PREDLOG RESOLUCIJE o nedavni odločitvi Norveške za globokomorsko rudarjenje na Arktiki
31.1.2024 - (2024/2520(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Hildegard Bentele
v imenu skupine PPE
Mohammed Chahim
v imenu skupine S&D
Catherine Chabaud
v imenu skupine Renew
Caroline Roose, Pär Holmgren
v imenu skupine Verts/ALE
Zdzisław Krasnodębski
v imenu skupine ECR
Silvia Modig
v imenu skupine The Left
B9‑0095/2024
Resolucija Evropskega parlamenta o nedavni odločitvi Norveške za globokomorsko rudarjenje na Arktiki
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepa norveškega parlamenta z dne 9. januarja 2024 o rudarskih dejavnostih v norveškem epikontinentalnem pasu – odprtje območja in strategija upravljanja virov,
– ob upoštevanju strateške presoje vplivov rudnin na morskem dnu v norveškem epikontinentalnem pasu na okolje z dne 27. oktobra 2022, ki jo je opravilo norveško ministrstvo za energijo,
– ob upoštevanju poročila norveške vlade z dne 20. junija 2023 o dejavnostih pridobivanja rudnin v norveškem epikontinentalnem pasu – odprtje območja in strategija upravljanja virov,
– ob upoštevanju izjave norveške agencije za okolje z dne 27. januarja 2023 o obravnavi dejavnosti pridobivanja rudnin v norveškem epikontinentalnem pasu in presoji njihovih vplivov,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380), svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o tej strategiji[1] in sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2020 o tej strategiji,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. maja 2021 o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU: Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (COM(2021)0240),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2022 z naslovom Na poti do trajnostnega modrega gospodarstva v EU: vloga ribištva in akvakulture[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o Arktiki: priložnosti, pomisleki in varnostni izzivi[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 o mednarodnem upravljanju oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov v okviru ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2022 o zavzemanju za oceane za izboljšanje njihovega upravljanja in biotske raznovrstnosti[5],
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. junija 2022 z naslovom Usmeritev za trajnostni modri planet: skupno sporočilo o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov (JOIN(2022)0028),
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: prispevek EU k odgovornemu upravljanju oceanov (JOIN(2016)0049),
– ob upoštevanju verbalne note Komisije št. 21/13 iz oktobra 2023, poslane ministrstvu Kraljevine Norveške za zunanje zadeve,
– ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je začela veljati 29. decembra 1993, Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost in Sklepa 15/24 15. konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti glede ohranjanja in trajnostne rabe morske in obalne biotske raznovrstnosti,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), zlasti 145. člena Konvencije o varstvu morskega okolja,
– ob upoštevanju sporazuma na podlagi konvencije UNCLOS o ohranjanju in trajnostni rabi morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (Sporazum o BBNJ),
– ob upoštevanju mandata Mednarodne agencije za morsko dno, ki je bila ustanovljena v skladu s konvencijo UNCLOS, in sporazuma iz leta 1994 o izvajanju dela XI konvencije UNCLOS,
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR), ki zajema arktične vode,
– ob upoštevanju Svalbardske pogodbe iz leta 1920, podpisane 9. februarja 1920 v Parizu,
– ob upoštevanju Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje[6], podpisane 25. februarja 1991 v Espooju (Konvencija iz Espooja), in njenega Protokola o strateški presoji vplivov na okolje[7],
– ob upoštevanju skupine na visoki ravni za trajnostno oceansko gospodarstvo, katere ustanovna članica je tudi Norveška,
– ob upoštevanju Resolucije št. 122 Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) z naslovom Varstvo globokomorskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti z moratorijem na globokomorsko rudarjenje,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z naslovom Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku 25. septembra 2015, in zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 14 iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, s katerim se spodbujata ohranjanje in trajnostna uporaba oceanov, morij in morskih virov,
– ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je maja 2019 pripravila Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah,
