PREDLOG RESOLUCIJE o poskusu državnega udara v Gvatemali
12.12.2023 - (2023/3031(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Miguel Urbán Crespo, Idoia Villanueva Ruiz
v imenu skupine The Left
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0526/2023
B9‑0528/2023
Resolucija Evropskega parlamenta o poskusu državnega udara v Gvatemali
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gvatemali, zlasti resolucije z dne 14. septembra 2023 o Gvatemali: razmere po volitvah, pravna država in neodvisnost sodstva[1], resolucije z dne 14. marca 2019 o stanju človekovih pravic v Gvatemali[2] in resolucije z dne 7. aprila 2022 o stanju na področju pravne države in človekovih pravic v Republiki Gvatemali[3],
– ob upoštevanju Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 in deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,
– ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. decembra 2023 ter 21. in 28. avgusta 2023 o predsedniških volitvah v Gvatemali,
– ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev v Gvatemali z dne 13. novembra 2023,
– ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 9. decembra 2023, v kateri obžaluje vztrajne poskuse spodkopavanja izida volitev, in izjave z dne 27. julija 2023, v kateri je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poskusov spodkopavanja volilnega procesa v Gvatemali,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je 28. avgusta 2023 vrhovno volilno sodišče v Gvatemali objavilo uradne rezultate mirnih in dobro organiziranih volitev ter razglasilo jasno zmago Bernarda Arévala in Karin Herrera iz politične stranke Movimiento Semilla, ki sta bila izvoljena za predsednika in podpredsednico Gvatemale,
B. ker je posebni tožilec proti nekaznovanju José Rafael Curruchiche 8. decembra izjavil, da bi bilo treba volitve zaradi nepravilnosti v volilnih imenikih razglasiti za nične in neveljavne; ker je tožilec Arévala poleg drugih kaznivih dejanj obtožil tudi domnevnega pranja denarja; ker je predsednik vrhovnega volilnega sodišča sporočil, da so rezultati potrjeni, uradni in jih ni mogoče spremeniti;
C. ker tako izvoljeni kandidat Bernardo Arévalo kot različne mednarodne institucije opozarjajo, da je to državni udar;
D. ker ta poskus predstavlja le zadnja prizadevanja generalnega tožilstva, nekaterih sodnikov in gvatemalskega kongresa, da bi razveljavili volilne rezultate, čeprav pravo ne dopušča vmešavanja javnega tožilca v izid volitev; ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Volker Türk gvatemalsko generalno tožilstvo obtožil, da želi spodkopati volitve, in je izjavil, da pravosodni in politični ukrepi gvatemalskih oblasti že dolgo ogrožajo pravno državo in demokracijo;
E. ker je vrhovno volilno sodišče 2. novembra ponovno ustavilo pravno registracijo stranke Movimiento Semilla; ker to med drugim pomeni, da stranka ne bo mogla oblikovati politične skupine ali biti zastopana v kongresnih komisijah; ker so stranka Movimiento Semilla in njeni člani od julija 2023 podvrženi političnemu in institucionalnemu preganjanju, zlorabi prava, samovoljnim aretacijam in grožnjam s smrtjo; ker je misija EU za opazovanje volitev v Gvatemali dogajanje opisala kot del vzorca sodnega preganjanja, nadlegovanja in ustrahovanja stranke Movimiento Semilla;
F. ker so volitve od samega začetka zaznamovali napadi na volilno pravico in prizadevanja za ustvarjanje neenakih konkurenčnih pogojev; ker so volilni organi s politično motiviranimi odločitvami že prej onemogočili kandidaturo opozicijskih predsedniških kandidatov Thelme Cabrera, Roberta Arzúja in Carlosa Pinede; ker je generalno tožilstvo začelo samovoljno kazensko preiskavo kandidata Edmonda Muleta;
G. ker je generalno tožilstvo septembra pozvalo vrhovno sodišče in kongres, naj sodnikom na volilnem sodišču odvzameta pravno imuniteto, da bi jih lahko preiskali zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupu programske opreme za prenos volilnih rezultatov; ker je vrhovno sodišče 7. novembra zadevo posredovalo kongresu; ker je 30. novembra večina kongresa glasovala za odvzem imunitete štirim sodnikom; ker so trije od njih nato zapustili državo;
H. ker je generalno tožilstvo novembra napovedalo preiskavo večinoma mirnih demonstracij, ki so potekale v letu 2022 na Univerzi San Carlos; ker so tožilci zahtevali naloge za prijetje za 27 aktivistov, študentov, akademikov, zagovornikov človekovih pravic in člana stranke Movimiento Semilla; ker je tožilstvo prav tako pozvalo vrhovno sodišče, naj odvzame imuniteto Bernardu Arévalu in Karin Herrera, da bi ju lahko preiskali zaradi domnevnega spodbujanja študentskih protestov prek objav v družbenih medijih;
I. ker so bili v zadnjih letih v Gvatemali inkriminirani zagovorniki človekovih pravic, neodvisni novinarji, tožilci, nekdanji člani Mednarodne komisije proti nekaznovanju v Gvatemali ter sodniki, ki preiskujejo in razkrivajo korupcijo in kršitve človekovih pravic; ker je bilo od leta 2019 več kot 50 zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, odvetnikov in sodnikov prisiljenih zapustiti Gvatemalo zaradi nepravičnih kazenskih obtožb in nezadostnih pravnih jamstev v postopkih proti njim; ker je bil novinar José Rubén Zamora, znan po preiskavah korupcije v državi, junija 2023 obsojen na šest let zapora; ker je drugi pritožbeni senat oktobra obsodbo razveljavil, vendar je Zamora še vedno v zaporu in čaka na ponovno sojenje;
