo okrepita mehanizem za zaščito pravne države ter temeljnih načel in vrednot EU in zmogljivost spremljanja, da bi zagotovili spoštovanje pravil; poudarja, da je potreben širši mehanizem pogojevanja s pravno državo, ki bo zajemal celoten proračun Unije in vse temeljne vrednote Unije, kot so navedene v členu 2 PEU;
10. pozdravlja interes in politično voljo za pridružitev EU, ki so ju izkazale številne države, in priznava resna prizadevanja držav kandidatk, da bi izpolnile zahteve za članstvo; ponovno potrjuje, da je zavezan temu, da se državam kandidatkam v prihodnosti podeli članstvo v EU; poudarja, da je treba določiti jasne roke za zaključek pogajanj z državami pristopnicami najpozneje do konca tega desetletja; poudarja, da ne bi smelo biti nobenega „pospešenega postopka“ za članstvo v EU; poudarja, da pri temeljnih vrednotah ne sme biti bližnjic;
11. ponovno poziva k sklicu konvencije za pregled temeljnih pogodb EU, da bi okrepili zmogljivost EU za ukrepanje, in sicer z reformo odločanja, ki bi uvedla glasovanje s kvalificirano večino, tudi za odločitve na področju zunanje in varnostne politike ter na področjih, ki so relevantna za pristopni proces; poziva, naj se zahteva po soglasju odpravi zlasti pri odločanju o začetku pogajalskega procesa ter odprtju in zaprtju posameznih pogajalskih sklopov in poglavij, hkrati pa poudarja, da bi morala biti končna odločitev o pristopu vsake države kandidatke še naprej soglasna;
12. opozarja, da bi bil napredek pri preseganju načela soglasja mogoč tudi, če bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja Lizbonska pogodba; poudarja, da bi z reformami zagotovili učinkovito delovanje razširjene Unije kot celote, in da bi morale potekati vzporedno s pristopnimi pogajanji z državami kandidatkami, tako da bi se EU v razumnem časovnem okviru pripravila na sprejem novih članic;
13. poudarja, da bi morali z evropskimi institucionalnimi in finančnimi reformami povečati zmogljivost EU za ukrepanje ter spodbujanje dobrega upravljanja, funkcionalnosti in vzdržnosti; ugotavlja, da so reforme potrebne za povečanje zmogljivosti EU in njenih institucij, da sprejmejo nove članice in spodbujajo njihovo uspešno vključevanje;
14. poziva EU in njene države članice, naj pospešijo vključevanje držav, ki dokazujejo, da so strateško usmerjene k reformam, povezanim z EU, utrjevanju demokracije, temeljnim vrednotam ter uskladitvi zunanje politike in da so tem reformam neomajno zavezane; ponovno poudarja, da se lahko pristopni proces nadaljuje šele, ko se država uskladi s sankcijami EU, usmerjenimi proti ruski vojni agresiji proti Ukrajini;
15. poziva, naj se uvede pogojevanje za države pristopnice, tako da bo njihov napredek imel zanje pozitivne učinke, na primer dostop do političnih instrumentov EU, v primeru nazadovanja ali stalnega pomanjkanja napredka pa bodo učinki zanje negativni, in sicer bodo pristopna pogajanja in predpristopno financiranje prekinjena; poziva zlasti, da bi glede odgovornosti za porabo teh sredstev uvedli strožja in bolj izvršljiva pravila;
16. poziva EU in njene države članice, naj dejavno sodelujejo pri reševanju sporov in spodbujanju dobrih sosedskih odnosov v državah pristopnicah; obžaluje, da se nerešeni dvostranski in regionalni spori uporabljajo za blokiranje ali znatno upočasnitev pristopnih procesov držav kandidatk, in poziva k uvedbi uradnega mehanizma za reševanje teh sporov in arbitražo v zvezi z njimi, da bi z njim podpirali njihovo reševanje ločeno od pristopa k EU;
17. poziva EU in njene države članice, naj znatno povečajo sodelovanje javnosti ter si skupaj z državami pristopnicami bolj prizadevajo v strateškem komuniciranju, da bi državljane v državah članicah EU in državah kandidatkah seznanjali s koristmi in izzivi širitvene politike ter jih pritegnili k tem področjem;
18. poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo medijsko pismenost in neodvisnost medijev, pa tudi civilno družbo v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, da bi okrepili demokratične institucije in vrednote; poudarja, kako pomembno je organizacije civilne družbe strukturno vključiti širitveni proces;
19. meni, da je potreben močnejši parlamentarni nadzor nad širitveno politiko EU; vztraja, da je treba okrepiti vlogo Parlamenta v celotnem pristopnem procesu in mu omogočiti, da bo celovito spremljal napredek držav kandidatk na različnih političnih področjih; poziva k razmisleku o imenovanju glavnega pogajalca EU, ki bi bil odgovoren Evropskemu parlamentu in bi na podlagi širokega mandata vodil pogajanja z vsako državo;
20. ponovno poziva k inovativni, dopolnjevalni in prožni interakciji med izvajanjem veljavnih sporazumov, kot so pridružitveni sporazumi, in procesom pristopnih pogajanj, kar bo državam kandidatkam omogočilo postopno vključevanje na enotni trg EU, in sicer na podlagi prednostnega akcijskega načrta in ustreznih sektorskih programov ter z omogočanjem dostopa do ustreznih skladov EU, da bodo lahko državljani držav kandidatk koristi pristopa izkusili že med pristopnim procesom, ne šele po njegovem zaključku;
21. poudarja, da ima Politični in varnostni odbor ključno vlogo pri pripravi odločitev v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z omejevalnimi ukrepi, ter poudarja, da so države kandidatke za članstvo v EU sistematično pozvane, naj se uskladijo z omejevalnimi ukrepi EU.
22. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav pristopnic.
- [1] UL C 167, 11.5.2023, str. 105.