Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 5. september 2007 - Strasbourg

11. Finančna nestabilnost in dejanski vpliv na gospodarstvo (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o finančni nestabilnosti in dejanskemu vplivu na gospodarstvo.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Gospod predsednik, komisarji, gospe in gospodje, kot si verjetno mislite, je še vedno prezgodaj za oceno nedavnih pretresov na finančnih trgih. Počakati moramo na bolj natančne ekonomske podatke, pri čemer, kot veste, se Svet od lanskega julija še ni sestal, vendar se strinjam z gospodom Jean-Claudom Junckerjem, predsednikom Euroskupine, ko je dejal, da ta trenutek ni vidnega vpliva na napovedi o rasti v območju eura v celoti.

Evropsko gospodarstvo še naprej kaže močno rast na podlagi trdnih temeljev. Dejansko so se v tem letu pokazali zelo pozitivni rezultati glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, stabilnosti eura, gospodarske rasti in zaposlovanja.

Nedavne finančne pretrese, ki sem jih prej omenil, moramo obravnavati na tej podlagi. To je vse, kar lahko za zdaj povem o tej temi. Prepričan sem, da bo neuradno srečanje ministrov Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki bo potekalo 14. in 15. septembra v portugalskem Portu, kot je običajno na teh srečanjih Sveta, bolj podrobno analiziralo gospodarske in finančne razmere Evropske unije na podlagi veliko bolj popolnih in posodobljenih podatkov.

Prav tako želim zagotoviti, da bo portugalsko predsedstvo nadaljevalo delo krepitve enotnega trga za finančne storitve. Prav tako nadaljevanje velikih naložb v zbliževanje nadzornih praks in stalnega izboljševanja okvira skrbnosti jasno kaže, da nismo podcenjevali pomena okvira, ki spodbuja finančno stabilnost.

Končno, je na splošno predsedstvo predano nadaljevanju izvrševanja programa lizbonske strategije. Izvrševanje tega programa je naš najboljši prispevek h krepitvi možnosti za rast evropskega gospodarstva in ohranjanje trdnih temeljev, pri čemer je portugalsko predsedstvo na tem področju še vedno močno predano.

  Joaquín Almunia, komisar. − (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadnjih tednih je bilo nekaj resnih pretresov na finančnih trgih, ki jih je prvotno povzročilo poslabšanje na trgu drugorazrednih hipotek v ZDA.

To poslabšanje se je razširilo na vse finančne trge prek vrednostnih papirjev in finančnih produktov, ki jih te hipoteke podpirajo in so jih v zadnjih letih v velikih količinah pridobile finančne institucije skoraj po vsem svetu.

Če pogledamo popravke na borznih trgih v zadnjih tednih, ti niso bili večji od prejšnjih popravkov v zadnjih dveh letih; vendar so nedavni dogodki nenavadni zato, ker so sprožili likvidnostne krize na medbančnih trgih, zaradi česar so morale centralne banke prispevati velike zneske denarja. Likvidnostne težave so očitno povezane z upadom zaupanja zaradi pomanjkanja informacij glede svetovne izpostavljenosti akterjev na trgu za proizvode, povezane s severnoameriškimi hipotekami z visokim tveganjem.

Vpliv tega pretresa bi lahko presegel dosedanje izkušnje in zato zahteva našo vso pozornost ter v celoti upravičuje današnjo razpravo. Še vedno je prezgodaj količinsko opredeljevati posledice te krize na dejansko gospodarstvo.

Končni vpliv bo predvsem odvisen od treh dejavnikov. Prvič, morali bomo ugotoviti, kakšen je neposreden vpliv poslabšanja na severnoameriškem nepremičninskem trgu na celotno gospodarstvo ZDA, čeprav ni dvoma, da bodo posledice negativne in bo rast ZDA nižja od do zdaj predvidene rasti. Glede na vpliv gospodarstva ZDA na širše svetovno gospodarstvo bo upočasnitev rasti v Združenih državah Amerike vplivala na preostali svet, zlasti na evropsko gospodarstvo. Ta vpliv bi moral biti načeloma omejen, ker države EU večinoma trgujejo v okviru EU. Razen tega ima svetovno gospodarstvo še vedno visoko stopnjo rasti, med drugim zaradi dinamike nastajajočih držav. Nastajajoče države ta kriza zagotovo ni močno prizadela.

Drug pomemben dejavnik pri ocenjevanju možnega vpliva finančnega pretresa so spremembe pogojev financiranja za podjetja in gospodinjstva. Že zdaj poteka ponovno ocenjevanje premij za tveganje, da bi jih bolj uskladili z dejansko oceno tega tveganja. To omogoča izboljšanje razmer, v katerih je prevelika likvidnost povzročila stopnjo sprostitve ocene tveganja. To ima pozitivne vidike, vendar bi gospodarsko dejavnost nedvomno prizadela manjša razpoložljivost kapitala, če bi se finančni pogoji še zaostrili čez nekatere omejitve.

Tretji dejavnik, ki je verjetno najpomembnejši in ga je najtežje predvideti, bo vpliv na zaupanje. Zaupanje je ključno gonilo odločitev o naložbah in nakupih, vendar je to za razliko od prejšnjih dejavnikov subjektivna vrednost, ki temelji na vseh sporočilih, dojemanju in informacijah, ki so jih prejeli gospodarski subjekti. Med drugim to vključuje sporočila javnih organov, bodisi nacionalnih vlad, predstavnikov parlamenta ali mednarodnih organizacij.

Zato menim, da je ta razprava dobra priložnost, ne le za ocenjevanje neposrednih posledic dogodkov na trgih v zadnjih tednih, ampak tudi za opozorilo in poudarjanje dejstva, da ima evropsko gospodarstvo, kot je ravno dejal predstavnik Sveta, trdne temelje, na katere nedavni pretresi ne bi smeli bistveno vplivati, in da je zato naše gospodarstvo v dobrem položaju za premagovanje negotovosti, ki se je pojavila.

Kot sem že omenil je svetovno gospodarstvo še vedno zelo dinamično in zahvaljujoč temu imamo še vedno trgovinski presežek v zunanjem sektorju gospodarstva, kot kažejo zadnji statistični podatki, ki jih je objavil Eurostat. Naložbe, zlasti v investicijsko blago, so še vedno na visoki ravni in podpirajo sedanjo gospodarsko dejavnost ter napovedujejo izboljšanje produktivnosti v prihodnosti. Zasebna poraba ima koristi od trajnostnega ustvarjanja delovnih mest, pri čemer zadnji statistični podatki kažejo stopnjo brezposelnosti v območju eura in v EU, ki je skoraj primerljiva z zgodovinsko najnižjo vrednostjo: v primeru območja eura je brezposelnost pod 7 %. Inflacija ostaja stabilna.

Zaradi tega imajo podjetja pozitivne rezultate, ki jim morajo omogočiti, da se uspešno soočijo z vsemi zaostritvami posojil brez bistvenega preučevanja naložbenih načrtov in načrtov rasti. Gospe in gospodje, skratka ni dvoma, da glede na to, da se je eno od tveganj za poslabšanje, na katero smo že nekaj časa opozarjali, ko smo objavili naše gospodarske napovedi, tj. tveganje poslabšanja na hipotekarnih trgih ZDA in njegov vpliv na gospodarstvo ZDA, uresničilo, letošnja rast in rast naslednje leto v Evropski uniji in območju eura ne bo presegla naših napovedi v letošnjem maju.

Kljub temu imamo dober razlog za samozavest glede temeljev evropskega gospodarstva in sposobnosti za premagovanje sedanjih pretresov. Naslednji torek, 11. septembra, bom v imenu Komisije objavil začasne napovedi rasti za leto 2007 za območje eura in EU, ki nam bodo razkrile začetne znake možnega vpliva krize.

Isti dan bom imel priložnost te napovedi predstaviti vam, ko bom nastopil v odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Napovedi za leto 2008 in naprej bodo, kot veste, morale počakati do objave gospodarskih napovedi novembra, kot je običajno.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, v zadnjih tednih smo največ pozornosti namenili krizi na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil v Združenih državah in možnemu vplivu te krize v Evropi. Evropski trg hipotekarnih posojil ima drugačne značilnosti kot trg v Združenih državah, zato je manj verjetno, da se bodo težave v podobnem obsegu v bližnji prihodnosti pojavile v Evropi. Drugorazredna posojila so v Evropski uniji v primerjavi z Združenimi državami zelo omejena, poleg tega pa imamo vzpostavljene nadzorne ukrepe, kot so pravila v zvezi s posojanjem in omejitve posojila glede na vrednost.

