Predlog resolucije - B9-0125/2024Predlog resolucije
B9-0125/2024

PREDLOG RESOLUCIJE o ruski aferi: obtožbe o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji

5.2.2024 - (2024/2548(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Pedro Marques, Gabriele Bischoff, Andreas Schieder, Raphaël Glucksmann, Tonino Picula, Domènec Ruiz Devesa
v imenu skupine S&D

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0124/2024

Postopek : 2024/2548(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0125/2024
Predložena besedila :
B9-0125/2024
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9‑0125/2024

Resolucija Evropskega parlamenta o ruski aferi: obtožbe o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji

(2024/2548(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7, 8, 11, 12, 39, 40, 47 in 52, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti členov 8, 9, 10, 11, 13, 16 in 17, ter Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti člena 3,

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. februarja 2022 ter 30. in 31. maja 2022,

 ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini[1],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2023 o obrambi demokracije,

 ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo o določitvi harmoniziranih zahtev glede preglednosti zastopanja interesov, ki se izvaja v imenu tretjih držav, na notranjem trgu in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2023)0637),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020)0790),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej vodijo tretje države[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2023 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[4],

 ob upoštevanju svojega vprašanja za ustni odgovor Komisiji z dne 31. maja 2023 o krepitvi integritete in odpornosti volitev pred evropskimi volitvami leta 2024 (O-000018/2023),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. julija 2023 o priporočilih za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji[5],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2023 o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta za krepitev integritete, neodvisnosti in odgovornosti[6],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker tuje vmešavanje pomeni hudo kršitev univerzalnih vrednot in načel, na katerih temelji Unija, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracija in pravna država;

B. ker so širjenje dezinformacij, vdori v elektronske naprave kandidatov in kibernetski napadi na volilno infrastrukturo, zlasti iz Rusije, dosegli raven brez primere;

C. ker je Rusija uporabila več načinov vmešavanja, vključno s poskusi oslabitve in delitve držav članic EU, poskusi vplivanja na evropske politične stranke, večinoma skrajno desne, in poskusi destabilizacije sosednjih držav EU;

D. ker je Rusija več let izvajala kampanje dezinformiranja prek tradicionalnih medijskih hiš in platform družbenih medijev, kibernetske napade, zajemanje elit in napade, s katerimi je želela tudi pripraviti teren za svojo agresijo proti Ukrajini;

E. ker je več preiskav razkrilo kršitve volilnih pravil oziroma izogibanje tem pravilom, zlasti veljavnim predpisom o preglednosti financiranja volilnih kampanj, z obtožbami o prikritem financiranju iz virov tretjih držav, zlasti iz Rusije;

F. ker je Evropski parlament edini neposredno izvoljeni organ med institucijami EU in je v ospredju političnih razprav EU o boju proti tujemu vmešavanju, manipulaciji z informacijami in hibridnim grožnjam v naših demokracijah, tudi v institucijah EU; ker so nedavni dogodki poudarili, da je Parlament tarča raznolikih in agresivnih tujih kampanj manipuliranja z informacijami in vmešavanja;

G. ker so medijski viri nedavno prišli na dan z obtožbami, da je poslanka Evropskega parlamenta delala za rusko zvezno varnostno službo (FSB); ker se poleg tega zatrjuje in sumi, da je v Evropskem parlamentu še več ruskih agentov;

H. ker je leto 2024 prelomno volilno leto, v katerem se bo poleg evropskih volitev, ki bodo potekale od 6. do 9. junija, v državah članicah izvedlo več predsedniških, državnih, lokalnih in regionalnih volitev;

I. ker je raziskava Evrobarometra iz marca 2023 pokazala, da so po mnenju državljanov med glavnimi izzivi naših demokratičnih sistemov napačne in zavajajoče informacije, ki krožijo na spletu, propaganda iz nedemokratičnih tujih virov in prikrito tuje vmešavanje, tudi prek financiranja domačih akterjev;

