PREDLOG RESOLUCIJE o načrtovani ukinitvi glavnih struktur za boj proti korupciji na Slovaškem ter posledicah za načelo pravne države
15.1.2024 - (2023/3021(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Vladimír Bilčík, Jeroen Lenaers, Tomas Tobé, Tomáš Zdechovský, Juan Ignacio Zoido Álvarez, Paulo Rangel, Javier Zarzalejos, Antonio López Istúriz White, Pilar del Castillo Vera, Isabel Benjumea Benjumea, Dolors Montserrat, Rosa Estaràs Ferragut, Gabriel Mato, Isabel Wiseler Lima, Frances Fitzgerald, Andrzej Halicki, Michaela Šojdrová, José Manuel Fernandes, Sandra Kalniete, Carlos Coelho, David Casa, Franc Bogovič, Karolin Braunsberger Reinhold, Radan Kanev, Rasa Juknevičienė, Pablo Arias Echeverría, Ana Collado Jiménez, Peter Pollák, Monika Hohlmeier, Siegfried Mureşan, Leopoldo López Gil
v imenu skupine PPE
Domènec Ruiz Devesa, Matjaž Nemec, Juan Fernando López Aguilar, Evin Incir, Cyrus Engerer, Javier Moreno Sánchez
v imenu skupine S&D
Sophia in ’t Veld, Moritz Körner
v imenu skupine Renew
Sergey Lagodinsky
v imenu skupine Verts/ALE
Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis)
v imenu skupine The Left
B9‑0062/2024
Resolucija Evropskega parlamenta o načrtovani ukinitvi glavnih struktur za boj proti korupciji na Slovaškem ter posledicah za načelo pravne države
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 4, 6, 7 in 10 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju člena 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 11, 12, 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove[2],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2023 o poročilu o stanju pravne države za leto 2023 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2023)0800),
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
- ker je Slovaška v zadnjih letih okrepila prizadevanja v boju proti korupciji na visoki ravni in organiziranemu kriminalu, saj je bilo več nekdanjih visokih uradnikov obtoženih in pravnomočno obsojenih kaznivih dejanj podkupovanja; ker sta imela slovaško posebno tožilstvo, ki je začelo delovati 1. septembra 2004, in slovaška policija bistveno vlogo pri obravnavi zadev, povezanih s korupcijo in hudimi kaznivimi dejanji, tudi tistimi, ki so povezana z zlorabo sredstev EU;
- ker sta bila ključna razloga za ustanovitev posebnega tožilstva na Slovaškem majhno število preiskanih zadev in odsotnost učinkovitega mehanizma za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v državi; ker podoben specializirani organ obstaja v več drugih državah članicah, vključno z nedavno ustanovljenim specializiranim evropskim tožilcem na ravni EU, ki ga je Slovaška v Svetu podprla;
- ker se je nova vlada odločila ukiniti posebno tožilstvo in zmanjšati kazenske sankcije za huda kazniva dejanja, vključno s korupcijo in kaznivimi dejanji zoper okolje, in sicer tako, da je na začetku svojega mandata po hitrem zakonodajnem postopku spremenila kazenski zakonik;
- ker hitri postopek ne omogoča smiselne javne razprave ali ustreznega demokratičnega postopka; ker je proti spornemu predlogu na ulicah večkrat protestiralo več kot 20.000 državljanov; ker je več kot 100.000 državljanov podpisalo dve peticiji proti vladnim predlogom in hitremu zakonodajnemu postopku; ker je slovaška predsednica izrazila globoko zaskrbljenost zaradi predloga in hitrega zakonodajnega postopka ter nakazala, da bo zoper zakon uporabila veto; ker je Komisija v poročilu o stanju pravne države za leto 2023 Slovaški priporočila, naj zagotovi učinkovito javno posvetovanje in sodelovanje deležnikov v zakonodajnem postopku;
- ker slovaška vlada med hitrim zakonodajnim postopkom ni želela upoštevati ne strokovnih analiz in mnenj civilne družbe in Komisije niti velike zaskrbljenosti glede tega, da bi predlagane spremembe ogrozile boj proti korupciji;