Z zadnjimi motnjami na trgu pa sta postali očitni medsebojna povezanost in globalizacija finančnih trgov. Tveganja so bila pametno razpršena. To je pozitiven znak. Težava pa je negativni vpliv. Nekatere evropske banke in kapitalski skladi so izpostavljeni vrednostnim papirjem, ki so povezani z drugorazrednimi posojili. Nastalo je nekaj resničnih težav, zlasti zaradi gotovinskih pritiskov s premoženjem zavarovanih trgov papirjev in trgov komercialnih papirjev.

Kaj se lahko Evropa nauči iz te krize? Zdaj je še prezgodaj za oblikovanje trdnih sklepov, ker je trg preveč nestabilen. Prav tako je pomemben premišljen odziv, pri čemer si je treba vzeti dovolj časa za oceno položaja. Hiter politični odziv verjetno ne bi bil dober.

V našem uvodnem razmišljanju so se pojavila naslednja vprašanja:

prvič, zaradi medsebojne povezanosti trgov je zelo pomemben globalno usmerjen pristop k ureditvi tega področja s preudarnimi bonitetnimi pravili in ustreznimi standardi v zvezi z varstvom vlagateljev. Zato bodo dialogi Komisije z Združenimi državami o pravni ureditvi in druge pristojnosti še bolj pomembni. Zaradi posrednega učinka so na svetovnih finančnih trgih potrebni visoki standardi pravne ureditve.

Drugič, vprašanja v zvezi s hipotekarnimi posojili v Združenih državah so neizogibna. Čeprav podpiram zamisel o poenostavljenem dostopu do nepremičninskega trga za ljudi, ki sicer ne bi mogli kupiti nepremičnine, menim, da bo nujno potrebna razprava o ustrezni ureditvi in varstvu potrošnikov. Stanje se že izboljšuje, vendar bo potrebno nekaj časa za rešitev te težave.

Iz te krize smo se naučili, da je zelo pomembno vseživljenjsko finančno izobraževanje državljanov, hkrati pa je treba zagotavljati uveljavljanje odgovornih posojil. V Evropski uniji že obravnavamo ta vprašanja v okviru našega rednega dela na področju potrošniških in hipotekarnih posojil ter izobraževanja potrošnikov.

Tretjič, glavna težava te krize je bil prenos hipotekarnih posojil in njihovih tveganj na druge stranke. Včasih se ta tveganja vrnejo k prvotni banki, kadar njihovi finančni posredniki ne morejo prodati ali financirati bančnih vrednostnih papirjev.

Nujno je treba natančno proučiti zadevne mehanizme – kar je naloga posrednikov in družb s posebnim namenom – ter njihov pomen za evropske banke.

Dodatno je treba analizirati tudi težave z vrednotenjem zapletenih listninjenih produktov in klirinških mehanizmov v napornih tržnih razmerah. Pri zadnji krizi na trgu je bil prav tako izpostavljen pomen ogrožanja ugleda in likvidnostnih tveganj, kot pomembnih smernic za ustrezno oceno izpostavljenosti bank tveganjem zapletenih transakcij.

Četrtič, kaj pa Basel II, tj. nova direktiva o kapitalskih zahtevah za banke? Basel II zagotavlja boljše možnosti bankam in investicijskim podjetjem za ustrezno oceno tveganja in pravilno določitev predpisanega kapitala. Enako velja za direktivo Solventnost II, ki je na splošno enakovredna sporazumu Basel na področju zavarovalniškega sektorja.

Vendar to ne pomeni, da moramo biti ravnodušni. Nastale bodo posledice, ki jih bodo morali natančno obravnavati zakonodajalci. Več dela bo na primer potrebnega v zvezi s preverjanjem kapitala pri zapletenih produktih in zmožnosti banke, da opredeli mogoče težave v kriznih razmerah, vključno z morebitno koncentracijo tveganj na nekaterih področjih.

Petič, številni tvegani skladi so bili zlasti dejavni na strukturiranih kreditnih trgih. Številni tvegani skladi in njihovi premožni zasebni ali institucionalni vlagatelji so lahko v zadnjih mesecih doživeli izgube, pri čemer so bile nekatere izgube zelo velike. To je običajno za delovanje trgov.

Izkušeni vlagatelji v tvegane sklade to vedo. Finančni trgi delujejo na podlagi tveganj. Ne kritiziram tistih, ki odlično zaslužijo, kadar gre dobro, in ne bo mi žal, če bodo nastale izgube. Vendar je bistveno, da neuspehi v tveganih skladih ne vplivajo na širši finančni sistem. Ohranila so se pravila v zvezi z investicijskimi skladi, tj. neupravljalnimi mešanimi investicijskimi skladi (USIT). Naš okvir skrbnosti in nadzor bančnih tveganj sta po pričakovanjih preprečila, da bi motnje v tveganih skladih povzročile širšo sistemsko motnjo.

Čeprav nekateri želijo postaviti tvegane sklade v slabo luč, to ni vzrok za težave na trgu. Ne smemo pozabiti na korenine sedanje krize: slaba kakovost posojil, povezana z listninjenjem teh posojil pri zunajbilančnih postavkah, pri čemer so le redki razumeli tveganja, povezana z njimi. Na ta vprašanja se bodo morali v prihodnje osredotočiti preudarni organi in nadzorniki.

Šestič, kakšna je naloga agencij za ocenjevanje bonitete v tej krizi? Kritiziral sem že njihovo počasnost pri znižanju kreditne bonitete za strukturne finance, podprte z drugorazrednimi posojili. Kako zanesljiva je bila njihova metodologija? Kako dobro so bile razložene in razumljene omejitve bonitete strukturnih produktov v primerjavi s standardnimi poslovnimi ocenami?

Drugo skrb povzročajo navzkrižja interesov agencij za ocenjevanje bonitete: na eni strani ker delujejo kot svetovalci bankam o načinu oblikovanja njihovih ponudb, da se zagotovi najboljša kombinacija bonitetnih ocen; na drugi strani pa agencije za ocenjevanje bonitete zagotavljajo bonitetne ocene, na katere se splošno sklicujejo vlagatelji. Prav tako zadevajo zakonodajalce, ker so pomembne za izračun kapitalskih zahtev bank.

Domnevalo se je, da je bil dvig bonitete za strukturne produkte neupravičen. Agencije za ocenjevanje bonitete morajo imeti jasnejšo vlogo: kaj je njihova naloga in kaj ni ter do katere mere se je mogoče zanesti nanje. Z odborom evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) spremljam ta vprašanja in jih nameravam predstaviti tudi našim mednarodnim partnerjem.

Potrebujemo jasna, trdna, metodološka pravila in načela, ki se strogo izvajajo, pri čemer morajo vlagatelji veliko bolje razumeti uporabo in omejitve bonitetnih ocen ter njihovo zanesljivost. Strogo je treba obravnavati obseg navzkrižja interesov, ki vplivajo na bonitetne ocene. Seveda je bistvena tudi ustrezna skrbnost drugih udeležencev na trgu. Kje je bila? Ali so podjetja in njihovi strokovnjaki stalno in objektivno ocenjevali kakovost instrumentov, ki so jih kupovali in prodajali, ter tveganja sestavnih delov teh instrumentov, ali so o tem le domnevali? Ali so se ustavili in upoštevali sposobnost ohranitve osnovnih sredstev, tveganja za goljufije, izvajanje obveznosti organov izvora in trende na trgih? Ali so sami podvomili v bonitetne ocene in ali so pri tem imeli dostop do potrebnih kvalitativnih in kvantitativnih podatkov?

Upam, da bodo odbori vseh finančnih podjetij pregledali svoje ukrepe in sprejeli ustrezne sklepe. Menimo, da so manj obvezujoči predpisi, ki temeljijo na načelih, najboljši pristop za finančni sektor, ki je dokazal, kako pomemben je. Vendar moramo ostati pazljivi in pridobivati nova spoznanja. Vse strani morajo prevzeti odgovornost in jo resno obravnavati.

  John Purvis, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, čeprav se Svet ni sestal, je bila dejavna vsaj Evropska centralna banka in menim, da ji lahko pripišemo delno odgovornost za zaustavitev mogočega nadaljnjega slabega vpliva v Evropi. Upajmo, da bo imela še naprej znatno, razumno in občutljivo vlogo.

Vendar se prepogosto zdi neizogibno dejstvo finančnega življenja, da prizadevanje za konkurenčno prednost privede do uspehov, ki nato povzročijo napovedljiv neuspeh. Ta pritisk je močno odgovoren tudi za pozivanje k razvoju teh inovativnih finančnih instrumentov, ki jih je opisal gospod McCreevy in ki se skrivajo za razvojem te krize na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil in njegovim vplivom na Evropo.

Menim, da ta položaj ne utemeljuje preganjanja tveganih skladov. Delno so bili morda prefinjeni ali naivni, žrtve te novodobne alkimije. Enako so običajno konzervativne, vendar naivne banke zamikale večje obrestne mere, ki se plačujejo iz teh domnevno visoko ocenjenih instrumentov, da uporabijo nekaj, kar se je izkazalo prelepo, da bi bilo res.

Kaže, da le malo udeležencev na finančnih trgih, verjetno vključno z nekaj zakonodajalci, ustrezno razume te instrumente, kreditne izvedene finančne instrumente, zavarovane neplačane obveznosti. Še manj pa ustrezno razumejo mogoča tveganja in posledice. Zato je za organe v ZDA in Evropi – pri čemer sem vesel, da bo gospod McCreevy to obravnaval zelo resno – nujno, da resno obravnavajo ta poseben vidik, da se bodo vsi seznanili s temi mehanizmi, z njihovim oblikovanjem in njihovo razdelitvijo, načinom ocenjevanja, vrednotenja, upoštevanja teh delov ter njihovim trženjem, likvidnostjo in tržnostjo.

Inovacije pri finančnih mehanizmih so prav tako zaželene kot kjer koli drugje. Tega ne smemo prepovedati, vendar kadar obstaja verjetnost za nastanek tako resnih vprašanj, je bistveno, da vodilne osebe in zakonodajalci prevzamejo svoje obveznosti, da se v celoti spoznajo z njimi in po potrebi uvedejo zahtevane omejitve.

  Robert Goebbels, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, stroški pretresa na finančnih trgih v avgustu se še niso pojavili. Komisija, kot smo ravnokar slišali, pričakuje negativen vpliv na rast. Dejanske izgube bank in drugih finančnih udeležencev bodo postale očitne ob pripravi letnih računovodskih izkazov.

V skladu s komisarjem Almunio še vedno nimamo dovolj informacij o dejanski, celotni izpostavljenosti vseh udeležencev. Dejstvo, da tisti, ki so preveč tvegali zdaj plačujejo, je koristno načelo, vendar so v okviru špekulativnega aktivizma finančnega sveta žrtve: družine, ki so ujete v past hipotekarnih posojil na podlagi obljube o neomejeni rasti na nepremičninskem trgu, in manjši vlagatelji, naklonjeni tveganjem, ki so jih tisti, ki živijo od visokih provizij, vključno z bonitetnimi agencijami, podcenjevali.

Skupina socialistov že leta poziva k večjemu nadzoru tveganih skladov in vseh posebnih instrumentov, ki jih trgi množijo v neskončnost. Kot vztraja Carlo Ciampi, je nagel razvoj dogodkov izvedenih finančnih instrumentov brez kakršnega koli nadzora. Tudi direktorji glavnih bank ne razumejo več teh nejasnih instrumentov. Prava tveganja, na primer nepremičninska posojila, so razdeljena do neskončnosti in večkrat vključena v proizvode investicijskega sklada ter borzne instrumente, tako da posledično nihče več ne more najti prvotnega tveganja.

Trg pričakuje, da bodo centralne banke priskočile na pomoč špekulantom. Evropska centralna banka je dejansko to storila, kot posojilodajalec zadnje možnosti. Zato se lahko vprašamo, zakaj je Evropska centralna banka morala vložiti več kapitala v trg od zveznih rezerv, ko je trg nenadoma postal nelikviden, čeprav je kriza z drugorazrednimi posojili prišla iz Združenih držav Amerike. Ali so bile evropske banke bolj zaupljive? Ali nadzorni organi niso pravilno opravili svoje naloge? Skupina socialistov zahteva, da mora Komisija izkoristiti izkušnje na finančnem trgu, ki je postal preveč nejasen in zato zelo nevaren za dejansko gospodarstvo.

(Ploskanje.)

  Margarita Starkevičiūtė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Prvič, odgovoriti želim na vprašanje gospoda Goebblsa, zakaj je Evropska centralna banka dodelila več denarja kot centralna banka ZDA. To je bilo zato, ker je zdaj gospodarstvo EU največje na svetu. To je za nas velik izziv. Dejstvo, da sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Evropska komisija na isti dan različno ocenila možne rezultate finančnih težav na trgu, me je presenetilo in užalostilo. To pomeni, da mora Evropska komisija verjetno prilagoditi svoje modele za gospodarsko vrednotenje, zlasti zato, ker verjetno temeljijo na matematičnih metodah. Zaskrbljujoče je, ker je napovedovanje gospodarske politike zapleteno in morajo biti uporabljeni instrumenti prilagodljivi.

Kaj moramo storiti zdaj, ko se srečujemo z novimi izzivi? Ne želim komentirati težav, ki se pojavljajo; moji kolegi so to že prav dobro opravili. Poudariti želim eno točko. Prvič, kriza se je pojavila zaradi napadalne monetarne politike v okviru meja EU, ko se je poskušalo rešiti težave internetnega mehurčka. Tako ne moremo vplivati na različne odločitve tretjih držav. Dialog in sodelovanje z nadzornimi organi lahko okrepimo, vendar je Evropska unija v zadregi: zdaj poteka svetovna združitev finančnih institucij in mogoče je, da ne bomo imeli več enotnega trga. Imeli bomo čezatlantski trg na področju vrednostnih papirjev; morda bomo imeli kakšen drug trg na področju zavarovalništva. To pomeni, da se moramo odločiti, ali obravnavamo Evropo kot enotni trg in zahtevamo, da se vsi dogovori sklenejo na evropski ravni. Ali lahko odobrimo pilotne projekte, če eden od naših trgov samostojno vstopi na svetovni trg? O tem moramo doseči dogovor, sicer bo zelo težko obvladati to krizo.

Poudariti želim še eno točko. Finančni trgi se prenavljajo. Sami smo priznali vlogo nebančnih institucij v direktivi o SEPA. Priznati moramo, da se pojavljajo različne islamske banke in ustanove ter končno, da tržna omrežja vstopajo na finančni trg. Zato je pravna ureditev nebančnih institucij prav tako nujna, pri čemer bi skupna ureditev poenotila predpise delovanja za bančne in nebančne institucije. Takšno je danes dejansko stanje.

Tretje vprašanje, ki ga želim poudariti, je, da sem zaskrbljena zaradi uporabe le tveganih modelov kot podlage. To načelo ocene tveganja se je izkazalo kot zelo subjektivno in zato dvomim o direktivah Solventnost II in Basel II. Bonitetnim agencijam ne moremo zaupati, lahko jih kritiziramo, vendar problem ostaja. Zaupati moramo tržnim instrumentom, to je likvidnosti. Če ne moremo prodati posebnih vrednostnih papirjev na trgu ali če se z njimi redko trguje, jih ne more oceniti nobena bonitetna agencija. To je treba pravilno razumeti, pri čemer moramo zmanjšati odvisnost zakonodaje od mnenj bonitetnih agencij.

Za zaključek želim omeniti, da ni potrebe po reševanju finančnih institucij. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so po finančni krizi v Litvi, ko so nekaj tednov preživeli v zaporu, bankirji zelo hitro razumeli, kako voditi banke.

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, pozivam komisarje, da se odzovejo.

Z avgustovskim razvojem dogodkov na trgu drugorazrednih posojil so se zastavila številna vprašanja za vse nas. Predvsem se razvija globalizirana narava finančnih trgov, ki jih zdaj obravnavamo, in vprašanje, kako hitro lahko pravna ureditev ali nadzor sledi načinu razvoja novih produktov, pri čemer se razvijajo tudi nove zamisli. Pri tem se spomnim na besede starega kmeta iz zahodnega Corka na jugozahodu Irske: olje, ki bi povzročilo rast las, ne obstaja – opravičujem se tistim v parlamentu, ki imajo težave z izpadanjem las – očala, s katerimi bi videli skozi oblačila, ne obstajajo in norci se rojevajo vsak dan. Dejansko so bili produkti, ki so bili na voljo, visoko tvegani, in ne glede na mnenje kogar koli, bi morala biti zamisel, da kupec prevzema odgovornost za kupljeno blago (caveat emptor), v ospredju vseh odločitev, povezanih z bankami ali drugimi skladi, pri katerih naj bi se vlagalo v te visoko tvegane proizvode. S tem se jasno razlikuje med vlogo bonitetnih agencij in njihovo odgovornostjo, ne le v zvezi z njihovimi nasveti, ampak zlasti v zvezi z njihovim preglednim obveščanjem, ali zastopajo te sklade same ali dejansko zagotavljajo jasen, neodvisen nasvet.

Kolegi se boste spomnili, da smo pred več leti obravnavali direktivo o potrošniških posojilih, pri čemer je bilo celotno področje preglednosti in zagotavljanje neodvisnih nasvetov javnosti eden od ključnih sestavnih delov. Smešno je, da je za nekatere največje finančne ustanove na svetu – in nekatere v Evropi – ki porabijo veliko denarja za pridobivanje strokovnega znanja in ki nam govorijo, kako bi morali v Evropi upravljati naše gospodarstvo, zdaj značilna slaba politika vlaganja.

Čestitam komisarju McCreevyju, ker je pripravljen prevzeti to vprašanje in obravnavati ta področja. Prav tako menim, da je zdaj bistveno, ne le pri obravnavi bonitetnih agencij, ampak tudi v zvezi s tveganjem, kateremu so izpostavljene evropske banke zaradi politike nekaterih naložb, in naslednji teden ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Alain Lipietz, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, kriza zahteva, da poudarim tri točke.

Prvič, kriza prihaja iz krize težkih socialnih razmer med severnoameriškimi nacionalnimi uradniki. Razumeti je treba, da imajo vsi uradniki ZDA zelo resne primanjkljaje, kar imenujemo dvojni primanjkljaj ZDA. Imeli smo to krizo in bomo imeli druge, bodisi iz velikih podjetij ZDA, držav ZDA ali morda celo iz zvezne vlade. Pričakovati moramo še nekaj bolj resnih kriz, ki bodo v naslednjih letih prišle iz Združenih držav.

Drugič, ta kriza se je zgodila marca v Združenih državah. Razširila se je po vsem svetu prek tveganih skladov, pri čemer sta prva dva propadla junija. Na evropske banke je vplivala šele ob koncu julija, v začetku avgusta. Imeli smo čas, da smo ugotovili širjenje plamenov. Gospa Merkel, takrat predsedujoča skupini G8, je dejala, da moramo sprejeti ukrepe v zvezi s tveganimi skladi, vendar je ni nihče poslušal. Še huje, Nizozemska je v postopku razvoja politike za deregulacijo vzpostavitve skladov tveganja v svoji državi. Hkrati z nasprotovanjem tveganim skladom Evropska unija spodbuja njihov razvoj na svojem ozemlju. To kaže na pravi neuspeh poskusov Evropske unije, da zase uveljavi nadzorne ukrepe in pravila nadzora.

Kot nekdanji poročevalec, ki zagovarja pravila nadzora in nadzor nad finančnimi konglomerati, doživljam to kot osebni neuspeh. Opozarjam, da potrebujemo več kot en parlamentarni mandat za pripravo poenostavljenega prospekta o izdaji vrednostnih papirjev v Evropi. Danes ena banka ni sposobna razumevanja zapletenega prospekta, ki ga objavi druga banka o vsebini skladov, ki jih prodaja. To je rezultat dogajanja.

Tretja težava, kot sem jo omenil centralni banki pred leti, je, da ni mogoče urejati monetarnega sistema le z ukrepi za posojilno obrestno mero. Menim, da je krizo v Evropi pospešilo povečanje obrestne mere Evropske centralne banke ob koncu zadnjega četrtletja. Ne verjamem, da je dovolj reči, da je treba zmanjšati stopnjo za 0,5 % ali jo ohraniti ali zvišati za 0,5 %. Rešiti moramo resničen problem, ki je ponovna uvedba selektivne politike posojil, pri čemer je mogoče obrestno mero določiti na 0 % za nujne naložbe, kot je boj proti podnebnim spremembam, kar je lahko veliko dražje za posojila, usmerjena v špekulacije.

  Godfrey Bloom, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, nagovoril bom galerijo, v kateri je veliko več ljudi, kot je poslancev v tej polkrožni dvorani. Upam, da imate na ušesih slušalke, ker danes sprejemajo odločitve ljudje, ki ne vedo popolnoma nič o mednarodnih financah.

Že 40 let delam na področju finančnih storitev. Sem poklicni ekonomist – pogovarjamo se o tveganih skladih, o mednarodni valuti. Če boste pogledali podatke o tem, kakšno strokovno znanje imajo poslanci Evropskega parlamenta, boste zelo razočarani. Vendar tu sprejemamo odločitve o svetovnih financah. Štirideset odstotkov britanskega BDP izvira iz finančnega središča Londona (the City of London). Tu so ljudje iz Poljske, Češke in Latvije, ki ne vedo popolnoma nič o teh stvareh, a se vseeno odločajo o prihodnosti mednarodnih financ.

(Razburjenje.)

Ne razumejo teh stvari. O tem ne vedo popolnoma nič, nič več kot o kmetijski in ribiški politiki, vendar so vseeno tu.

Gospe in gospodje v galeriji, če bi radi vedeli, kaj so to mednarodne finance, pojdite v Dubaj, New York, Los Angeles, na Bermude. Tu gledate ljudi – poglejte jih. Nihče od njih še nikoli v življenju ni pošteno delal. To je „skupščina Miki Miške“, kar bo slabo za vse nas.

  Predsednik. − Opozoril bi rad na to, da med govorom v polkrožni dvorani nagovarjate predsednika in poslance, medtem ko so sodelujoči na zasedanju občinstvo. Prosim, spoštujte ljudi, ki vam izkazujejo spoštovanje s tem, da vas poslušajo.

(Ploskanje.)

  Luca Romagnoli, v imenu skupine ITS. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, razpad trga posojil z visokim tveganjem v ZDA je povzročil senzacijo, ki se še danes čuti na borznih trgih ter je špekulante in varčevalce postavila v hudo krizo.

Splošno znano je, kaj so storili nepremičninski udeleženci na trgu ZDA: posameznikom z visokim tveganjem so ponudili posojila, ki so bila nato zaustavljena, pri čemer so povzročili ne le krizo finančnih produktov, ampak tudi krizo veliko bank. Letos je velik odstotek posojilojemalcev prenehal plačevati obroke, ki jih dolgujejo, kar je povzročilo krizo celotnega sistema.

V Italiji se zdi, da je kriza, razen na promet na borzi, zelo malo vplivala na nacionalni bančni sistem, ker italijanske banke očitno niso neposredno izpostavljene drugorazrednim posojilom. Za veliko nemških, britanskih in francoskih bank je bilo drugače, zato danes o tem razpravljamo. Torej lahko upamo vsaj na začetek preiskave o največjih mednarodnih bonitetnih agencijah in njihovi vlogi v teh dogodkih ter s tem o odzivu na finančno nestabilnost in vplivu na dejansko gospodarstvo.

Gospe in gospodje, naj vam razložim dogajanje v Italiji, ker so posojila in nakupi nepremičnin v moji državi pomembni, in vas obvestim o tem, kaj je pomemben italijanski tednik L'Espresso objavil o etiki nekaterih italijanskih politikov (ki so med drugim tudi naši kolegi), vpričo trpljenja veliko varčevalcev in tistih, ki si prizadevajo plačati posojila, medtem ko bi dejansko preprosta institucija s socialnimi posojili uresničila posedovanje nepremičnine. Vpričo vsega tega poslušajte, kaj razkriva tednik L'Espresso o nekaterih italijanskih levo usmerjenih politikih, kar je vredno poudariti, in o nekaterih sredinsko usmerjenih osebnostih, vendar predvsem o levo usmerjenih.

Ti gospodje, katerih imena in naslovi so navedeni, so izkoristili izjemno ugodne pogoje za nakup premoženja v Rimu. Lahko rečete, da so priporočila praksa, morda sprejeta praksa in stara praksa, v moji državi, vendar ne le v Italiji, ampak morda po vsem svetu. Vendar se sprašujem, če se zahteva priporočilo in banka ali zavarovalnica odobri podporo, kaj dobijo v zameno tisti na oblasti?

Po navedbah tednika so gospod Veltroni, naslednik gospoda Prodija, gospa Cossutta, hči enega najbolj radikalnih in zvestih komunistov, gospod Violante, nekdanji predsednik vlade in med najbolj poznanimi razsodniki o etiki drugih ljudi, ter gospodje Marino, Mancino, Mastella, Casini, Proietti in Baccini, kupili hiše v Rimu s takrat 25 do 30 sobami za četrtino, če ne še manj, tržne cene, pod posebnimi pogoji lastnikov, ki so bili presenetljivo banke in zavarovalnice.

Demokracija ima svoje stroške in kot je imel proletariat svoje stroške, jih ima danes napredni socializem, ki je od predhodnikov prevzel posebne sposobnosti v prizadevanju za svoje interese. Če vas vsak mesec obremenjuje hipoteka in imate srečo, kot jaz, da vas zaradi tega sedeža v Parlamentu in dejavnosti zakonca, ki zdaj lahko prispeva, hipoteka obremenjuje malo manj, okrivite komuniste, stare in nove, ki so se odločili liberalizirati dovoljenja za taksiste in odpiralni čas brivcev ter prodajati zdravila v veleblagovnicah, vendar so bankam omogočili, da se svobodno odločijo glede žrtvovanja v zvezi z obremenitvijo družin s hipoteko na vašo prihodnost in življenje.

Državljani Italije in Evropske unije lahko prevzamete krivdo le nase, če ste se odločili za kaj drugega, kot poklicno pot v eni od italijanskih strank, ki vladajo ali so vladale mestom, regijam in narodom ter jim pri vladanju vladajo banke.

  Cristobal Montoro Romero (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, komisarji, najprej se želim zahvaliti za besede, ki jih oblast oblikuje za ohranjanje optimizma vpričo krize, ki jo doživljamo.

Vendar hkrati želim vnesti čim več realizma v to razpravo, ker bo prikrivanje pomembnosti dejstev povzročilo le zmedo glede iskanja rešitev.

Prvič, srečujemo se s krizo, ki je bila napovedana. To ni kriza, ki je presenetila. Vedeli smo vsaj eno leto prej, da se bo to zgodilo, pri čemer se za to nismo zanimali in se nismo odzvali.

Drugič, to je resna kriza. Predsednik banke Bundesbank je tako sam dejal pred tremi dnevi. Morda smo tik pred običajno klasično bančno krizo pomanjkanja zaupanja.

Tretjič, na Evropo so vplivale finančne institucije v državah, ki niso uspele ustvariti dobička, ker so njihova gospodarstva sorazmerno stagnirala, in so zato iskale dobiček z večjim tveganjem. Zato je mogoče reči, da nadzorni organi, evropski organi za bonitetni nadzor, tega niso uspeli preprečiti.

Zato je Evropska centralna banka prva posegla v krizo in je vložila največ denarja, zlasti ker bi lahko v Evropi, v središču Evrope, ki se zdaj gospodarsko izboljšuje, kriza postala najhujša. Zato potrebujemo večjo jasnost v zvezi z dejanskimi posledicami in kako globoka je zares ta kriza.

Nedvomno je četrta značilnost tega, kar doživljamo, razmere v katerih smo, na kratko, odziv monetarnih organov in odziv Evropske centralne banke.

Menim, da je ukrepala pravilno, ko je prispevala dodatke k likvidnosti, ker je to, kar se dogaja, pomanjkanje likvidnosti. Vendar je res, da je presenetljivo, da se mora to zgoditi ravno takrat, ko Evropa dviga obrestne mere za omejitev likvidnosti sistema, za omejitev posojil. To je glavni nesmisel in ga je treba ustrezno razložiti brez zmede, ki je nastala zaradi razlag iz avgusta.

Pojasnilo je bistveno, ker govorimo o milijonih družin in milijonih malih in srednje velikih podjetij, ki so odvisna od spremenljive obrestne mere v Evropi in se zadolžujejo. Zato je bistveno, da pojasnimo razvoj dogodkov glede obrestne mere in pozovemo k previdnosti pri zvišanju obrestne mere v Evropi, da se okrepi gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest, kar na tej stopnji povezovanja EU močno potrebujemo.

  Pervenche Berès (PSE). – (FR) Gospod predsednik, komisarji, gospe in gospodje, moramo biti stvarni: kljub močni evropski zakonodaji, ne bomo uspeli storiti ničesar v zvezi z izvorom krize. V zvezi z zakonodajo ZDA, pri čemer ta ne razume zaščite potrošnikov na področju hipotekarnih posojil pri bankah ali drugih institucijah, nimamo nobene moči.

Bodimo realni: srečujemo se s krizo, katere posledice moramo nujno popraviti, vendar smo se dolgoročno iz tega tudi nekaj naučili.

Bodimo jasni: evropski državljani so povsem upravičeno zaskrbljeni zaradi posledic te krize za financiranje dejanskega gospodarstva. Bodimo jasni: naši sodržavljani ne razumejo, da so se javne institucije, kot je Evropska centralna banka, ob koncu dneva prisiljene vključiti za zagotavljanje likvidnosti trga, da obvladajo tveganje nekaterih, katerih metode obrestovanja ne upoštevajo nobene ekonomske logike.

Uspešno rešimo položaj. Zavzemimo stališča, ki naj bi bila stališča Evropejcev, utemeljena v realizmu in predlogih. Na koncu je Evropska centralna banka dejansko opravila svoje delo, kot posojilodajalec zadnje možnosti. Vendar kot nadzorni organ nima pristojnosti za ugotavljanje dejanskih razmer tveganj, ki so jih sprožili udeleženci na trgu. Izboljšati moramo nadzorna pooblastila evropskih organov, pri čemer je vaša naloga, gospod komisar, da pri tem dejavno sodelujete.

Uspešno rešimo položaj: že nekaj let govorimo o pošteni vrednosti, pri čemer je ta danes poslabšala pogoje za vrednotenje drugorazrednih posojil.

Uspešno rešimo položaj: gospod komisar, v zvezi z bonitetnimi agencijami, pravila ravnanja združenja IOSCO ne izpolnjujejo zahtev sedanjih razmer. Potrebujemo resnično konkurenčen trg na katerem ni navzkrižij interesa in za katerega je značilna večja preglednost.

Končno, bodimo idealisti in upajmo, da bo uporaba finančnega mehurčka, ustvarjenega na ta način, končno začela sproščati financiranje za dolgoročno naložbo, s katero mora Evropa obvladati podnebne in energetske izzive. Včasih je idealizem lahko najboljša oblika realizma.

  Andrea Losco (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, spet se v tem parlamentu srečujemo s težavo, ki smo jo imeli že julija. Takrat so bile izražene nekatere negotovosti v zvezi s krizo, ki je nato prizadela območje eura. To je bila napoved krize, kot so navajale novice iz ZDA.

Že nekaj časa je jasno, da so bile cene nepremičnin v ZDA pretirano visoke in da je sistem ZDA omogočal enostavno odobritev posojil plačilno nesposobnim osebam ali po zelo visokih obrestnih merah, pri čemer je bil posledičen pretres na svetovnem trgu neizogiben.

Kdo je sodeloval pri tem? Vlagatelji, državljani, večinoma iz ZDA, vendar tudi Evropejci, trpijo negativne posledice; državljani, vlagatelji, varčevalci. Zato je vprašanje, ali ta parlament in institucije na splošno ščitijo varčevalce v svojem bistvu. Zaščita varčevalcev pomeni razumevanje vloge, ki jo imajo drugi udeleženci v tem okviru ali v tem poteku dogodkov, vloge bonitetnih podjetij, ki pogosto kažejo veliko neskladnosti in so v sporih, ki so včasih neizzvani. Verjamem, da morajo pravila in standardi veljati za vse navedene.

Kriza je poudarila tudi takratno opazno nasprotje, pri čemer je bila ECB prisiljena v finančno gibanje na trgu in hkrati zvišati obrestne mere za reševanje tveganja inflacije. Upajmo, da se te razmere ne bodo ohranile.

Dejstvo, da se to dogaja, seveda pomeni, da se moramo vprašati, kako morajo standardi, ki urejajo osebe na svetovni ravni, ker je to kriza, ki je še enkrat poudarila vidik globalizacije, opredeliti ravnanje vsake osebe.

  Guntars Krasts (UEN). – (LV) Gospod predsednik, trenutna finančna nestabilnost ne bi smela biti presenečenje, vendar so bili vsi presenečeni, ko se je zgodila. Negotova potrošniška in nepremičninska posojila so sprožila vse večje zahteve po likvidnosti. Izvajajo se popravki trga, ker je bil denar dolgo časa prepoceni, kar je spodkopalo standarde za vrednotenje naložb. Pomanjkanje zaupanja na trgu je škodilo celo ugodnim sredstvom, ki ne bi smela biti predmet popravkov cen navzdol. Zdaj smo lahko prepričani, da lahko dostopen, poceni denar ne ustvarja stabilne rasti. Temelji stabilne rasti so proaktivna reforma sistemov, učinkovite naložbe in trgi, ki delujejo svobodnejše in preglednejše. Zdaj se glavni strahovi vrtijo okoli likvidnostne krize, ki se spreminja v krizo plačilne nesposobnosti. Nestabilnost, ki se začenja v obliki likvidnostne krize, se lahko spremeni v krizo plačilne nesposobnosti, ker udeleženci na trgu, ki so prepričani, da je raven znanja neustrezna, ne bodo pripravljeni posojati drug drugemu. Nepremičninska kriza lahko ustvari resne zaplete v več državah članicah EU, ne le v Združenih državah. Investitorji in vlagatelji ne bodo ponovno pridobili zaupanja v finančni trg, dokler ne bodo prepričani, da so vrednotenja pravilna. To pomeni, da se lahko premije za tveganje povečajo, pri čemer se bo poraba podjetij in gospodinjstev posledično zmanjšala. To bi lahko zmanjšalo gibanja naložb ali jih v nekaterih primerih celo zaustavilo. Pripravljavci davčne in monetarne politike Evrope morajo biti na to pripravljeni. Glavno odgovornost za umiritev razmer bodo prevzeli pripravljavci davčne politike. Na področju monetarne politike lahko pričakujemo nižje obrestne mere, ki si jih veliko evropskih politikov že dolgo želi. Hkrati trg ne sme ohranjati zavajajočega mnenja, da se bodo tvegane naložbe ohranile. Stopnje posojil in zahteve po zavarovanju morajo zmanjšati moralno škodo, ki bi jo lahko takšno prepričanje ustvarilo. Dolgoročno morajo centralne banke izboljšati regulativne mehanizme za finančne trge, da se ustvarita večja jasnost in gotovost na trgih. Hvala.

  Karsten Friedrich Hoppenstedt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, popoln obseg nestabilnosti, ki je bila zaznana na svetovnih finančnih trgih, še ni jasen. Šibke točke svetovnih financ so slaba kreditna sposobnost posojilojemalcev na hipotekarnem trgu ZDA in napake pri vrednotenju kreditnih tveganj premoženja in/ali pri njihovem nadzoru. Lahko bi se vprašali, kaj se je v tem obdobju zgodilo z direktivo Basel II v Združenih državah; zavedam se, da to še ni bilo uvedeno, vendar bi pomagalo.

V Združenih državah so do zdaj prilagodili 120 milijonov USD hipotek. Zgolj to je sprožilo šok popravkov stopnje znanih deležev. V naslednjih dveh letih bodo opravljeni popravki še približno 700 milijard hipotek. Zvišana občutljivost vlagateljev je poslabšala dilemo, z manjšim zaupanjem in zanimanjem za naložbe z visokim tveganjem. Tudi upravni odbori bank zdaj priznavajo, da niso vedeli, kaj delajo. Pomanjkanje zaupanja vlagateljev in realne ocene zdaj preprečujejo vrnitev na običajne ravni, pri čemer je to postopek, ki bo gotovo trajal nekaj časa in ne bo prizanesel strokovnjakom nadzornih odborov bank.

Zaupanja ni mogoče izraziti statistično z matematično formulo. Vendar preglednost gradi in ohranja zaupanje ter omogoča obvladovanje tveganj. Gospod komisar, omenili ste direktivo Solventnost II. Tveganja iz tveganih skladov in drugorazrednih hipotek so bila do zdaj v sektorju zavarovalništva nizka, pri čemer mora tako tudi ostati. Zato je namen direktive Solventnost II zagotavljati prava izhodišča in spodbude.

V okviru sedanjih predlogov bodo nadomestne naložbe, kot so tvegani skladi in s premoženjem zavarovani vrednostni papirji, ki so pogosto izpostavljeni drugorazrednemu tveganju, predmet 45-odstotne podpore z lastnim kapitalom, kot običajna posledica direktive Solventnost II. To se na prvi pogled zdi visoko, vendar zagotavlja jasno spodbudo podjetjem, da spodbudijo načrtovani tvegani sklad k razkritju svojih naložb vlagatelju. Menim, da pri tem velja načelo, po katerem lahko le tisti, ki imajo potrebno znanje, izvajajo kapitalske naložbe z visokim tveganjem.

Evropski parlament že dolgo poziva k preglednosti posebnih finančnih produktov in mehanizmov. Odziv Komisije za vzpostavitev dodatnih predpisov o preglednosti za več kot 9 000 tveganih skladov je zastarel. Prav tako so nujni predpisi o preglednosti za bonitetne agencije. Vsem bi koristila bolj realistična ocena svetovnega kreditnega tveganja.

V zadnjih nekaj letih sta evropski proračun in gospodarstvo ustvarila večkratne dolgove. Napaka pri izdajanju posojil po vabljivo nizkih obrestnih merah samodejno povzroča neravnovesja med monetarno uspešnostjo in uspešnostjo dejanskega gospodarstva.

  Ieke van den Burg (PSE). – Gospod predsednik, veliko bi lahko povedala o tej finančni krizi, vendar se bom v svojih dveh minutah raje osredotočila na tri področja, na katerih menim, da je treba ukrepati.

Prvič, pomanjkanje pravne ureditve. To je izpostavilo že več poslancev. Zapleteni novi produkti ter zlasti diverzifikacija in listninjenje tveganj so ključni deli te krize. Diverzifikacija nam je bila predstavljena kot popolna metoda za odpravo tveganj, zdaj pa je jasno, da je pomenila tudi povečanje tveganj in negotovosti, ki je zdaj povsod.

Drugi element v zvezi s pravno ureditvijo je, da se te dejavnosti večinoma odvijajo zunaj reguliranega trga: dejavnosti, s katerimi se posluje na prostem trgu, in tvegani skladi, kot je bilo že omenjeno. Resnično menim, da moramo preveriti, kam vodijo te mrtve točke. Vem, da se gospod McCreevy ne strinja, vendar mislim, da je zdaj skrajni čas, da pregledamo možnosti pravne ureditve, pri čemer si ne želim pretirane ureditve ali panike, ampak izvršitev resne študije. To bi morala narediti Komisija.

Drugi element je pomanjkanje informacij in preglednosti. To je prav tako izpostavilo več ljudi. Rada bi izpostavila tudi bonitetne agencije in računovodska pravila, ki jih je omenila tudi gospa Berčs, in sicer vprašanje o pošteni vrednosti. To je povezano z mojo tretjo točko, tj. pomanjkanje usklajevanja in sodelovanja. To je element, ki je bil del ukrepov Evropske centralne banke, ki je ustrezno zagotovila likvidnost, ni pa imela informacij in nima sredstev za kaznovanje tistih, ki so povzročili krizo. Vzpostavljena bi morala biti tesnejša povezava med Evropsko centralno banko, njenim znanjem in nadzorniki. Zelo pomemben element je sodelovanje ter krepitev in spodbujanje nadziranja na evropski ravni, pri čemer se razumejo ti pojavi na vrhu trga in ti novi pojavi.

Večkrat sem omenila, da potrebujemo nadzor na evropski ravni. Tudi ljudje, ki se s tem strinjajo, mi povedo, da je treba počakati na krizo, ker zdaj ni občutka nujnosti. Mislim da je zdaj skrajni čas, kriza pa je tudi tu, zato moramo ukrepati.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, finančni nemir tega poletja je očitno pokazal, kako tesno so povezani trgi. Globalni finančni trg dobesedno nenehno deluje z milijoni transakcij, ki vplivajo na vse. Nove tehnologije ustvarjajo popolnoma drugačne razmere. Možnost ustvarjanja boljših obetov za razvoj naložb se je bistveno povečala. Dostop do tveganega kapitala je pri tem bistven. Veliko novih finančnih instrumentov, pri čemer smo v nekatere od njih danes podvomili, je bilo večinoma dobrih in so povečali likvidnost ter možnosti naložb.

V zadnjih nekaj nemirnih tednih na finančnih trgih se je izkazalo, da je močna centralna banka za Evropo dobra stvar. ECB je lahko delovala hitreje od sodelujočega organa v Washingtonu in je lahko hitro ukrepala za umiritev trgov. Za to si ECB zasluži pohvalo.