J. ker ima Rusija še vedno znaten vpliv na Zahodnem Balkanu, zlasti v Srbiji in v Republiki Srbski, ki je ena od entitet Bosne in Hercegovine, kjer je sposobna vmešavati se v regionalne poskuse sprave, povezovanja in reform v smeri demokratizacije;

K. ker še vedno prihaja do razkritij, da so se pred 24. februarjem 2022 in po njem politične dejavnosti in politiki v Evropski uniji financirali iz virov zunaj EU, zlasti iz Rusije, to pa ogroža integriteto demokratičnih procesov v državah članicah EU in je treba temeljito preiskati;

L. ker se je od začetka ruske vojaške agresije proti Ukrajini povečalo število napadov v obliki manipuliranja z informacijami in vmešavanja na institucije EU in nacionalne institucije;

M. ker imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo nadzornih organov, so ključne za krepitev demokratične odpornosti od znotraj in zaščito demokracije ter podpirajo boj proti kršitvam pravne države, hkrati pa na terenu aktivno prispevajo k spodbujanju pravne države, demokracije in temeljnih pravic;

1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi obtožb v medijih, ki izhajajo iz preiskav latvijskega časopisa The Insider, v katerih je razkril, da je poslanka Evropskega parlamenta delala za rusko zvezno varnostno službo (FSB);

2. opozarja na nenehno razkrivanje dokazov o ruskem vmešavanju v priprave na vse pomembnejše državne in evropske volitve, kot sta v svojih končnih poročilih poudarila posebna odbora Parlamenta o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE in INGE2);

3. meni, da je nujno takoj izvesti temeljito notranjo preiskavo, da bi ocenili vse možne primere tujega vmešavanja Rusije in neprimernega ravnanja svojih poslancev;

4. poziva, naj se pozornost na najvišji politični in upravni ravni nameni Priporočilom za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji, sprejetim 13. julija 2023, in celovitemu izvajanju novih pravil Parlamenta o preglednosti in integriteti, ki so bila sprejeta septembra 2023, ter spremljanju vseh njegovih notranjih kodeksov ravnanja in sklepov, ki jih odobri predsedstvo Parlamenta, zlasti kar zadeva stike s tretjimi državami;

5. poziva vse evropske institucije, naj povečajo svoje ambicije glede izvedbe evropskega organa za etiko;

6. meni, da so svobodne in poštene volitve v jedru demokratičnega procesa, zato poziva institucije EU in države članice, naj odločno ukrepajo in zagotovijo, da bo zgolj volja ljudstva podlaga za avtoriteto vlade, brez tujega vmešavanja zlonamernih akterjev, s posebnim poudarkom na pripravah na evropske volitve od 6. do 9. junija 2024;

7. poudarja, da hibridno vojskovanje ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje niso le zunanjepolitični vprašanji, temveč dejansko ogrožajo temelj naših demokracij; poziva evropske institucije, naj sprejmejo stalen medsektorski pristop za učinkovitejši boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; meni, da vmešavanje v volitve v eni državi članici vpliva na celotno EU, saj lahko vpliva na sestavo institucij EU; meni, da nacionalni organi teh groženj ne morejo obravnavati z delom v izolaciji ter da zasebni sektor s samoregulacijo ne more rešiti vsega; pozdravlja delo, ki ga je opravila Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) s svojim drugim poročilom o tujem manipuliranju z informacijami in grožnjah vmešavanja, objavljenem 23. januarja 2024;

8. poudarja, da je ruska agresija proti Ukrajini razkrila obseg tujega manipuliranja z informacijami ter informacijskih groženj EU in njenemu neposrednemu sosedstvu, in sicer državam Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva, zato poziva EU in njene sosede, naj okrepijo sodelovanje v boju proti dezinformacijam;

