Dobesedni zapisi razprav

Torek, 4. september 2007 - Strasbourg

16. Enotno evropsko nebo (razprava)

  Predsednica. - Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor za Komisijo o vzpostavitvi enotnega evropskega neba s funkcionalnimi bloki zračnega prostora (KOM(2007)0101 konč.), ki ga je predložil Paolo Costa v imenu odbora za promet in turizem (O-0035/2007 – B6-0135/2007).

  Gilles Savary (PSE), avtor. – (FR) Gospod predsednik, najprej moram predstaviti pisno vprašanje o SESAR, katerega avtor je Paolo Costa, ki me je prosil, naj vam vprašanje predstavim v njegovem imenu.

To je vprašanje za ustni odgovor za Komisijo z razpravo o oblikovanju funkcionalnih blokov zračnega prostora za vzpostavitev enotnega evropskega neba oziroma o namenu Komisije v zvezi z izvajanjem ali dosedanjim razvojem izvajanja paketa besedil, ki so bili decembra 2003 v spravnem postopku, in sicer paketa o enotnem nebu.

Eno od besedil obravnava oblikovanje funkcionalnih blokov zračnega prostora oziroma letalskih poti v različnih razredih zračnega prostora, da se optimizira poraba, zmanjšajo toplogredni plini in, če je mogoče, zmanjša preobremenjenost na najbolj zasedenih letališčih, vključno z možnostjo zmanjšanja stroškov zračnega prevoza. To je posebej občutljivo vprašanje s pridržki s strani držav članic, ki so vedno potrjevale svojo suverenost nad svojim zračnim prostorom. To zlasti velja za države članice in moja lastna država velike vojaške sile in bloke vojaškega zračnega prostora zadržuje na navidezno samovoljen način.

Gospod Costa je zaskrbljen, tako kot smo lahko pričakovali, da ni bil dosežen napredek v zvezi z besedilom o oblikovanju blokov zračnega prostora, enem od štirih besedil o enotnem nebu, saj so mu države članice močno nasprotovale. Gospod Costa zato Komisiji zastavlja naslednje vprašanje. Komisija je zdaj objavila sporočilo, ki pojasnjuje, da stroški neuspešnega oblikovanja funkcionalnih blokov zračnega prostora za vzpostavitev enotnega evropskega neba zajemajo približno 1 milijardo EUR. Gospod Costa je najprej zastavil vprašanje, ali je Komisija zadovoljna z razmerami in ali meni, da se uporaba uredbe (ES) št. 551/2004 o organiziranosti zračnega prostora zadovoljivo razvija. Kako si Komisija razlaga dejstvo, da od začetka veljavnosti uredbe niso začeli delovati nobeni novi bloki zračnega prostora?

Člen 10 uredbe določa razširitev organiziranosti zračnega prostora na spodnji zračni prostor ter od Komisije zahteva, da določi druge ukrepe, potrebne „glede na dosežen napredek“. Kakšne spremembe obstoječe zakonodaje predlaga Komisija v zvezi s tem? Ali se Komisija strinja, da mora predložiti predlog v zvezi s tem še pred koncem leta 2008?

Gospod Costa v svojem ustnem vprašanju zastavlja vprašanje, ali se Komisija strinja, da je bil pristop od spodaj navzgor, pri čemer morajo pobudo za oblikovanje funkcionalnih blokov zračnega prostora pripraviti države članice, neuspešen in da mora zdaj Evropska unija oblikovati proaktivnejši pristop?

Upam, da sem ohranil duh vprašanja gospoda Coste Komisiji.

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod Savary, hvala vam in gospodu Costi, ker menim, da je bilo to vprašanje zelo dobro pripravljeno in obravnava stvaren problem.

Reforma iz marca 2004 je bila namenjena organizaciji zračnega prometa v skladu z operativnimi zahtevami in ne nacionalnimi mejami. Zagotavlja krajšanje dolžine letov in preprečevanje nepotrebnega kroženja letal. Odgovoril bom na vsa vprašanja.

Prvo vprašanje zadeva stroške upravljanja zračnega prometa in posledice za enotno nebo. Vi in gospod Costa sta navedla ključen podatek, da stroški za neuspešno vzpostavitev enotnega neba znašajo 1 milijardo EUR, k čemur lahko dodam, da so v skladu z Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe možni prihranki večji, saj bi lahko prihranili 3 milijarde EUR. Poleg zmanjšanja stroškov letalskih prevoznikov bi bil dosežen prihranek v višini dveh milijard, če bi se izboljšala učinkovitost letalskih storitev.