Še vedno ne vemo, kako daleč se bo hipotekarna kriza ZDA nadalje širila. Zelo pomembna bo jesen, ko se bodo pojavili novi statistični podatki. Upajmo, da bodo prilagoditev na trgu običajna, brez vseh velikih pretresov, ki bi lahko vplivali na regionalno gospodarstvo, ki je v Evropski uniji pravzaprav zdravo. Za razliko od nekaterih kolegov poslancev seveda upam, da v Evropi ne pretiravamo, in menim, da rešitev vedno zahteva več pravne ureditve in sprejemanja odločitev v preveliki naglici, kot je dejal gospod McCreevy. Kljub zakonu ZDA Sarbanes-Oxley Act, z obširno pravno ureditvijo, tveganih hipotek niso odkrili pravočasno. Za nemoteno delovanje finančnih trgov se zahtevata uravnotežen pristop in prostor za nove metode, združene z zakonodajo, ki krepi interese potrošnikov. Menim, da je direktiva o trgih finančnih instrumentov dober primer.

Zame sta, kot za liberalca, ključna odprtost in preglednost finančnih trgov. Prav tako si želim več sodelovanja med finančnimi organi EU za boj proti kriznim razmeram in za zagotavljanje hitrega odziva.

Gospod predsednik, komisarji, moram dodati še eno pripombo: ko se po svetu dogajajo pretresi je jasno, da je vpliv na majhno valuto in majhen trg, kot je Švedska, bliskovit. Dogodki tega poletja so še dodatno podkrepili vstop Švedske v območje eura.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, resen del preplaha, ki je posledica drugorazrednih posojil, bremeni tudi evropske banke. Veliko skladov za upravljanje je neodgovorno kopičilo izvedene finančne instrumente. Obstaja resna nevarnost škodljivega vpliva prek zasebnega kapitala. Banke so neodgovorno s hipotekarnimi obveznicami osleparile institucionalne vlagatelje in s tem tudi varčevalce, pri čemer so jih predstavljale z oceno AAA, ki je teoretično brez tveganja, kot nacionalni vrednostni papirji, namesto z zelo visokim tveganjem neplačila, kot negativna posojila za lastniški kapital.

Špekulacije, ki jim je bilo omogočeno zapovedovanje na svetovnem finančnem trgu, so zavedle male varčevalce, da so verjeli, da so izvedeni finančni instrumenti nova modrost tretjega tisočletja. Nič ne bi moglo biti bolj oddaljeno od resnice. Ta veriga dogodkov zagotovo še ni končana in tisti, ki so zares odgovorni, ostajajo nekaznovani; skriti spletkarji financ na visoki ravni. Govorniki so se omejevali na zvračanje krivde na bonitetne agencije, vendar, zakaj smo dovolili ocenjevanje in nadzor tveganja finančnih produktov podjetjem, ki so s tem tesno povezana in z interesom za rast trga, ki je pod škodljivim vplivom špekulacij?

Prosim, bodite pogumni in se s tem jasno soočite: ni škodljiva le nepravilna uporaba izvedenih finančnih instrumentov, ampak so škodljivi sami izvedeni finančni instrumenti. Izvedeni finančni instrumenti so za dejansko gospodarstvo to, kar je oderuštvo za varčevanje in uspešno gospodarstvo, kot je dejal veliki ameriški pesnik, Ezra Pound, v svoji baladi: „con l'usura nessuno ha una solida casa di pietra squadrata e liscia per istoriarne la facciata, con l'usura nessuno vede dei Gonzaga, non si dipinge per tenersi arte in casa ma per vendere, vendere presto e con profitto, peccato contro la natura. Pietro Lombardo non si fe’con usura, Duccio non si fe’ con usura, né Piero della Francesca o Zuan Bellini, né fu “La Calunnia” dipinta con usura, L'Angelico non si fé con usura, l'usura arrugginisce il cesello, arrugginisce arte e artigiano, l'usura soffoca il figlio nel ventre, arresta il giovane drudo, cede il letto a vecchi decrepiti, si frappone tra i giovani sposi.“ Oderuštvo ni pravi način za vladanju svetu, za zaščito splošnih interesov poštenih ljudi, ki delajo, proizvajajo in varčujejo.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Poul Nyrup Rasmussen (PSE). – Gospod predsednik, ta finančna kriza je opozorilo za vse nas in za komisarja McCreevyja. Pred nekaj meseci nam je gospod McCreevy zagotavljal, da je razpravljanje o finančnih tveganjih in krizi teoretično ter da ne bomo nikoli prišli do novih težav. Zdaj pa smo se pravkar spopadli s težavo, ki ima po navedbah današnjega časopisa Financial Times, OECD in drugih pristojnih institucij resne posledice.

Za gospoda McCreevyja imam štiri vprašanja.

Prvič, v zvezi z izvedenimi instrumenti, tj. kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kreditnim trgom, krivite agencije in menite, da niso dovolj dobre. Jaz menim, da ne vemo, kaj se dogaja. Ali ste zdaj pripravljeni, da predlagate javno razvrstitev zapletenih izvedenih finančnih instrumentov, da nam bodo lahko javne in zasebne agencije svetovale v zvezi s tveganjem, povezanim z njimi? To je zdaj nemogoče.

Moje drugo vprašanje je povezano z navzkrižjem interesov. Borzni posredniki, tvegani skladi in zasebni delniški skladi so vključeni v zapleten sklop interesov: zaslužijo drug od drugega, trgujejo drug z drugim, mi pa ne vemo, kaj se dogaja. Ali ste pripravljeni na uvedbo pravil o preglednosti, razkritju in odgovornosti, ki zagotavljajo pravo priložnost za ureditev trga?

Moje tretje vprašanje je povezano s pokojninskimi skladi. Vemo, da imajo zaposleni in delavci izgube, povezane z naložbami denarnih sredstev v tvegane sklade, ki špekulirajo na tem trgu izvedenih finančnih instrumentov. Ali ste pripravljeni na uvedbo pravil, s katerimi se bodo lahko v prihodnje zaščitili pokojninski skladi in zavarovalnice, ki poskušajo upravljati denarna sredstva zaposlenih, da se bodo ti zanimali za varčevanje in zavedali, da je izguba omejena?

Moje zadnje vprašanje je: kako lahko zagovarjate dejstvo, da so tvegani skladi, zasebni kapital in investicijske banke zadnji izhod na mednarodnih in finančnih trgih brez kakršnih koli ureditve? Glede na to, da običajno urejamo banke in vzajemne sklade, zakaj morajo biti ti tvegani skladi, zasebni kapital, investicijske banke, zadnji izhod? Jaz tega ne morem pojasniti, vi pa tudi ne. Čas je, da izpostavimo skupne interese, zato potrebujemo pravno ureditev.

(Ploskanje.)

  Antolín Sánchez Presedo (PSE). – (ES) Gospod predsednik, po neurju se nebo še ni povsem zjasnilo in v tej negotovosti se zahtevajo gospodarska stabilnost, finančna varnost, rast in odpiranje delovnih mest.

Ta kriza je velika priložnost za ukrepanje na štirih velikih področjih.

Prvič, ukrepati moramo, da omejimo njen vpliv na gospodarstvo kot celoto. Trg se je burno odzval pri borznih tečajih in omejil finančne pogoje. Odziv Evropske centralne banke, ki je zagotovila likvidnost, je bil pozitiven.

Finančne ustanove so že povečale obrestne mere za svoje stranke v pričakovanju predvidenih povišanj v nekaj mesecih in ob upoštevanju gospodarske rasti in napovedi Evropske centralne banke. Upam, da bo Evropska centralna banka ukrepala na uravnotežen in preudaren način za naše gospodarstvo.

Drugič, ukrepati moramo za izboljšanje upravljanja tveganja in gospodarskega upravljanja. Med svetovnim trgom finančnih storitev ter nacionalnim nadzornim in regulativnim sistemom obstaja simetrija. Če v Evropski uniji teh ciljev ne bomo spodbujali celovito, jih ne bomo mogli uveljaviti na svetovni ravni in tako ne bomo zaščitili naših državljanov ali branili njihovih interesov.

Tretjič, ukrepati moramo, da naredimo trg preglednejši. Razvejanost in razpršenost tveganja sta lahko pozitivna, če ne preprečujeta nadzorovanja tveganja na trgu. Sprejeti moramo ukrepe za predvidevanje finančnih tveganj.

Četrtič, ukrepati moramo, da bodo izvajalci dejavnosti odgovornejši. Spravljanje ljudi z omejenimi sredstvi v dolgove z zelo dragimi hipotekami, ki jih lahko označimo celo za oderuške, v obdobju naraščanja obrestnih mer in ob koncu trenda rasti na nepremičninskem trgu bo zagotovo povzročilo težave.

