PREDLOG RESOLUCIJE o dodatnem zatiranju demokratičnih sil v Venezueli: napadi na predsedniško kandidatko Mario Corino Machado
5.2.2024 - (2024/2549(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Anna Fotyga, Angel Dzhambazki, Hermann Tertsch, Adam Bielan, Joachim Stanisław Brudziński, Witold Jan Waszczykowski, Waldemar Tomaszewski, Dominik Tarczyński, Andżelika Anna Możdżanowska
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0097/2024
B9‑0111/2024
Resolucija Evropskega parlamenta o dodatnem zatiranju demokratičnih sil v Venezueli: napadi na predsedniško kandidatko Mario Corino Machado
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je venezuelski režim 17. oktobra 2023 s politično opozicijo dosegel dogovor o izvedbi volitev v drugi polovici leta 2024 (delni sporazum o spodbujanju političnih pravic in volilnih jamstev za vse, znan kot sporazum iz Barbadosa); ker je ta sporazum zajemal pomembne teme, kot je omogočanje mednarodnim opazovalcem, da sodelujejo v volilnem procesu; ker je bil sporazum podpisan kot prvi korak k zagotavljanju svobodnih in poštenih volitev v Venezueli;
B. ker so opozicijske stranke oktobra 2023 izvedle prve volitve in je bila María Corina Machado z veliko večino izvoljena za predsedniško kandidatko opozicije; ker je urad generalnega državnega tožilca nekaj dni pozneje zaradi domnevne goljufije začel preiskavo odbora, ki je organiziral predhodne volitve; ker je režimu naklonjeno vrhovno sodišče zamrznilo vse rezultate volitev;
C. ker je vrhovno sodišče 26. januarja 2024 pregledalo in ohranilo 15-letno prepoved udejstvovanja, ki je bila v preteklosti izrečena Maríi Corini Machado; ker ta samovoljna prepoved skupaj s prepovedjo za druge venezuelske predstavnike opozicije, kot sta Leopoldo López in Henrique Capriles, zelo omejuje pravice Venezuelcev do izbire svojih predstavnikov, močno spodkopava načela demokracije in pravico do politične udeležbe ter onemogoča izvedbo svobodnih in poštenih volitev;
D. ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 13. julija 2023 o diskvalificiranju političnih nasprotnikov v Venezueli[1] že ostro obsodil, da venezuelski režim politično izloča kandidate; ker je ta resolucija posebej obsodila samovoljno in neustavno 15-letno prepoved udejstvovanja za Maríe Corine Machado in druge pomembne politične osebnosti ter obžalovala dejstvo, da so bila priporočila zadnje misije EU za opazovanje volitev povsem prezrta;
E. ker so Združene države Amerike, Organizacija ameriških držav, organi OZN, Medameriško sodišče za človekove pravice ter številne druge države in mednarodne institucije obsodili politično represijo, ki jo izvaja venezuelski režim s politično diskvalifikacijo opozicijskih voditeljev, in nekatere primere označili kot značilne za avtoritarne režime;
F. ker so ZDA izrazile tudi globoko zaskrbljenost zaradi vmešavanja venezuelskega režima v sestavo nacionalnega volilnega sveta; ker je narodna skupščina, ki je pod nadzorom režima, avgusta 2023 izvolila vse nove člane nacionalnega volilnega sveta; ker sta med novimi člani Elvis Amoroso, ki je kot glavni revizor izključil opozicijske kandidate, in Carlos Quintero, ki so ga Združene države Amerike leta 2017 sankcionirale zaradi vloge pri destabilizaciji volitev; ker je neodvisen, nepristranski in v celoti delujoč nacionalni volilni svet nepogrešljiv za svobodne in poštene volitve;
G. ker venezuelski režim z diskvalifikacijo opozicijskih kandidatov resno krši politične pravice in volilna jamstva, podpisana v sporazumu iz Barbadosa;
H. ker je bilo podobno vmešavanje v volitve v Venezueli poudarjeno v poročilu misije OZN za opazovanje volitev, ki je opazovala regionalne in občinske volitve za izvršne in zakonodajne funkcije novembra 2021; ker prejšnje volitve, vključno s predsedniškimi leta 2018, niso bile uradno priznane zaradi obtožb o vsesplošnem ustrahovanju in nepravilnostih;
