PREDLOG RESOLUCIJE o ruski aferi: obtožbe o ruskem vmešavanju v demokratične procese Evropske unije
5.2.2024 - (2024/2548(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Beata Szydło, Ryszard Czarnecki, Anna Fotyga, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jacek Saryusz‑Wolski, Jadwiga Wiśniewska, Bogdan Rzońca, Beata Mazurek, Dominik Tarczyński, Adam Bielan, Witold Jan Waszczykowski, Joachim Stanisław Brudziński, Roberts Zīle, Elżbieta Rafalska, Charlie Weimers, Waldemar Tomaszewski, Hermann Tertsch, Andżelika Anna Możdżanowska
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0124/2024
B9‑0128/2024
Resolucija Evropskega parlamenta o ruski aferi: obtožbe o ruskem vmešavanju v demokratične procese Evropske unije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2023 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani [3], in svojega priporočila z dne 13. marca 2019 Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o pregledu nadaljnjih ukrepov, ki jih je sprejela ESZD dve leti po poročilu EP o strateškem komuniciranju EU za boj zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani[4],
– ob upoštevanju dokumenta Strateški kompas za varnost in obrambo – Za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, ki ga je Svet odobril 21. marca 2022, Evropski svet pa potrdil 24. marca 2022,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je mednarodna ekipa preiskovalnih novinarjev v članku v časniku Insider razkrila, da je dolgoletna latvijska poslanka v Evropskem parlamentu Tatjana Ždanoka že več kot desetletje agentka ruskih obveščevalnih služb; ker so latvijski varnostni organi proti njej že leta 2014 začeli preiskavo in jo obtožili, da je vplivna ruska agentka;
B. ker to ni prvi primer vohunjenja poslancev Evropskega parlamenta za Rusijo, saj so madžarski organi iz podobnih razlogov obsodili poslanca skrajne desničarske stranke Jobbik Bélo Kovácsa;
C. ker analiza javnih nastopov poslancev, evidenc glasovanj, zakonodajnih dejavnosti in sponzoriranih dogodkov kaže, da primer Tatjane Ždanoke morda ni osamljen in da je z rusko obveščevalno dejavnostjo, kljub ruski vojaški agresiji proti Ukrajini, morda povezanih več poslancev Evropskega parlamenta; ker je od leta 2014 več poslancev Parlamenta obiskalo zasedeno ozemlje Ukrajine in Gruzije, v Siriji pa jih je gostil zloglasni diktator Bašar Al Asad, kar je v nasprotju s sankcijami EU in zakonodajo držav članic, hkrati pa se obiski uporabljajo kot propagandno orodje teh režimov;
D. ker je v letih 2018 in 2019 Jelisaveta Peskova, hči Dmitrija Peskova, tiskovnega predstavnika Vladimirja Putina, delala kot praktikantka pri poslancu Evropskega parlamenta;
E. ker so druge institucije EU manj pregledne kot Evropski parlament, zato je ruski vpliv tam še težje razkriti in se mu zoperstaviti; ker je bil najočitnejši primer ruskih posebnih operacij v Uniji gradnja plinovodov Severni tok s tiho privolitvijo nekaterih evropskih uradnikov, kar do zdaj še ni bilo preiskano;
F. ker Rusija s pomočjo svojih vplivnih agentov ustvarja in množično širi zlonamerne dezinformacije, in sicer tako, da se povezuje s skrajnolevičarskimi oziroma skrajnodesničarskimi političnimi strankami v EU, pa tudi, da uporablja tradicionalne medijske hiše in platforme družbenih medijev, kjer zavaja tako svoje državljane kot mednarodno skupnost; ker so v osrednjih političnih strankah številni politiki, ki so razumevajoči do ruskih stališč (nem. „Russlandversteher“), še posebej nekdanji visoki nemški, avstrijski in francoski voditelji, najbolj simboličen primer pa je Gerhard Schröder, ki je kljub neprikritim plačilom iz Kremlja na domačem in evropskem političnem prizorišču uveljavljal proruski vpliv;