J. ker sta visoki komisar OZN za človekove pravice in posebni poročevalec OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov ugotovila, da sta v številnih preiskavah tožilcev in sodnikov kršena neodvisnost sodstva in dolžno postopanje ter se zdi, da so te preiskave povračilni ukrepi za njihovo delo v boju proti korupciji;
K. ker so poskusi, da se volilnih rezultatov ne bi upoštevalo, sprožili množične proteste, v katerih so med drugim sodelovala domorodna, študentska in ljudska gibanja; ker so protestniki zahtevali, da se spoštujejo rezultati volitev, in pozvali k odstopu generalne tožilke Consuelo Porras in posebnega tožilca proti nekaznovanju, ki veljata za odgovorna za aktualni državni udar;
1. ostro obsoja aktualni državni udar in zahteva, da se končajo vsi selektivni in samovoljni pravni in postopkovni ukrepi za razveljavitev izida volitev;
2. zahteva, da gvatemalske politične stranke, veje oblasti in institucije, vključno z vrhovnim in ustavnim sodiščem, v celoti spoštujejo delitev oblasti in voljo gvatemalskega ljudstva, kot jo je jasno izrazilo na voliščih, ter zahteva, da podprejo miren in zakonit prenos oblasti ter inavguracijo Bernarda Arévala 14. januarja 2024;
3. zavrača odvzem pravnega statusa stranki Movimiento Semilla in poziva gvatemalske oblasti, naj nemudoma prenehajo z vsemi samovoljnimi in nezakonitimi kazenskimi pregoni zoper njene člane;
4. zavrača prisotno inkriminacijo pravosodnih uslužbencev, nekdanjih uradnikov Mednarodne komisije proti nekaznovanju v Gvatemali, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in drugih, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic ter boja proti korupciji in nekaznovanju v Gvatemali; poziva oblasti, naj se vzdržijo poskusov inkriminacije, stigmatizacije ali drugega oviranja njihovega dela;
5. poziva oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo tiste, ki so zaprti zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja ali zagovarjanja svojih pravic, kot sta Virginia Laparra in novinar José Rubén Zamora; poziva, naj se prekličejo vsi neutemeljeni kazenski postopki zoper njih;
6. poziva gvatemalske oblasti, naj prenehajo z inkriminacijo tistih, ki zagovarjajo pravico do akademske svobode in avtonomije univerz, ustavijo vse neutemeljene kazenske postopke proti tistim, ki so bili neupravičeno pridržani med mirnimi demonstracijami na Univerzi San Carlos, ter umaknejo naloge za prijetje preostalih 21 oseb, ki jim grozi aretacija;
7. poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev neodvisnosti gvatemalskega generalnega tožilstva in njegove pravosodne veje; obsoja dejstvo, da instrumentalizacija gvatemalskih pravosodnih in tožilskih institucij ter napadi na tiste, ki preiskujejo ali preganjajo kriminalne združbe, povezane z visokimi državnimi uradniki in lastniki podjetij, ter inkriminacija teh niso novi; poziva oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito tistih, ki si prizadevajo za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ter zagotovijo varno vrnitev tistih, ki so bili prisiljeni zapustiti državo;
8. poziva oblasti, naj zagotovijo, da se pravosodni sistem ne bo uporabljal kot orodje za pregon civilne družbe in skupnosti ter da bodo vse zadeve deležne pravičnega in preglednega sodnega postopka;
9. zahteva, da se spoštuje pravica do svobode izražanja, zbiranja in združevanja, ki je zagotovljena z mednarodnimi normami ter pogodbami in konvencijami OZN;
10. obsoja umore zagovornikov človekovih pravic, novinarjev ter voditeljev civilne družbe in skupnosti ter napade na njih ter izraža zaskrbljenost zaradi posebnega položaja tistih, ki zagovarjajo pravico do zemlje in ozemlja, saj se soočajo z inkriminacijo in nenehnimi napadi na njihove pravice; poudarja, da morajo gvatemalske oblasti zagovornikom človekovih pravic zagotoviti, da bodo lahko opravljali svoje delo, in v zvezi s tem poziva oblasti, naj oblikujejo javno politiko, ki bo zaščitila zagovornike človekovih pravic, odpravijo nekaznovanje in kazensko preganjajo tiste, ki so odgovorni za napade na njih;
11. je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega slabšanja razmer na področju pravne države v Gvatemali; želi opozoriti, da mora Gvatemala v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Srednjo Ameriko spoštovati in utrjevati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj glede na trenutne razmere nemudoma prekine začasno uporabo trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko, kar zadeva Gvatemalo;
12. obsoja negativne posledice, ki jih imajo dejavnosti multinacionalnih podjetij iz EU v Gvatemali, kot so splošno osiromašenje in sistematične kršitve človekovih pravic zaradi izkoriščanja človeških in naravnih virov v državi, in obsoja, da ta podjetja v Gvatemali za to niso kaznovana; poziva države članice, naj zagotovijo, da se podjetja, za katera velja njihovo nacionalno pravo, ob preselitvi ali opravljanju dejavnosti v državi nečlanici EU ne bodo izognila spoštovanju človekovih pravic ter socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, ki veljajo zanje; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe proti podjetjem s sedežem v EU, ki teh standardov ne spoštujejo ali ne izplačajo zadostnih odškodnin za žrtve kršitev človekovih pravic, za katere so neposredno ali posredno odgovorna;
13. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in kongresu Republike Gvatemale, Svetu OZN za človekove pravice, Sekretariatu za srednjeameriško gospodarsko povezovanje in Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0322.
- [2] UL C 23, 21.1.2021, str. 92.
- [3] UL C 434, 15.11.2022, str. 71.