I. ker je opozicijska koalicija demokratične enotnosti poročala o tem, da so bile med predsedniškimi volitvami leta 2018 na 21 % volišč po vsej državi prisotne oborožene skupine; ker je volitve v preteklosti zasenčilo nasilje nad potencialnimi volivci in njihovo ustrahovanje, saj so na primer tolpe in druge oborožene skupine, zveste venezuelskemu režimu, na volišču v zvezni državi Zulia umorile državljana; ker oborožene skupine širijo strah na podeželskih in mestnih območjih, napadajo volivce in kandidate, prirejajo rezultate volitev in z uvajanjem absolutnega ozemeljskega nadzora omejujejo dostop do volilnih centrov;
J. ker so med omenjenimi oboroženimi skupinami Nacionalna osvobodilna vojska (ELN), Patriotske sile narodne osvoboditve (FPLN) in skupine, nastale iz Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC), ki delujejo predvsem v obmejnih državah ter s surovim uveljavljanjem policijske ure in predpisov obvladujejo vsakodnevne dejavnosti;
K. ker je venezuelski režim Nicolása Madura v zadnjih letih vzpostavil sistem upravljanja, za katerega je značilno zavezništvo med vlado in mrežami organiziranega kriminala; ker gre za simbiotičen odnos, v katerem nedržavne oborožene skupine višjim pripadnikom režima zagotavljajo dostop do območij vpliva in popoln nadzor nad njimi; ker režim v zameno dopušča in v nekaterih primerih dejavno ščiti dejavnosti teh skupin; ker ta sistem upravljanja dobro deluje in predsednika Nicolasa Madura ohranja na oblasti;
L. ker venezuelski režim podpirajo mednarodni akterji in države, kot sta Kuba in Nikaragva, pri čemer jih je večina zastopana v Foro de Sao Paulo in Grupo de Puebla; ker je Venezuela skupaj s Kubo najpomembnejša trgovinska, politična in vojaška zaveznica Rusije v Latinski Ameriki;
M. ker se pri zadnjih dejanjih venezuelskega režima kažejo enaki vzorci zlorab in represivnih valov, kot so jih predsednik Nicolás Maduro in njegovi zavezniki že uporabljali v preteklosti; ker ta represija vključuje nepravično aretacijo deseterice članov opozicije, vključno z nekdanjim voditeljem narodne skupščine Juanom Guaidójem in tremi uslužbenci v kampanji predsedniške kandidatke Maríe Corine Machado, pri čemer so vsi trije pridržani proti njihovi volji na neznani lokaciji;
N. ker venezuelske oblasti v zadnjih letih nadlegujejo, preganjajo in samovoljno zapirajo politike in predstavnike civilne družbe, med njimi sindikaliste, novinarje in zagovornike človekovih pravic;
O. ker je bilo po podatkih organizacije za pravno pomoč Foro Penal od leta 2014 več kot 15.800 ljudi tarča politično motiviranih aretacij, približno 270 pa jih je še vedno v priporu;
P. ker Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice in njegova mednarodna misija za ugotavljanje dejstev že več let dokumentirata primere, vključno s številnimi uboji, prisilnimi izginotji, samovoljnimi pridržanji, mučenjem in grdim ravnanjem z nasprotniki Madurovega režima;
Q. ker so sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča ugotovili, da venezuelska sodišča ne preiskujejo več morebitnih kaznivih dejanj zoper človečnost; ker je Mednarodno kazensko sodišče zato znova uvedlo lastne preiskave; ker je misija za ugotavljanje dejstev potrdila, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da venezuelske oblasti ne uničujejo struktur, ki so vpletene v zlorabe, pač pa omogočajo napredovanje posameznikom, ki so zanje odgovorni;
R. ker se je zadnja represivna kampanja predsednika Nicolása Madura izvajala v okviru načrta Furia Bolivariana, ki predvideva napotitev vojaških in policijskih enot, da bi že v kali zatrli vse poskuse terorizma in državnega udara, ne glede na to, kako bi do njih prišlo; ker so zaradi tega sedeži številnih opozicijskih političnih strank in nevladnih organizacij postali tarča vandalizma, pri čemer je pogosto mogoče opaziti grafite Furia Bolivariana;