G. ker tovrstna dejanja, ki so del hibridnega vojskovanja in pomenijo kršitev mednarodnega prava, zavajajo in slepijo državljane ter vplivajo na njihovo volilno vedenje, povečujejo razdiralne razprave, delijo, polarizirajo in izkoriščajo ranljivost družbe, izkrivljajo integriteto demokratičnih volitev in referendumov, povečujejo nezaupanje v nacionalne vlade in javne organe, njihov cilj pa je destabilizacija evropskih demokracij, zato resno ogrožajo varnost in suverenost EU in držav članic;
H. ker ruske dezinformacijske in propagandne kampanje tudi posredno vplivajo na oblikovanje mnenj v Evropi, saj se osredotočajo na rusko govorečo diasporo, predvsem v državah z velikim rusko govorečim prebivalstvom, npr. v Nemčiji (več kot 3 milijoni), Latviji in Estoniji;
I. ker Rusija že ves čas izvaja starodavno taktiko „deli in vladaj“, tako da se vmešava v notranje zadeve držav članic EU in podžiga nesoglasja znotraj družbe in med narodi, pri čemer si pomaga z gospodarskim vplivom, kot je prekinjeni projekt Severni tok, in pa sovražno propagando;
J. ker je energetska odvisnost EU od Rusije povzročila ogromne težave za energetsko varnost Unije, odkar je začela vojaško agresijo proti Ukrajini, in je pokazala na kratkovidnost nekaterih držav članic kljub mnogim opozorilom pred krepitvijo odnosov z Rusijo, predvsem iz držav srednje in vzhodne Evrope;
K. ker se na predvečer evropskih volitev leta 2024 pričakuje povečano rusko vmešavanje in manipuliranje z informacijami;
L. ker Rusija v okviru svojih strategij hibridnega tujega vmešavanja dovaža migrante na zunanjo mejo EU, da bi izzvala Evropsko unijo in njene države članice, kot je to storila jeseni 2021 na meji s Poljsko, Litvo in Latvijo ter leta 2023 na meji s Finsko; ker se tovrstni poskusi kažejo tudi v obliki širjenja dezinformacij za polariziranje družbe v Uniji;
M. ker novinarji in strokovnjaki še naprej razkrivajo rusko financiranje političnih dejavnosti in politikov v Evropski uniji pred 24. februarjem 2022 in tudi po tem datumu, zato je potrebna temeljita preiskava, da bodo vpleteni odgovarjali za svoja dejanja;
N. ker si Rusija prizadeva za stike s skrajnolevičarskimi oziroma skrajnodesničarskimi strankami, vidnimi političnimi osebnostmi in gibanji, da bi akterje v institucijah EU uporabila za legitimizacijo ruskih stališč in posredniških vlad, lobiranje za odpravo sankcij in ublažitev posledic mednarodne osamitve;
O. ker je bilo več javnih osebnosti iz držav članic EU, vključno z nekdanjimi voditelji in člani vlad, kot so Gerhard Schröder, Wolfgang Schüssel, François Fillon, Karin Kneissl in Paavo Lipponen, na dobro plačanih položajih v energetskih podjetjih, ki so pod kremeljskim nadzorom; ker so se nekateri od njih tudi po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino odločili, da ne bodo odstopili in se bodo še naprej pustili sponzorirati s krvavim kremeljskim denarjem, pri čemer so bile molče vpletene tudi njihove politične stranke;
P. ker je Rusija dejavno sodelovala pri podpori separatistični kampanji Katalonije, ki je vključevala širjenje dezinformacij, postavitev trolarn in široko uporabo botov ter celo ponudbe za napotitev 10.000 vojakov in denarja za poravnavo katalonskih dolgov, če bi bila razglašena neodvisnost;
1. pričakuje, da bodo latvijske oblasti na podlagi dokazov, ki jih je objavil časnik The Insider začele protiobveščevalno preiskavo o dejavnostih Tatjane Ždanoka;
2. pozdravlja odločitev predsednice Roberte Metsola, da bo začela preiskavo primera Tatjane Ždanoka v Parlamentu in zadevo posredovala posvetovalnemu odboru o ravnanju poslancev; meni, da so dejanja Tatjane Ždanoka očitno v nasprotju s kodeksom ravnanja, predvsem s členom 1(a) in (b), členom 2(a) in členom 3, ter poziva predsednico, naj uporabi svoja pooblastila in z utemeljenim sklepom naloži izključitev Tatjane Ždanoka iz vseh dejavnosti Parlamenta;
3. poziva k dodatnemu hitremu ukrepanju in učinkovitejšim ukrepom v Evropskem parlamentu zoper morebitno infiltracijo ruskih in drugih sovražnih obveščevalnih služb;