9. se zaveda, da velika večina držav v celoti ali delno prepoveduje donacije iz tujine za politične stranke in kandidate; izraža zaskrbljenost zaradi povezav Rusije z več političnimi strankami in politiki v EU; opozarja, da so ruski akterji tudi v primeru, ko zakon omejuje vire političnega financiranja, našli načine za izogibanje tem omejitvam in so svojim zaveznikom nudili podporo z najemanjem posojil pri tujih bankah (denimo v primeru stranke Front National leta 2016), pogodbami o nakupu in poslovnimi sporazumi (kot sta 17. maja 2019 poročala Der Spiegel in Süddeutsche Zeitung v zvezi s stranko FPÖ, Buzzfeeds in L’Espresso pa 10. julija 2019 v zvezi s stranko Lega per Salvini premier) ter podpiranjem finančnih dejavnosti (kot so poročali britanski mediji v zvezi s kampanjo Leave.eu);

10. je zelo zaskrbljen zaradi dokazov, da je bilo rusko vmešavanje v veliki meri naklonjeno kandidatom, ki nasprotujejo EU, ter skrajnim in populističnim kandidatom; obžaluje, da so kampanje manipuliranja z informacijami in vmešavanja pogosto usmerjene proti določenim manjšinam in ranljivim skupinam, ter ugotavlja, da je ciljanje teh manjšin v službi obsežnejšega namena spodkopavanja privlačnosti demokratičnih in enakopravnih družb;

11. vztraja pri svoji zavezi, da bo še naprej izvajal resne in konkretne reforme v Evropskem parlamentu ter tako izboljšal njegovo integriteto in preglednost, pokazal, da ne bo dopuščal korupcije in koruptivnega političnega vmešavanja, in zaščitil evropsko demokracijo;

12. poziva sekretariat registra EU za preglednost, naj v skladu s sklepom Sveta z dne 3. junija 2022 o omejevalnih ukrepih[7] prepove vse subjekte, ki imajo neposredne ali posredne odnose z vlado Rusije;

13. pričakuje, da bosta Komisija in Svet uresničila zaveze iz svežnja za obrambo demokracije, da bi nemudoma ukrepala in odpravila številne vrzeli v zakonodaji EU o financiranju strank, našla obvezen sistem urejanja velikih platform in okrepila kibernetsko obrambo EU pred morebitnimi napadi na naš volilni sistem;

14. meni, da je treba nujno okrepiti in posodobiti orodja za zaščito integritete volitev v digitalni dobi, da bi demokratične procese zaščitili pred novimi oblikami manipuliranja s strani tretjih držav ali zasebnih interesov; poziva Komisijo, naj obravnava potencial novih tehnik, ki temeljijo na umetni inteligenci, da škodijo volilnemu procesu, in jo poziva, naj posodobi svoje obstoječe zaveze glede preglednosti političnega oglaševanja in sodelovanja med deležniki;

15. poziva Parlament, naj okrepi kulturo varnosti v instituciji; zato poziva k obveznemu, učinkovitemu in rednemu usposabljanju o varnosti, vmešavanju, etičnih standardih, skladnosti s predpisi in integriteti za vse poslance Parlamenta in njihove urade ter vse uslužbence Parlamenta, da se jih ozavesti, da so lahko tarče tujih državnih in nedržavnih akterjev; priporoča ustrezno varnostno preverjanje uradnikov Parlamenta in osebja političnih skupin ter oceno, kdaj je potrebno varnostno preverjanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, kadar se ukvarjajo z zunanjimi zadevami, varnostnimi in obrambnimi ali trgovinskimi vprašanji; poziva nacionalne organe, naj se držijo postopkov in skupnega časovnega okvira, kadar se jih zaprosi za varnostno preverjanje poslancev in uslužbencev Parlamenta, pa tudi drugih oseb, povezanih z institucijami EU; poziva službe Parlamenta, naj vzpostavijo učinkovite sisteme spremljanja in nadzora za odkrivanje tujega vmešavanja, pri tem pa spoštujejo svobodo mandata poslancev Evropskega parlamenta;

16. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 7. februar 2024
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov