PREDLOG RESOLUCIJE o ruski aferi: obtožbe o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji
5.2.2024 - (2024/2548(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Nathalie Loiseau, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, José Ramón Bauzá Díaz, Jordi Cañas, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Claudia Gamon, Vlad Gheorghe, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Karin Karlsbro, Karen Melchior, Javier Nart, Maite Pagazaurtundúa, María Soraya Rodríguez Ramos, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans, Adrián Vázquez Lázara
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0124/2024
B9‑0127/2024
Resolucija Evropskega parlamenta o ruski aferi: obtožbe o vmešavanju Rusije v demokratične procese v Evropski uniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. julija 2023 o priporočilih za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2023 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[3],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU in Rusijo, zlasti svoje resolucije z dne 23. novembra 2022 o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini[5],
– ob upoštevanju Poslovnika Evropskega parlamenta in Kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker obstajajo dokazi o ruskem vmešavanju in manipulaciji v številnih zahodnih liberalnih demokracijah, pa tudi o ruski praktični podpori ekstremističnim silam in radikalnim subjektom, da bi spodbudili destabilizacijo Unije;
B. ker si Rusija prizadeva vzpostaviti stike s strankami, osebnostmi in gibanji, da bi uporabila akterje v institucijah EU za legitimizacijo ruskih stališč in posredniških vlad ter za omilitev sankcij in ublažitev posledic mednarodne izolacije;
C. ker so ruski, latvijski, estonski in švedski mediji na podlagi temeljitega preiskovalnega dela, objavljenega 29. januarja 2024, poročali, da bi latvijska samostojna poslanka Evropskega parlamenta lahko zagotavljala obsežno pomoč ruskim obveščevalnim službam vsaj v obdobju 2004–2017;
D. ker naj bi ta pomoč vključevala politično zagovorništvo Ruske federacije, organizacijo dogodkov in zagotavljanje informacij o notranjem delovanju Parlamenta; ker je iz preiskovalnega poročila razvidno, da je zadevna poslanka od svojih sogovornikov vsaj enkrat zahtevala plačilo za kritje stroškov, ki so nastali v zvezi z opravljenimi storitvami;
E. ker se te obtožbe med drugim opirajo na domnevne razkrite pogovore prek elektronske pošte med to poslanko in dvema osebama, odgovornima za vodenje zadev pete enote zvezne službe nacionalne varnosti Ruske federacije (FSB), ki so potekali od 3. oktobra 2005 naprej;
F. ker je zadevna poslanka večkrat izrazila stališča, ki jih je mogoče šteti za proruska, vključno z nasprotovanjem obstoju Latvije kot suverene države in zavračanjem obsodbe ruske invazije na Ukrajino; ker je poleg tega znano, da je politično ravnanje te poslanke Evropskega parlamenta zelo vprašljivo, saj se je med drugim leta 2014 udeležila opazovalnega obiska referenduma na Krimu, ki ga zaseda Rusija, leta 2016 pa je obiskala sirskega diktatorja Bašarja Al Asada; ker je poslanka namerno dajala vtis, da je ta potovanja opravila v imenu Evropskega parlamenta ali EU;
G. ker ima zadevna poslanka tesne odnose s člani katalonske stranke ERC, ki se zavzema za neodvisnost, vključno z njenim predsednikom;
H. ker predstavniki skupine katalonskih separatistov v Španiji, ki so vzdrževali odnose z osebnostmi blizu Kremlju – tudi z zadevno poslanko Evropskega parlamenta –, zahtevajo, da jih španski premier Pedro Sánchez oprosti vsake odgovornosti za njihova domnevna kazniva dejanja;
I. ker nedavne preiskave kažejo, da je imel sedanji katalonski poslanec Evropskega parlamenta tesen osebni odnos z Rusijo in da je sodeloval pri dejanjih, katerih cilj je bil okrepiti politični in gospodarski vpliv za destabilizacijo demokracije v Evropski uniji;
J. ker zadevna poslanka Evropskega parlamenta ni edini poslanec Evropskega parlamenta, ki je sodeloval v dejavnostih, kot so lažne misije za opazovanje volitev v različnih državah in ustvarjanje zmede glede uradnih misij Evropskega parlamenta; ker je bilo več poslancev Evropskega parlamenta kaznovanih zaradi te kršitve v skladu s postopkom skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev; ker so ti obiski sistematično potekali v Rusiji in državah, ki so zaveznice Rusije;