- ker je minister za notranje zadeve istočasno opravil znatne kadrovske spremembe ter napovedal pomembne strukturne in organizacijske spremembe slovaške policije in drugih neodvisnih demokratičnih institucij, tudi kar zadeva preiskovalce v slovaški nacionalni kriminalistični agenciji, ki se ukvarjajo s primeri hudih kaznivih dejanj in korupcije na visoki ravni, zaradi česar so se pojavili dvomi o razlogih za takšne spremembe; ker je slovaška vlada še pred koncem mandatov in brez ustrezne utemeljitve zamenjala člane sodnega sveta Slovaške republike;
- ker je slovaška vlada parlamentu predlagala zakonodajo, ki bi za policiste odpravila zaščito žvižgačev, ogrozila svobodo izražanja in omejila pravice vseh ljudi na Slovaškem, saj naj bi uvedla samovoljno in subjektivno ocenjevanje, kar je v nasprotju z načeli direktive EU o žvižgačih[3];
- ker je Evropsko javno tožilstvo (EJT) 18. decembra 2023 izjavilo, da bi lahko nekatere zakonodajne spremembe, ki jih je predlagala slovaška vlada v zvezi s ključnimi pravnimi in tožilskimi okviri, ogrozile učinkovito zaščito finančnih interesov Evropske unije in njen protikorupcijski okvir ter onemogočile nadaljnje zagotavljanje, da se kazniva dejanja zoper proračun EU na Slovaškem kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami; ker bi ukinitev posebnega tožilstva lahko ogrozila sodelovanje in usklajevanje z Evropskim javnim tožilstvom, Agencijo EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in Evropskim uradom za boj proti goljufijam;
- ker se predsednik slovaške vlade pogosto zateka k jeziku delitev, da bi polariziral slovaško družbo; ker je za zdravo delovanje demokracije bistvena spoštljiva izmenjava mnenj med političnimi voditelji in vsemi državljani, tudi študenti;
- ker so na Slovaškem v preteklosti napadi politikov na novinarje, civilno družbo in ranljive skupine v javnosti ustvarili okolje, v katerem se dopušča sovražni govor in so bila storjena huda nasilna kazniva dejanja, vključno z umoroma Jána Kuciaka in Martine Kušnírove; ker se je Ján Kuciak posebej posvečal poročanju o velikih davčnih utajah, davčnih goljufijah, korupciji in pranju denarja ter preiskoval več poslovnežev, povezanih s politiki na visoki ravni; ker je umor Jána Kuciaka in Martine Kušnírove eden najbolj zapletenih primerov, ki jih preiskuje in nadzoruje posebno tožilstvo; ker obstaja tveganje, da bo zadeva v primeru ukinitve posebnega tožilstva predana novemu tožilcu;
- izraža globoko zaskrbljenost zaradi neupravičenih pospešenih zakonodajnih postopkov slovaške vlade, zlasti v zvezi s predlaganimi spremembami kazenskega zakonika in ukinitvijo posebnega tožilstva, ki ogrožajo integriteto sodnih postopkov, spodkopavajo boj Evropske unije proti goljufijam ter ogrožajo zaščito finančnih interesov EU in naravnega okolja na Slovaškem; poziva slovaško vlado, naj ponovno preuči te spremembe glede na njihove morebitne posledice za pravno državo, finančne interese EU in protikorupcijski okvir EU; poziva slovaško vlado, naj spoštuje zavezujoča načela direktive EU o žvižgačih in ponovno preuči predlagane spremembe zaščite žvižgačev na Slovaškem; je še zlasti zaskrbljen glede retroaktivnega odvzema zaščite žvižgačev, kar vodi v odsotnost pravne varnosti; ugotavlja, da je slovaški urad za zaščito žvižgačev Komisijo opozoril na ta vprašanja;