4. poziva Komisijo, naj začne notranjo preiskavo o obravnavanju dogajanja v zvezi s Severnim tokom in o ruskem vplivu med njegovim načrtovanjem in gradnjo;
5. je še vedno zaskrbljen zaradi razkritij, da je Rusija kot del svojih poskusov destabilizacije Zahoda podprla separatistična gibanja v EU; zato obžaluje primer španskih separatističnih gibanj, ki so leta 2017 poskušala izvesti državni udar, kar je resno oviralo delovanje javnih institucij in povzročilo dolgo obdobje nestabilnosti, ki še vedno traja;
6. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so glede na poročilo, ki sta ga objavila Evropski center odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam (Hybrid CoE) in Komisija, dejavnosti Rusije, da bi destabilizirala Španijo, segale vse od podpore separatističnim gibanjem do kibernetskih operacij in neposrednih naložb, s katerimi je poskušala spodkopati in omajati celovitost in funkcionalnost španske demokracije; ugotavlja tudi, da so nekatere od teh operacij vključevale organizacijo izgredov, v katerih je bilo poškodovanih na stotine policistov, na letališču El Prat pa je umrl francoski državljan;
7. je seznanjen s kazenskimi postopki, ki potekajo v Španiji in v katerih preiskovalno sodišče trdi, da ima dovolj dokazov, da je Rusija takrat ponudila gospodarsko in vojaško podporo sodelavcem Carlesa Puigdemonta, takratnemu katalonskemu predsedniku; ugotavlja tudi, da je špansko vrhovno sodišče uradno zaprosilo za preiskavo Carlesa Puigdemonta in drugih članov separatističnih strank zaradi obtožb terorizma v zvezi s poskusom državnega udara leta 2017, saj sodniki menijo, da obstajajo zadostni dokazi o njihovem sodelovanju pri organizaciji izgredov in terorističnih dejanj;
8. obsoja, da je Rusija glede na pričanje Víctorja Tarradellasa, nekdanjega člana stranke Carlesa Puigdemonta, odgovornega za mednarodne odnose, ponudila napotitev 10.000 vojakov in poplačilo katalonskega regionalnega dolga, če bi Katalonija priznala ukrajinski Krim kot ozemlje Ruske federacije;
9. poudarja, da so za kazenske preiskave obtožb o vohunjenju pristojne države članice; pozdravlja, da je več držav EU ustanovilo posebne preiskovalne odbore, namenjene boju proti ruskemu vplivu, medtem ko so jih druge nedavno razpustile; obžaluje, da so v nekaterih primerih prav tisti, ki bi morali biti nagrajeni za razbitje ruskih in beloruskih vohunskih mrež ter učinkovito preprečevanje njihovega hibridnega vojskovanja, preganjani iz političnih razlogov, namesto da bi jih nacionalni organi posebej zaščitili;
10. ostro obsoja nekdanje visoke politike, ki so kmalu po zaključku politične kariere v svoji državi sprejeli rusko plačilno listo; meni, da gre tu za očitno navzkrižje interesov, in vztraja, da morajo države članice sprejeti predpise, ki bodo nekdanjim predsednikom in članom vlad prepovedali sprejemanje položajev v podjetjih v državni lasti iz Rusije, Kitajske, Irana in drugih avtokratskih držav;
11. je zaskrbljen zaradi ruske politike uporabe kulture kot orožja za izpolnjevanje ciljev Kremlja in uporabe ruskih državljanov, ki delajo na tem področju, kot vplivnih agentov in vohunov;
12. svari pred odpiranjem meja EU za Ruse, ki poskušajo zapustiti državo, da bi se izognili vpoklicu v vojsko ali gospodarskim težavam, povezanimi s sankcijami; poudarja, da bi lahko nekateri od njih po nastanitvi na ozemlju držav članic EU začeli dejavno sodelovati pri spodbujanju ali podpiranju širjenja ruskega diskurza in propagande, kot se je že zgodilo v Gruziji in Srbiji;
13. odločno obsoja rusko prakso, v kateri se nezakonite migrante uporablja kot orožje in jih prisilno potiska na ozemlje EU, da bi med ljudmi zasejali nesoglasja, razdor in sumničenje;
14. opozarja, da je v Evropi vse več ruskih vohunskih dejavnosti, kar dokazuje veliko število mrež, ki so jih razkrile protiobveščevalne službe v državah članicah;
15. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, Natu in ruskim oblastem.