Kot pravi gospod Savary, izvajanje enotnega evropskega neba ne napreduje dovolj hitro glede na pomembnost ciljev: konkurenčnost, trajnostni razvoj, boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje varnosti v zraku. Ali moramo zato stati s prekrižanimi rokami in ne storiti ničesar? Ne. Sprejetje osnovnih pravil o enotnem trgu je Skupnosti prvič zagotovilo dejanska pooblastila na tem področju. Leta 2004 je bila izvedena reforma: ločitev med ureditvijo in zagotavljanjem storitev, certifikacija ponudnikov storitev v skladu z evropskimi predpisi, licence kontrolorjev zračnega prometa in niz tehničnih ukrepov, ki se sprejmejo s komitologijo. Nazadnje je bil sprožen industrijski projekt SESAR, pravi dodatek k enotnemu nebu.

Vendar moramo hitreje ukrepati. Komisija mora beležiti opravljeno delo. Decembra 2006 sem se posvetoval s skupino strokovnjakov na visoki ravni in letos julija so mi predstavili poročilo o obveznih reformah. Komisija bo letošnjo jesen predložila sporočilo v zvezi s tem.

Drugo vprašanje zadeva funkcionalne bloke zračnega prostora. Res je, da je Svet z reformo leta 2004 izbral pristop od spodaj navzgor, vključno z ukrepi nacionalnih vlad o oblikovanju blokov. Iskreno povedano ta pristop ni bil povsem zadovoljiv, saj je omejil možnosti za Komisijo in institucije Skupnosti, da zagotovijo dejansko oblikovanje blokov in nadaljevanje dela na lokalni ravni. Drug problem je, da ni bilo dovolj poudarjeno izboljšanje gospodarske učinkovitosti zagotovljenih storitev. V prvi polovici leta 2008 bomo poskušali uvesti pristop na podlagi učinkovitosti. S tem bi se določili posebni cilji učinkovitosti za ponudnike storitev ter v primeru neuspešnosti zagotovile pobude in intervencijske mehanizme. Menim, da bo pristop na podlagi učinkovitosti pospešil oblikovanje funkcionalnih blokov, ker bodo bistveni za uresničitev ciljev učinkovitosti. Razvijamo idejo organa za pregled uspešnosti in koordinatorja, odgovornega za hitrejši razvoj projektov. Osebno menim, da bi koordinator za vseevropska omrežja zelo prispeval k oblikovanju teh funkcionalnih blokov, ki jih potrebujemo.

Seveda s pospešitvijo oblikovanja in učinkovitosti funkcionalnih blokov ne bomo čakali do leta 2009. Upam, da vam bom lahko predložil pobudo sredi leta 2008. Na splošno velja, da so lahko bloki učinkoviti le, če se zgornji in spodnji zračni prostor obravnavata kot nedeljiva.

Četrto vprašanje zadeva pristop držav članic od spodaj navzgor, za katerega priznam, da je bil z določenih vidikov neuspešen. Moramo v tem primeru sprejeti popolnoma nasproten pristop? Nisem prepričan. Menim, da moramo poskusiti oblikovati boljši pristop od spodaj navzgor, vendar moramo za razvoj enotnega neba preiti na drugo stopnjo, ki temelji na uspešnosti in mehanizmih. Z državami članicami moramo dejavno sodelovati za spodbujanje politične zavezanosti in poudarjanje razvoja funkcionalnih blokov zračnega prostora.

Zato sem podprl to vprašanje. Tako sem dobil priložnost, da razložim glavne pobude, ki jih bomo sprejemali v skladu z zelo pomembnimi pripombami gospoda Savaryja.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, nikakor ne nasprotujemo temu, kar ste dosegli na področju učinkovitosti v zračnem prostoru, vendar je bil vaš odgovor precej jasen. Ta je izražal, da države članice niso izpolnile obveznosti. Države članice niso izpolnile obveznosti, ki so veljale od leta 2004, in sicer hitro oblikovanje funkcionalnih blokov zračnega prostora. Na eni strani to povzroča stroške v višini 3 milijard EU, ki ste jih navedli, na drugi strani pa onesnaževanje okolja.