– ob upoštevanju sporazuma, ki je bil sprejet na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (COP21) v Parizu 12. decembra 2015 (Pariški sporazum) in je začel veljati 4. novembra 2016, vključno s poznejšimi sklepi konference pogodbenic,
– ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe z dne 24. septembra 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je norveški parlament, storting, 9. januarja 2024 odobril odločitev, da se na Arktiki dovoli raziskovanje območja v velikosti 281 200 km2 za morebitno globokomorsko rudarjenje; ker je postopek odprt in so nadaljnje odločitve o načrtih pridobivanja ali dovoljenjih za rudarjenje odvisne od naslednjih demokratičnih odločitev norveške vlade v skladu z norveškim zakonom o rudninah na morskem dnu; ker mora v skladu s to odločitvijo prve načrte za pridobivanje odobriti storting;
B. ker norveška agencija za okolje meni, da so v presoji vplivov na okolje precejšnje vrzeli v znanju o naravi, tehnologiji in možnih vplivih na okolje ter da zato ni zadostna podlaga za pridobivanje rudnin;
C. ker imata Norveška in EU poglobljene in dolgoletne odnose kot sosedi in partnerici ter skupne politične cilje in temeljne vrednote ter ker sta del enotnega trga v okviru Evropskega gospodarskega prostora;
D. ker je velik del predlaganega raziskovalnega območja v norveškem razširjenem epikontinentalnem pasu ter ker se velik del območja nad razširjenim epikontinentalnim pasom šteje za odprto morje in območje mednarodnega ribolova; ker za ta epikontinentalni pas veljajo določbe Svalbardske pogodbe iz leta 1920; ker to območje spada v zaščitno ribolovno cono Svalbard, ki državam pogodbenicam, vključno z 22 državami članicami EU in 23 drugimi državami, omogoča enake možnosti za ribolov;
E. ker je EU oktobra 2023 Norveški poslala verbalno noto, v kateri je izrazila zaskrbljenost zaradi znatnih negativnih učinkov napovedanega globokomorskega rudarjenja na staleže rib, ribištvo in dostop do ribolovnih območij, med drugim v epikontinentalnem pasu otočja Svalbard;
F. ker je Norveška podpisnica Konvencije iz Espooja in Protokola o strateški presoji vplivov na okolje, kar pomeni, da ima pravno obveznost, da prepreči znatne čezmejne vplive; ker ima Norveška v skladu s Konvencijo OSPAR tudi pravno obveznost, da varuje morsko okolje;
G. ker je bilo v zvezi z arktičnimi ekosistemi ugotovljeno, da so osrednjega okoljskega pomena za biotsko raznovrstnost, staleže rib in uravnavanje podnebja; ker so ti posebno ranljivi ekosistemi že soočeni s pritiskom podnebnih sprememb, zaradi katerih so oceani bolj kisli in toplejši, kar bo verjetno vplivalo na selitvene vzorce pomembnih staležev rib; ker pridobivanje rudnin na arktičnem morskem dnu pomeni tveganje za sproščanje metana, shranjenega v podledeniških ekosistemih in arktičnih trajno zamrznjenih tleh; ker so arktični ekosistemi zelo občutljivi za onesnaževanje in druge človekove vplive; ker je zaradi težkih naravnih razmer in velikih razdalj do pristanišč zelo težko izvesti potrebne postopke popravila ali čiščenja;
H. ker je globoko morje najstarejši biom na planetu in območje, ki ga človeštvo najmanj pozna; ker naj bi bila v globokem morju največja biotska raznovrstnost na svetu ter ker globoko morje opravlja ključne ekološke storitve, vključno z dolgoročno sekvestracijo ogljika, in je občutljivo za motnje, ki jih povzroči človek; ker ocean absorbira približno 90 % odvečne toplote in 25 % svetovnih emisij CO2; ker so bili izraženi resni pomisleki glede vplivov globokomorskega rudarjenja na izgubo biotske raznovrstnosti in na delovanje ekosistema, posledice pa bodo čutile številne prihodnje generacije; ker bi bilo treba oceane na mednarodni ravni priznati kot skupno svetovno dobrino in jih zaščititi, saj so edinstveni in medsebojno povezani ter zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve; ker sta od teh storitev odvisna preživetje in blaginja sedanjih in prihodnjih generacij;
I. ker je bil Sporazum o BBNJ sklenjen junija 2023; ker sta bili EU in Norveška med njegovimi prvimi podpisnicami; ker je bil Sporazum o BBNJ prednostna naloga EU, ki je prek koalicije ambicioznih za BBNJ vodila pogajanja na svetovni ravni, pri čemer je bila ta koalicija vzpostavljena na vrhu En ocean februarja 2022 v Brestu, pridružila pa se ji je tudi Norveška; ker je treba v skladu s Sporazumom o BBNJ izvesti ocene učinka gospodarskih dejavnosti na biotsko raznovrstnost na odprtem morju;
J. ker sedanja znanstvena spoznanja ne omogočajo natančne ocene vpliva globokomorskega rudarjenja na okolje in ker je za dosego znanstvenega soglasja o tej temi še vedno potrebno mednarodno raziskovanje; ker je Komisija poudarila, da so potrebne dolgoročne raziskave, da bi lahko resnično ocenili vplive globokomorskega rudarjenja; ker bi lahko prezgodnje raziskovanje in rudarjenje povzročila trajno in nepopravljivo škodo ekosistemom; ker je potrebnih več znanstvenih raziskav, da bi v celoti razumeli morebitne učinke globokomorskega rudarjenja na morsko okolje in biotsko raznovrstnost;