K. ker je bila zadevna poslanka Evropskega parlamenta izključena iz svoje politične skupine in je zdaj samostojna poslanka; ker je ta poslanka pridobila podporo nekaterih drugih poslancev Evropskega parlamenta, katerih javna stališča do mednarodnih vprašanj so podobna njenim; ker so na primer drugi poslanci Evropskega parlamenta večkrat potovali v Litvo, tako kot ta poslanka Evropskega parlamenta, da bi demonstrirali v podporo Algirdasu Paleckisu, nekdanjemu diplomatu in politiku, ki je bil obsojen zaradi vohunjenja za Rusijo;
L. ker je predsednica Evropskega parlamenta po razkritjih takoj napovedala začetek notranje preiskave, vključno s predložitvijo zadeve posvetovalnemu odboru za kodeks ravnanja; ker je latvijska varnostna služba napovedala, da bo obtožbe preiskala;
M. ker je ruska vladajoča stranka Edinaja Rosija (Združena Rusija) leta 2016 podpisala sporazum o sodelovanju z avstrijsko skrajno desno Svobodnjaško stranko (FPÖ), v katerem poziva k tesnejšemu sodelovanju med obema strankama ter k močnejšim političnim in gospodarskim povezavam med Dunajem in Moskvo; ker je bil ta sporazum podpisan v navzočnosti poslanca Evropskega parlamenta iz stranke FPÖ, ki je od takrat večkrat pozval k omilitvi sankcij EU proti Rusiji in širil prokremeljske dezinformacije;
N. ker nekateri poslanci Evropskega parlamenta že več let zaposlujejo ruske državljane kot praktikante, akreditirane parlamentarne pomočnike (APA) in svetovalce skupin, s čimer so nadaljevali tudi po začetku ruske agresivne vojne proti Ukrajini;
O. ker je Posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE), podrobno razkril prizadevanja in operacije, ki jih Rusija izvaja z namenom infiltracije, vplivanja in poseganja v evropske demokracije in evropske institucije;
P. ker so nekatere politične skupine neuspešno poskušale preprečiti podaljšanje mandata posebnega odbora ING2 za obravnavanje vseh oblik korupcije in tujega vmešavanja v Evropskem parlamentu in so se namesto tega zavzemale za to, da bi se preiskovalni odbor osredotočal samo na Katargate;
Q. ker Ruska federacija že dolgo izvaja hibridno vojno proti EU in njenim državam članicam, pri čemer uporablja širok nabor različnih metod vmešavanja kot del širše strategije za spodkopavanje pravilnega delovanja evropskih demokratičnih procesov; ker te metode med drugim vključujejo kibernetske napade, tudi na Evropski parlament, zajemanje pripadnikov elit, tj. evropskih nosilcev odločanja, vmešavanje v volitve, vključno z uporabo tuje manipulacije informacij in vmešavanja; ker se je ta hibridna vojna začela že pred rusko nezakonito napadalno vojno v Ukrajini in se zdaj nadaljuje ter jo podpira;
R. ker Rusija zagotavlja praktično podporo ekstremističnim silam in radikalno usmerjenim subjektom za destabilizacijo EU in njenih držav članic; ker je vzpostavila stike s strankami, osebnostmi in gibanji, da bi akterje v institucijah EU uporabila za legitimizacijo ruskih stališč, podporo gibanjem za neodvisnost in posredniškim vladam ter za omilitev sankcij in ublažitev posledic mednarodne osamitve;
S. ker je Parlament po razkritju primera Katargate septembra 2023 posodobil in znatno okrepil svoj notranji okvir za integriteto, med drugim s poglobljeno revizijo Poslovnika Parlamenta, Kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta in ustreznih sklepov predsedstva;
1. je zgrožen in izraža resno zaskrbljenost zaradi obtožb o vohunjenju, v katere je vpletena samostojna poslanka; najostreje obsoja domnevne poskuse Rusije, da bi vplivala na poslance, kar pomeni resno tuje vmešavanje v demokratične procese EU;
2. poudarja, da je bila ta poslanka Evropskega parlamenta izključena iz svoje politične skupine zaradi razlogov, povezanih z njenimi stališči glede Rusije in Ukrajine, in je zdaj samostojna poslanka; poudarja, da njena mnenja ne predstavljajo mnenja velike večine poslancev Evropskega parlamenta, ki močno obsojajo rusko nezakonito invazijo na Ukrajino, njeno uporabo taktik hibridnega vojskovanja proti evropski demokraciji ter druge agresivne in protidemokratične politične odločitve v zadnjih letih; kljub temu ugotavlja, da je majhno število evropskih poslancev sodelovalo v akcijah skupaj z omenjeno evropsko poslanko, pri čemer so izražali podobna stališča in se odkrito postavili na stran Rusije;
3. se zavezuje, da bo zagotovil polno podporo latvijskim oblastem ter z njimi sodeloval pri preiskavi ravnanja te poslanke Evropskega parlamenta; poziva pristojne belgijske organe, naj raziščejo, ali je poslanko mogoče kazensko preganjati v skladu z belgijskim kazenskim pravom, in je še vedno pripravljen zagotoviti svojo polno podporo in sodelovanje v zvezi s tem;