Zdaj razpravljamo o uvedbi trgovanja z emisijami v zračnem prometu, in sicer o 3 % emisij zračnega prometa. Če bi bilo upravljanje letalskega prometa razumno, hitro in učinkovito, bi lahko zmanjšali porabo goriva do 12 %, kar bi bistveno zmanjšalo emisije CO2. Gospod podpredsednik, poštenjak ste, vendar moramo izpostaviti osnovni problem: države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Zato moramo vi kot Komisija in mi kot Parlament sporočiti državam članicam, da morajo to nadoknaditi. Po tolikšnem zaostanku morajo zelo pohiteti. Vendar to morda ne bo dovolj.

Zagroziti jim moramo tudi s spremembo pristopa od spodaj navzgor. Če države članice ne morejo doseči napredka v zvezi z zelo pomembnim vprašanjem varnosti v zračnem prometu in njegove učinkovitosti ter vplivu zračnega prometa na podnebje, pričakujemo, da Komisija leta 2008 ne bo le predložila poročila, da so se države članice izboljšale v smislu oblikovanja blokov zračnega prometa, ampak jim bo zagrozila. Zanesete se lahko na našo pomoč. Nato bomo morali spremeniti sistem in oblikovati bloke zračnega prostora na evropski ravni. Le tako lahko prepričamo države članice, da oblikujejo učinkovite in funkcionalne bloke zračnega prostora. Vem, kako težko je to, vendar prijazne besede ne bodo zalegle. Počasi se moramo naučiti ukrepati.

  Brian Simpson, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, v Parlamentu sem že tako dolgo, da se spominjam, ko je komisar de Palacio prvič predlagal enotno evropsko nebo in se je izraz „funkcionalni bloki zračnega prostora“ prvič pojavil v besedišču EU. Po težkem začetku je bil leta 2004 dosežen napredek, ko je zakonodaja uzakonila te bloke zračnega prostora, vendar moram izpostaviti, da je bil napredek od takrat nevzdržno počasen, zlasti v zvezi s širitvijo blokov zračnega prostora, posebej glede nižjega zračnega prostora.

Gospod komisar, cenim, da je Komisija nameravala sodelovati z državami članicami in nedvomno so nekatere države članice pokazale, da so manj pripravljene izvajati to politiko pri hitrosti, ki si jo želimo ali smo jo dejansko predvideli, vendar je gotovo zdaj pravi čas, da se zadeve pospešijo in da Komisija čim prej predloži direktivo.

Od leta 2004 niso bili ustvarjeni nobeni novi bloki zračnega prostora in, kot so povedali prejšnji govorci, so stroški naše neuspešne vzpostavitve enotnega evropskega neba ocenjeni na 1 milijardo EUR. Poleg tega je treba veljavno zakonodajo posodobiti, saj se potniki še vedno dnevno spopadajo z zamudami v prometu zaradi staromodnega odnosa držav članic in, kot se zdi, nedejavnosti Komisije.

Potrpljenja zmanjkuje in ukrepanje je nujno. Neukrepanje ne pride v poštev, zato bo moja skupina podprla vprašanje za ustni odgovor, ki ga je gospod Costa predložil Parlamentu v imenu odbora za promet in turizem. Gospod komisar, vsi se staramo in si želimo dočakati enotno evropsko nebo.

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, vprašati želim, ali se lahko šteje, da ta politika liberalizacije letalstva kakor koli pomaga nekaterim regijam in regionalnim letališčem. Poglejte, kaj se na primer dogaja na letališču Shannon v mojem volilnem okrožju na zahodnem Irskem. Odločitev letalske družbe Aer Lingus, da opusti lete v London, je negativno vplivala na regijo, ne nazadnje tudi z vidika gospodarstva. To je povsem v nasprotju s politiko irske vlade. Mislim torej, da bo ta svoboda na področju letalstva, kar zadeva evropske regije, prispevala k napredku močnih območij, tista območja, ki niso tako močna, pa bo oslabila. Zato Komisijo prosim, da obravnava na primer zadevo letališča Shannon in preuči, kako se lahko to politiko vodi skupaj s politiko regionalnega razvoja na takih območjih.

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pobuda „enotno evropsko nebo“ potrjuje mojo izkušnjo kot zasebnega pilota, da je letalstvo šolski primer področja, ki zahteva nadnacionalno sodelovanje ne glede na državne meje.

Iz tega razloga in glede na potrebo po zagotovitvi največje varnosti v zračnem prometu, največje učinkovitosti in minimalne zamude letov podpiramo oblikovanje funkcionalnih blokov in posledično enotnega evropskega neba. Vendar ne smemo pozabiti, da tako kot razdrobljenost tudi odprava razdrobljenosti povzroča stroške. Ker je to zapleten sistem, v interesu stalnosti podpiram postopno vzpostavitev enotnega sistema za upravljanje operacij v skupnem zračnem prostoru.