- opozarja, da mora vsaka reforma kazenskega sistema vsebovati zadostne in ustrezne zaščitne ukrepe, da se zagotovijo nadaljnja in učinkovita obravnava novih in tekočih kazenskih zadev, zlasti v zvezi s korupcijo na visoki ravni, ter neodvisnost sodstva in avtonomija tožilstva v skladu s priporočili Komisije v zaporednih poročilih o pravni državi; izraža zaskrbljenost, da bi lahko prerazporeditev zadev posebnega tožilstva privedla do velikih zamud, nekatere zadeve pa bi utegnile zastarati; poziva vlado, naj obravnava dolgotrajni poziv k reformi odstavka 363 slovaškega zakona o kazenskem postopku in uvede možnost izpodbijanja odločitve generalnega tožilca, da ne začne pregona, in drugih ukrepov ali jamstev, ki preprečujejo zlorabo te določbe;
- poudarja, da je potreben temeljit javni postopek, v katerem bodo upoštevana mnenja strokovnjakov in ustreznih institucij, kot je Beneška komisija, ter ki bo vključeval ustrezna posvetovanja z deležniki in javnostjo na nacionalni ravni in ravni EU o vseh spremembah veljavnega kazenskega zakonika in struktur, zadolženih za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj, vključno s primeri korupcije na Slovaškem;
- poziva k ustreznejši ravni človeških in finančnih virov za preiskovanje korupcije ter k boljšemu usklajevanju med preiskovalci korupcije in tožilci v skladu s priporočilom Evropskega javnega tožilstva, da bi se učinkoviteje preiskovala kazniva dejanja, povezana s korupcijo;
- poziva Komisijo, naj pozorno spremlja te spremembe in zagotovi informacije o njih ter sprejme potrebne ukrepe za zaščito pravne države in neodvisnosti sodstva, zlasti v primerih korupcije na visoki ravni, ter naj zaščiti finančne interese EU;
- priznava in podpira pomembno vlogo in udejstvovanje državljanov in nevladnih organizacij pri varovanju in spodbujanju demokracije in pravne države; poziva k sodelovanju deležnikov v zakonodajnem postopku, zlasti v zvezi z uporabo hitrih postopkov;
- se poklanja Jánu Kuciaku šest let po njegovem umoru in izraža priznanje njegovemu delu preiskovalnega novinarja, ki je izjemno pomembno; poziva slovaške oblasti, naj poskrbijo, da bo pravici zadoščeno;
- poziva vse politične voditelje, naj z državljani občujejo konstruktivno in spoštljivo, tako da spoštujejo načela demokratične razprave ter javne ustanove, pravno državo in akademsko svobodo; zato poziva vladne uradnike, naj se vzdržijo verbalnih napadov na posameznike, novinarje in organizacije civilne družbe; poudarja, da so javni in vladni uradniki dolžni služiti vsem državljanom, zlasti v državi, v kateri so se skozi zgodovino dogajala kazniva dejanja iz sovraštva in v kateri je bil umorjen novinar;
- obsoja neprimerne in nespoštljive izjave predsednika vlade, tudi proti študentu, ki je bil del pobude za spodbujanje akademske izmenjave o stanju pravne države na Slovaškem; poziva vladne uradnike, naj ne izražajo dvomov v legitimnost sodnih odločitev; je zelo zaskrbljen zaradi napovedanih načrtov o sprejetju zakonodaje, ki bi ogrozila državljanski prostor, tudi z omejevanjem dela nevladnih organizacij in stigmatizacijo organizacij, ki se financirajo s sredstvi iz tujine;
- svari pred vsakršnim političnim vmešavanjem v uredniško neodvisnost in novinarsko integriteto; z zaskrbljenostjo ugotavlja načrtovano prestrukturiranje Radia in televizije Slovaške, ki je osrednja javna radiotelevizija v državi; poudarja, da je pomembno ohraniti svobodne in neodvisne medije kot temelj demokratične družbe;
- obžaluje odločitev predsednika vlade in več vladnih uradnikov, da prenehajo komunicirati s ključnimi medijskimi hišami, pri čemer priznava, da to bistveno ovira pravico javnosti do prejemanja ustreznih informacij vlade; poudarja, da ti ukrepi omejujejo svobodo in preglednost medijev ter prispevajo k širjenju manipulativnih dezinformacij v javnem prostoru;
- poziva slovaško vlado, naj spoštuje načelo lojalnega sodelovanja z institucijami EU;
- naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice in Evropskemu javnemu tožilstvu.