S. ker je režim med temi napadi napovedal tudi, da bo nacionalna ustavodajna skupščina kmalu sprejela zakon, ki bo izvršilni veji oblasti dal obsežna pooblastila za nadzor, registracijo, sankcioniranje in razpustitev nevladnih organizacij; ker bo ta zakon še bolj omejil državljanske svoboščine; ker venezuelske oblasti stigmatizirajo, nadlegujejo in zatirajo medije ter zapirajo medijske hiše, ki jim niso naklonjene; ker je organizacija civilne družbe Espacio Público leta 2023 poročala o 261 kršitvah svobode izražanja, pri čemer sta najpogostejša cenzura in ustrahovanje;
1. poziva, naj se nemudoma in brezpogojno odpravi 15-letna prepoved za Maríe Corine Machado in vse druge opozicijske predstavnike, da bi lahko kandidirali na volitvah;
2. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh samovoljno aretiranih političnih in družbenih voditeljev, vključno z nekdanjim voditeljem narodne skupščine Juanom Guaidójem in tremi uslužbenci v kampanji predsedniške kandidatke Maríe Corine Machado (Juan Freites, Luis Camacaro in Guillermo Lopez);
3. poziva k spoštovanju in doslednemu izvajanju sporazuma iz Barbadosa, saj gre za prvi korak na poti k temu, da bodo predsedniške volitve, načrtovane za drugo polovico leta 2024, svobodne in pregledne;
4. ostro obsoja vmešavanje v imenovanje članov nacionalnega volilnega sveta in poziva k neodvisnemu postopku imenovanja novih članov;
5. izraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih posledic načrta Furia Bolivariana za državljanske svoboščine in možnost svobodnih in poštenih volitev;
6. poudarja, da je treba zagotoviti svobodne in poštene volitve s celovitim izvajanjem 23 priporočil zadnje misije EU za opazovanje volitev, zlasti tistih, ki se nanašajo na odpravo pravice glavnega revizorja, da državljanom z upravnim postopkom odvzame politične pravice, celovitost in tajnost elektronskega volilnega sistema, uporabo državnih sredstev v volilnih kampanjah, pogoje za zagotovitev uravnoteženega medijskega poročanja o volilnih kampanjah, zlasti v državnih medijih, in spodbujanje svobode izražanja z razveljavitvijo zakona proti sovraštvu; zahteva, da venezuelske oblasti odobrijo misijo EU za opazovanje prihodnjih predsedniških volitev;
7. kar najostreje obsoja številne uboje, prisilna izginotja, samovoljna pridržanja, primere mučenja in vsa druga kazniva dejanja proti nasprotnikom Madurovega režima, med drugim politikom, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic;
8. obžaluje, da venezuelski režim nenehno zatira predstavnike politične opozicije in civilno družbo; znova izraža odločno in brezpogojno podporo venezuelskemu ljudstvu;
9. obžaluje, da se Venezuela zbližuje z Rusijo, Kubo, Nikaragvo in drugimi diktatorskimi režimi;
10. poziva države članice, podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Združene države Amerike in mednarodne organizacije za človekove pravice, naj pozorno spremljajo represivne ukrepe venezuelskega režima proti politični opoziciji in civilni družbi v Venezueli;
11. poziva države članice in podpredsednika/visokega predstavnika, naj uvedejo potrebne sankcije proti posameznikom iz venezuelskega režima in njegovim zastopnikom, odgovornim za kršitve človekovih pravic venezuelskega ljudstva;
12. v celoti podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z vsesplošnimi kaznivimi dejanji in zatiranji, ki jih izvaja venezuelski režim, ter poziva EU, naj podpre preiskave domnevnih kaznivih dejanj zoper človečnost v državi, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja;
13. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji ameriških držav, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter venezuelskim oblastem.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0288.