Poleg tega bo poenotenje evropskega neba, za katerega danes obstaja 27 nacionalnih operacijskih sistemov, ogrozilo delovna mesta kontrolorjev zračnega prometa in drugih specialistov na tem področju. Kolikor vem, je bil v zvezi s tem vzpostavljen precej uspešen dolgoročen socialni dialog in menim, da je zato treba uskladiti navidez nasprotujoče si postopke. Prizadevamo si za varnejše in učinkovitejše lete; želimo, da so zamude letov minimalne in se čim bolj odpravijo nevarnosti neobičajnih dogodkov v zračnem prometu. Ogrožena so človeška življenja: življenja tistih, ki letijo, ter življenja in usode tistih, ki upravljajo zračni promet.

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, moti me predlog za pospešitev procesa vzpostavljanja odprtega neba. Zdi se, da se sploh ne priznajo težave v zvezi z odprtim nebom na regionalnih letališčih v Evropi, niti v pripravljalnem obdobju. Pri vzpostavljanju enotnega evropskega neba bosta nastali dve glavni vozlišči – zagotovo Heathrow in Frankfurt ali Charles de Gaulle – ki ju bo spremljala mreža podvozlišč.

Konkurenca med letališči, da v hierarhiji odprtega neba postanejo prvo- ali drugorazredna, se je v moji državi izkazala za smrtonosno. Letališču Shannon – vozlišče samo po sebi – in regionalnim letališčem, kot je Cork, primanjkuje poti, medtem ko je letališče Dublin kronično prenatrpano. Moja vlada stoji ob strani in ne stori ničesar, ker je princip odprtega neba ta, da se trg sam odloči, in trg, torej ne socialna odgovornost ali zdrav razum glede regionalnega in podeželskega razvoja, se odloča tako, da se povečuje dobiček, vendar to ne koristi ljudem.

Namesto da se prenaglimo glede odprtega neba, si ne glede na pozno uro vzemimo ves potreben čas za resno oceno učinka politike. Potem pa sprejmimo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da odprto nebo celotnih območij Evrope, kot sta zahodna in južna Irska, ne izolira od vitalne, gospodarske prihodnosti.

PREDSEDUJOČA: DIANA WALLIS
Podpredsednica

  Reinhard Rack (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, evropska prometna politika nas vse skrbi. Želimo izboljšati učinkovitost vseh vrst prevoza in zlasti zračnega prevoza, ne da bi pri tem povečali onesnaževanje okolja. Če je mogoče, bi radi izboljšali tudi okoljsko ravnotežje letenja.

S tem v zvezi smo imeli v Evropi veliko zamisli, na primer trgovanje z emisijami. Svoje cilje poskušamo doseči na primer z obdavčenjem letalskega goriva in podobno. Takšen pristop morda ni napačen, vendar je način za dosego našega cilja drugačen. Poiskati moramo pametnejše rešitve, kakor smo jih za cestni promet. Zamisel o odprtem evropskem nebu in enotnem evropskem nebu je pravilen pristop, čeprav se mora seveda izvesti. SESAR pomeni korak naprej, vendar moramo pri tem narediti več.

Naj se lotim zadnje točke, ker bomo o tej zadevi glasovali ta teden.

Preobremenjenost se ne pojavlja le na nebu, ampak tudi na tleh, zlasti na letališčih.

Zato odpravimo nesmiselne birokratske predpise o prenašanju tekočin na letališčih. S tem bomo prihranili veliko denarja in še več težav.

  Ulrich Stockmann (PSE). - (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, vzpostavitev enotnega evropskega neba se nam zdi najpomembnejši projekt za prihodnost letalskega prometa. Komisija je v času vašega predhodnika vedno poudarjala njegovo pomembnost in tudi jaz sem prepričan, da je tako. Leta 2004 smo sprejeli paket pravil. Na nebu pa imamo še vedno nekakšno sestavljanko z 58 nacionalnimi bloki zračnega prostora, čeprav vemo, da v resnici potrebujemo le enega, ali, če smo radodarni, mogoče tri do šest.

Vemo, da takšna sestavljanka, številke katere so bile podane prejle, negativno vpliva na varnost in seveda tudi na gospodarstvo in potrošnike. Zavedamo se kopičenja in preobremenjenosti na nebu in dandanes dajemo veliko večji poudarek na emisije. Zdaj se zavedamo, da lahko pri tem naredimo velik korak naprej.