4. pozdravlja predložitev zadeve omenjene poslanke posvetovalnemu odboru za kodeks ravnanja; se zavezuje, da bo v celoti izvajal svoj veljavni notranji okvir sankcij; ugotavlja, da so domnevna dejstva nastala pred nedavno reformo okvira Evropskega parlamenta za integriteto; meni, da pravila sama po sebi ne bi preprečila domnevnega obsojanja vrednega ravnanja poslanke Evropskega parlamenta; je kljub temu pripravljen nadalje oceniti in izboljšati delovanje in sankcioniranje v okviru Evropskega parlamenta za integriteto, ki je bil izboljšan po zadevi Katargate;
5. meni, da obtožbe v zvezi s to poslanko kažejo, da je treba izboljšati varnostno kulturo v Evropskem parlamentu; zato ponovno poziva k celovitemu izvajanju priporočil iz svoje resolucije z dne 13. julija 2023 o priporočilih za reformo pravil Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti, odgovornosti in boju proti korupciji[6], vključno z obveznim varnostnim usposabljanjem za poslance in osebje Evropskega parlamenta, ustreznim varnostnim preverjanjem in okrepljenim preverjanjem osebja, zlasti tistih, ki se udeležujejo sestankov brez navzočnosti javnosti;
6. izraža globoko zaskrbljenost zaradi povezav, ki jih je ta poslanka Evropskega parlamenta morda imela z drugimi poslanci Evropskega parlamenta, in odločno obsoja vse notranje usklajene poskuse za uveljavljanje politične agende Kremlja v Evropskem parlamentu; naroči svojim službam, naj raziščejo, ali ravnanje teh poslancev ustreza ravnanju, ki se sankcionira v skladu z kodeksom ravnanja Parlamenta;
7. poziva, naj se zadeva omenjenega katalonskega poslanca Evropskega parlamenta predloži posvetovalnemu odboru za kodeks ravnanja; poziva Španijo, naj učinkovito razišče povezave evropskih poslancev, povezanih s Kremljem, ter poskuse destabilizacije in vmešavanja Rusije v Evropski uniji in njenih državah članicah; poziva tudi k polnemu izvajanju ustrezne zakonodaje v zvezi z nezakonitimi odnosi z vladami tretjih držav;
8. opozarja, da je tuje vmešavanje sistemska grožnja, proti kateri se je treba odločno boriti; nadalje opozarja, da je Rusija sicer še vedno glavni izvor tujega vmešavanja in dezinformacij v Evropski uniji, vendar so takšne kampanje izvajale tudi druge države; poudarja, da je odziv EU na te grožnje lahko učinkovit le, če temelji na prečnem, celostnem in dolgoročnem političnem pristopu, ki ga EU in njene države članice izvajajo skupaj; ostaja odločen, da bo se bo še naprej boril proti tujemu vmešavanju v EU v prihodnjih letih, med drugim prek posebnega organa Parlamenta; poudarja, da sta budnost in zaščita pred tujim vmešavanjem še zlasti potrebna v obdobju pred letošnjimi evropskimi volitvami;
9. odločno obsoja nenehne poskuse Ruske federacije, da bi spodkopala delovanje evropskih demokratičnih procesov, in poudarja, da ta taktika ne sme ostati brez posledic; ponovno poziva države članice, naj še naprej razvijajo in izboljšujejo svežnje sankcij, sprejete proti Ruski federaciji, ter odpravijo vrzeli pri izvrševanju veljavnih omejevalnih ukrepov;
10. poudarja resnost povezav Rusije s strankami in politiki v Uniji ter njeno obsežno vmešavanje v separatistična gibanja na evropskih ozemljih, na primer v Kataloniji;
11. meni, da so tesni in redni stiki med ruskimi uradniki in predstavniki skupine katalonskih separatistov v Španiji del širše strategije Rusije, da bi izkoristila vsako priložnost za manipuliranje političnega dogajanja v Evropi in tako spodbujala njeno destabilizacijo;
12. izraža zavezanost institucij EU in držav članic, da bodo izvedle temeljite preiskave o povezavah med evropskimi politiki in Kremljem, pa tudi o prizadevanjih Rusije, da bi se vmešavala v zadeve Evropske unije in njenih držav članic, nanje vplivala in posegala vanje;
13. poudarja, da hibridna taktika Ruske federacije nikakor ne prispeva h krepitvi ruske politične agende v EU, ampak nasprotno, ustvarja dodaten zagon za neomajno podporo EU Ukrajini pri njeni obrambi pred nezakonitim okupatorjem;
14. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0292.
- [2] UL C, C/2023/1226, 21.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1226/oj.
- [3] UL C 347, 9.9.2022, str. 61.
- [4] UL C 167, 11.5.2023, str. 18.
- [5] UL C 125, 18.3.2022, str. 2.
- [6] Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0292.