K. ker bi lahko odprtje tega območja za globokomorsko rudarjenje škodovalo staležem rib in ribištvu ter vplivalo na dostop plovil držav članic EU do ribolovnih območij na tem območju; ker v oceni učinka za to odločitev niso bili upoštevani mednarodni ribolovni interesi, vključno z interesi ribištva EU; ker so novembra 2021 evropski svetovalni sveti za flote za dolge plovbe, pelagične staleže in severozahodne vode pozvali k moratoriju na globokomorsko rudarjenje na podlagi podobnih priporočil iz let 2020 in 2019; ker je bilo tudi norveško združenje ribičev zelo kritično do te odločitve;
L. ker na mednarodni ravni vse več držav, vključno s sedmimi državami članicami EU (Finska, Francija, Nemčija, Irska, Portugalska, Španija in Švedska), izraža podporo moratoriju, previdnostnemu premoru ali popolni prepovedi globokomorskega rudarjenja; ker je bil septembra 2021 na svetovnem kongresu Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) z veliko večino glasov sprejet predlog, ki poziva k moratoriju na globokomorsko rudarjenje, pri čemer se je zanj zavzela tudi Mednarodna agencija za morsko dno, med drugim s podporo Avstrije, Nemčije, Portugalske, Romunije, Španije in Švedske;
M. ker je 37 finančnih institucij, katerih skupna sredstva znašajo 3,3 bilijona EUR, državam članicam Mednarodne agencije za morsko dno izrazilo pomisleke glede dejavnosti globokomorskega rudarjenja; ker so mednarodna podjetja, kot so Volvo, BMW, Google, Samsung, Phillips, Northvolt in Volkswagen, izrazila podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje in se zavezala, da ne bodo pridobivala ali financirala rudnin z globokega morskega dna; ker je največje norveško podjetje Equinor poudarilo, da je treba pridobiti več znanja o globokomorskem rudarjenju ob norveški obali, in ugotovilo, da to zaradi okoljskega tveganja še ni izvedljivo; ker je bila v okviru finančne pobude Programa OZN za okolje finančna skupnost opozorjena, da ni mogoče predvideti, da bi bilo financiranje dejavnosti globokomorskega rudarjenja v njihovi sedanji obliki skladno z načeli financiranja trajnostnega modrega gospodarstva;
N. ker je velik del povpraševanja po surovinah mogoče in bi ga bilo tudi treba zadovoljiti z ukrepi recikliranja in ukrepi krožnega gospodarstva, razvojem nadomestnih materialov in politikami za zmanjšanje povpraševanja;
1. izraža zaskrbljenost zaradi odločitve stortinga z dne 9. januarja 2024 o odprtju območij za globokomorske dejavnosti;
2. ugotavlja, da odločitev stortinga vključuje postopek nadaljnjega kartiranja, pridobivanja znanja in ocenjevanja vpliva morebitnih rudarskih dejavnosti na okolje ter da ne pomeni samodejne odobritve dejavnosti pridobivanja, saj mora v skladu z odločitvijo prve načrte pridobivanja odobriti storting;
3. ponovno poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za mednarodni moratorij na globokomorsko rudarjenje, tudi na ravni Mednarodne agencije za morsko dno, dokler ne bodo dovolj proučeni in raziskani učinki globokomorskega rudarjenja na morsko okolje, biotsko raznovrstnost in človekove dejavnosti na morju ter dokler globokomorskega rudarjenja ne bo mogoče upravljati tako, da ne bo povzročilo izgube biotske raznovrstnosti ali degradacije morskih ekosistemov; poziva vse države, naj uporabljajo previdnostno načelo in podprejo mednarodni moratorij na globokomorsko rudarjenje;
4. opozarja na obveznosti Norveške kot pogodbenice več pogodb, zlasti Svalbardske pogodbe, različnih sporazumov v zvezi z upravljanjem staležev rib na tem območju, Konvencije OSPAR o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika, vključno z arktičnimi vodami, pred škodljivimi vplivi človekovih dejavnosti in Konvencije iz Espooja; poudarja, da sta Sporazum o BBNJ podpisali EU in Norveška, ter poziva vse druge pogodbenice konvencije UNCLOS, vključno z Norveško, naj ga nemudoma podpišejo in ratificirajo;
5. poziva Norveško, naj še naprej sodeluje z EU v duhu vzajemnega partnerstva in zelenega zavezništva, podpisanega aprila 2023, da bi odpravili vse pomisleke ter poskrbeli za varstvo morskega okolja in arktičnih ekosistemov; poziva Komisijo in Norveško, naj vzpostavita stalen dialog ter si izmenjujeta znanstvene raziskave in spoznanja o morskem dnu in trajnostnem upravljanju oceanov; poudarja, da Norveška in EU s svojimi strategijami uporabljata podoben pristop glede uravnotežene politike surovin, ki temelji na zmanjševanju povpraševanja, ponovni uporabi, učinkovitosti, recikliranju, uporabi tokov odpadkov in nadomeščanju;
6. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, stortingu in norveški vladi.