V svojem poročilu o napredku je Komisija ponazorila, kako počasi ukrepajo države članice kljub nekaterim pobudam, in predlagala nekaj načinov za izvajanje pritiska. S tem ne trdim, da je to nesmiselno, niti vam ne nameravam očitati, vendar smo že leta 2003 dejali, da pristop od spodaj navzgor ne bo deloval, ker smo že takrat domnevali, da se bodo države članice začele zapletati v razprave o področjih suverenosti v zvezi z zagotavljanjem storitev in da se morajo takšne ključne zadeve urejati z zakonodajnimi pravili od zgoraj navzdol.

Takrat smo menili, da bi lahko mogoče Eurocontrol predlagal pravila in podal predlog, ki bi temeljil preprosto na vsebini in funkcionalnosti, o kateri bi se lahko prepirale države članice, namesto da smo čakali, da so še same ustvarile nekakšno sestavljanko s pristopom od spodaj navzgor. Zdaj je pomembno, da resno razmislimo o ponovni preučitvi pravnega okvira. Le tako bi lahko izvedli resnični pritisk in omogočili potrebne spremembe.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) . – (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, spomladi leta 2004, ko je Evropska unija sprejemala zadevno zakonodajo, je bilo govora o koristnosti, ki bi jo za civilno letalstvo imelo preoblikovanje predpisov o zračnem prometu in vojaško sodelovanje s civilnim sektorjem v zvezi s tem. Evropski sistem je bil takrat zelo razdrobljen, zaradi česar so nastali ozki koridorji zračnega prostora.

Zato se je zmanjšala varnost poletov, okrog 20 % letal je imelo zamude in porabilo se je več goriva, kar je negativno vplivalo na okolje. Ali je danes situacija kaj boljša, gospod komisar? Zakaj niso začeli delovati t. i. „funkcionalni bloki zračnega prostora“? Ali so za to krive le države članice? Ali mogoče naši zakoni niso v skladu z dejanskimi potrebami? Dobro bi bilo, če bi se takoj odzvali na ta vprašanja in izvedli popravne ukrepe zdaj, ne šele konec leta 2008.

Širitev zračnega prometa je izjemna. Zato so potrebni ustrezni pravni predpisi, ki pa ne smejo ostati le prazne besede. Potrebno je tudi ustrezno usposabljanje osebja. Za konec, gospod komisar, kako vidite to vprašanje v povezavi s sosedami EU?

  Saïd El Khadraoui (PSE). – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, strinjam se s tem, kar so dejali drugi govorniki in dodajam, da se mora enotno evropsko nebo vzpostaviti čim prej. Jasno je, da mehki pristop uredbe 551/2004, ki naj bi države članice spodbudil k optimalni uporabi teh bolj funkcionalnih blokov zračnega prostora, ne deluje. Razlog za to je predvsem zadržanost veliko držav članic, ki ne želijo biti vpletene, poudarjajo svojo suverenost itd., vendar jim tega ne smemo dopustiti. Letalstvo je sektor, ki se mora na evropski ravni obravnavati zelo natančno in v interesu te industrije, uporabnikov, varnosti in okolja V času, ko so podnebne spremembe tako visoko na političnem dnevnem redu, gospod komisar, ne moremo dopuščati, da imajo letala nepotrebne obvoze, porabljajo ogromne količine goriva in tako naprej.

Preprosto nujno je, da to zadevo, skupaj z drugimi instrumenti, kot so SESAR, sistem za trgovanje z emisijami in podobno, pospešimo. Ne moremo še naprej dovoliti, da se zaradi neučinkovitega upravljanja našega zračnega prostora s celo vrsto nepotrebnih centrov kontrole zračnega prometa trošijo milijoni evrov. Tukaj se lahko postopki precej skrajšajo in to tudi želimo. Poleg tega bomo verjetno bomo kmalu dosegli meje zmogljivosti, ker se ta sektor hitro širi. Trenutni dvostranski odnosi za oblikovanje funkcionalnih blokov zračnega prostora niso dosegli skoraj ničesar, zato moramo resnično nekaj začeti ukrepati. Imenovanje koordinatorja in organa za pregled učinkovitosti se zdi primerno, vendar se obenem bojim, gospod komisar, da ta pristop od spodaj navzgor ne bo dovolj, izpopolnili smo ga po svojih najboljših močeh, zdaj pa si moramo prizadevati za nove zakonodajne pobude.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) Gospa predsednica, leta 2006 so podjetja z nizkimi stroški odprla 255 novih evropskih zračnih poti, kar pomeni 1 800 dodatnih poletov na teden. Razdrobitev zračnega prostora na nacionalni ravni s posebnimi operativnimi pravili in postopki lahko negativno vpliva na varnost prometne zmogljivosti, uvedbo novih tehnologij in stroške.

Ko potujejo iz enega zračnega sektorja v drugega, piloti spreminjajo frekvenco in vzpostavijo stik z naslednjim kontrolorjem zračnega prometa. Kontrola zračnega prometa je postal bistven element. Pred uvedbo novih funkcionalnih blokov je pomembno posvetovanje z vsemi zadevnimi strankami in učinkovito ukrepanje držav članic, da dosežejo integriran sistem upravljanja.

Medtem se mora vlagati v učinkovitejša letala in letališko infrastrukturo. Pristop Romunije in Bolgarije k EU pomeni dodatne funkcionalne bloke v zračnem prostoru Skupnosti, ki so pomembni zaradi črnomorske regije in sodelovanja na Balkanu.

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, podpiram neučakanost Parlamenta, ki jo tudi sam občutim. Dal vam bom zelo natančen, a zelo kratek odgovor. Gospe in gospodje, oktobra 2007 bo pripravljeno poročilo in do sredine leta 2008 drugi zakonodajni paket, zato resnično ne morete reči, da ničesar ne delamo. Na to vprašanje bomo torej skupaj natančno odgovorili.

Drugič: Verjetno sem že navajal koordinatorja, višjo politično osebnost, ki bo spodbujala uvedbo teh operacijskih blokov med državami članicami. Menim, da dosežki vseevropskih omrežij kažejo, da bi to lahko bil uporaben način za povečanje našega ukrepanja na tem področju.

V odgovoru na tretje vprašanje navajam sistem SESAR, ker ta sistem obstaja in je že skupno podjetje, ki združuje vse udeležence. Prepričan sem, da bomo z uvedbo SESAR spremenili vse svoje slabe navade, zaradi katerih smo vztrajali pri zračnih prostorih z nacionalnimi mejami, kar nima več smisla. Zato je moj odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil gospod Costa in o katerem je razpravljal gospod Savary, zelo pozitiven, in pozorno sem poslušal, kaj želi Parlament. Pripravljen sem se odzvati po najboljših močeh.

  Predsednica. − Razprava je zdaj končana.

Pisna izjava (člen 142)

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Države članice so se strinjale z vzpostavitvijo skupnih blokov zračnega prostora za nadzor enotnega neba, ne glede na nacionalne meje. Pred tem sta se nad Nemčijo zaleteli dve letali in umrlo je 71 ljudi. Argumenti za enotno nebo so vse močnejši: za 28 000 dnevnih poletov imamo 57 kontrolnih točk, medtem ko imajo ZN le dve. Po treh letih nismo nič napredovali. EU še ni začela uporabljati vseh uredb iz leta 2004. Te uredbe naj bi integrirale zračni prostor v notranji trg storitev in omogočile osnovo za učinkovit operacijski sistem s poudarkom na varnosti, okolju in večji letalski zmogljivosti. Trenutno imamo 65 radarskih centrov z 31 sistemi, ki uporabljajo 22 računalniških omrežij, in pričakujemo, da se bo število letov v območju Evrope v desetih letih podvojilo.

Ali se državljani zavedajo, da njihove vlade in parlamenti v njihovo škodo ne upoštevajo koristi skupne Evrope? Zakaj proces vzpostavljanja skupnega zračnega prostora za civilne in vojaške polete nad združeno Evropo traja tako dolgo? Ali je to zaradi zadovoljevanja lokalnih gospodarskih interesov? Ali pa gre za zaščito nacionalne suverenosti na račun prometne varnosti in visokih cen? Danes želimo izvedeti, kako in kdaj bomo integrirali razvrščanje zgornjega zračnega prostora ter kako bomo skupaj upravljali spodnji zračni prostor v prihodnosti. Ali se lahko odkrito določijo ovire za vzpostavitev funkcionalnih blokov nad evropskim ozemljem? Ali je mogoče osvetliti politično voljo držav članic, da izpolnijo svoje obveznosti? Prav tako nas skrbi, da pristop od spodaj navzgor ne bo uspel, ker v treh letih države članice niso razvile funkcionalnih blokov, ki so potrebni za učinkovitejši nadzor neba.