Banke, ki so sprostile hipotekarne pogoje zaradi možnosti prenosa hipotek, bonitetne agencije, ki niso opozorile na kakovost vrednostnih papirjev, vlagatelji, ki so nepreudarno kupovali vrednostne papirje, in ustanove, ki so jih financirale brez dodatnih garancij, so vsi odgovorni in zagotoviti moramo, da se to ne bo več ponovilo.

  Peter Skinner (PSE). – Gospod predsednik, postopek drugorazrednih posojil je bil zagotovo velika težava, ki je povzročila finančne pretrese, ki so se zgodili to poletje. To je bilo jasno, manj jasna pa je opredelitev vlagateljev in nasprotnih strank, ki so lahko in bodo še naprej pod pritiskom, pri čemer je treba nujno pojasniti to identiteto.

Kot smo slišali danes, je to na splošno posledica prefinjenosti finančnih instrumentov, za katere nekateri menijo, da se lahko primerjajo z alkimijo. Vendar je treba pazljivo in previdno preučiti, kaj lahko naredimo v zvezi s tem in učinki, ki so jih povzročili ti pretresi. Pretiran odziv je lahko enako škodljiv kot pretekli dogodki, ker ugotavljamo, da se je cena kreditov posledično zvišala. Izpostaviti je treba, da to ni dobro za lizbonski proces.

Kaj se je dejansko zgodilo v ZDA, da so se zaprla vrata v zvezi z nekaterimi od teh vprašanj? Lahko bi rekli, da so se vrata hleva zaprla, ko je bil konj na polju, kar popolnoma drži. Vendar je bilo na splošno področje drugorazrednih hipotekarnih posojil neregulirano. To je zdaj dejstvo, ki je bilo obravnavano zelo neposredno, medtem ko sem bil obveščen, da se izvajajo industrijske regulativne in zakonodajne pobude. Hkrati je bila pod okriljem Bele hiše ustanovljena delovna skupina na visoki ravni, ki preučuje bonitetne agencije in prefinjene finančne posrednike.

Iz tega lahko sklepamo, da je bistveno tesno sodelovanje z Združenimi državami in drugimi globalnimi trgi, ker imamo enake sklepe v zvezi s preglednostjo na teh trgih. Če tega ne bomo storili, ker so globalni trgi med seboj tako tesno prepleteni, bomo lahko izgubili veliko koristi, ki bi jih lahko dobili s sklepi, ki bi morali biti skupni.

Kaj se je zgodilo v EU in kaj v ZDA? Zdaj imam nekaj zaupanja v Komisijo ter seveda v Evropsko centralno banko in zvezne rezerve Združenih držav ter v njihovo delo. Te organizacije so prispevale k umiritvi trgov, kar bi morali storiti tudi mi.

Vendar se strinjam z nekaterimi današnjimi govorniki, ki so pozivali k sorazmernemu odzivu, kar lahko trdim glede na zaupanje, ki ga imam. Menim, da bo treba pri listninjenju in družbah s posebnim namenom, ki se bodo preverjale skupaj z bonitetnimi agencijami, omogočiti večji nadzor in preglednost, kar je jasno, kot je izpostavila že gospa Berès. Vendar je treba jasno povedati, da veliko ljudi težko razume to prefinjenost finančnih instrumentov, pri čemer je vloga bonitetnih agencij dostopna javnosti.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Udo Bullmann (PSE). – (DE) Gospod predsednik, delež nas, Evropejcev, pri naložbah na trgu, o katerem danes razpravljamo, je okoli 10 % ali približno 300 milijard EUR. Ne vemo natančno, kolikšen delež teh 300 milijard EUR predstavljajo velika tveganja, vendar 300 milijard EUR ni neznatna vsota: predstavlja skoraj trikratni letni proračun EU in vpliv zdajšnje krize je že mogoče čutiti. V moji domovini, Nemčiji, ki je največje gospodarstvo v Evropski uniji, so se naša pričakovanja glede prihodnjih poslovnih pogojev zmanjšala. Trimesečna posojila so postala veliko dražja, kar pomeni, da podjetja, ki dobro poslujejo, vendar potrebujejo vmesno financiranje, lahko pričakujejo težave.

Rad bi vedel, kaj smo se naučili iz tega. Skoraj vsi govorniki v tej razpravi so omenili agencije za ocenjevanje bonitete. Kot državljan, ki se zanima za to razpravo, sem v internetu v zvezi z govorom komisarja McCreevyja v Dublinu 5. aprila 2005 našel naslednje:

– „Komisar za notranji trg Charlie McCreevy je v svojem govoru v Dublinu 5. aprila 2005 povedal, da bonitetne agencije za zdaj ne bodo vključene v uredbo EU. Komisar McCreevy je dejal, da ne namerava izdati posebne uredbe za bonitetne agencije, vendar se bo ta možnost stalno preverjala. Opozoril je, da bo za nadzor nad tem pooblastil industrijo“.

(DE) Gospod komisar, kdaj se bo ta faza opazovanja končala, kdaj bomo pripravljeni za ukrepanje; kdaj bomo dosegli napredek v zvezi z agencijami za ocenjevanje bonitete, da bomo lahko javno predstavili njihovo uspešnost in napake? Naš sistem je usmerjen sam vase, brezploden in očitno dediščina prejšnjih časov. Dobiti želim iskren odgovor. Ne moremo se pojaviti pred javnostjo ob naslednjih volitvah leta 2009 in reči: imeli smo Komisijo; pet let je opravljala odlično delo tako, da je opazovala, kje je težava.

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospod predsednik, to je bilo dovolj jasno sporočilo Komisiji. Že zdaj lahko predvidimo, da bo imela hipotekarna kriza v ZDA znatne negativne učinke tudi tukaj. Obseg neplačanih hipotekarnih posojil že presega javni dolg Združenih držav. Tudi špekulacije na podlagi prihodnjih nepremičninskih ocen in nizkih obrestnih mer za hipotekarna posojila so se jasno izkazale za špekulativni mehurček. Zdaj je strah pred recesijo v Združenih državah največji doslej. Konec koncev se je osem od desetih recesij začelo z nepremičninsko krizo. Zdaj vemo, da je bilo krizo mogoče predvideti, vendar agencije za ocenjevanje bonitete niso izpolnile svoje vloge čuvaja. Oblike kapitala z visokim tveganjem lahko nam vsem in gospodarstvu naredijo zelo veliko škodo ter zato ne smejo biti prepuščene svojim lastnim mehanizmom ali špekulantom. Načela preglednosti ali dolžnosti razkritja ter tudi nadzor je treba zagotoviti. Od Komisije se zdaj zahteva, da pripravi predloge v zvezi s tem.

  Benoît Hamon (PSE). – (FR) Gospod predsednik, ta kriza je tretja velika kriza v 10 letih. Bi se ji lahko izognili? Gospod McCreevy pravi, da lahko. To bi lahko naredili tako, da bi revne naučili, naj si ne sposojajo denarja, ko ga nimajo.

Kakšna je realnost? Drugorazredni hipotekarni posojilodajalci v Združenih državah so glavni krivci in akterji v tej krizi. Za povečanje svojega dobička so se obrnili na gospodinjstva v velikih finančnih težavah. Leta 2006 je bila polovica odobrenih posojil dodeljena brez preverjanja prihodkov. Ti posojilodajalci so zaslužili denar s posojili, ki jih nikoli ne bi smeli dati. Podprle so jih njihove banke; vendar njih nadzirajo nadzorni svet, revizorji in regulativni organi. To bankam ni preprečilo, da ne bi posojale denarja kreditnim agencijam ali svojim strankam prodajale donosnih, vendar tveganih finančnih produktov v okviru takšnih hipotekarnih posojil.

Te vrednostne papirje, podprte na trgu drugorazrednih posojil, so v velikem obsegu kupovali tvegani skladi s sedežem v davčnih oazah, ki so izvzeti iz vseh ureditev. Tako je bila neuspešna celotna nadzorna veriga.

Moje vprašanje je preprosto. Katere resne pobude bo Komisija zdaj sprejela za preprečitev, da se izbruh finančnih trgov na ameriškem trgu nepremičnin v prihodnje ne bi zgodil pri novem premoženju, kar bi prineslo enake posledice: krizo trga vrednostnih papirjev in potem še upad rasti?

  Elisa Ferreira (PSE). – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, finančne krize nikoli niso omejene le na finančno področje. Zdajšnja kriza bo povzročila dodatno omejevanje posojil in zaradi nje so se že začele vnaprej zviševati cene, ne glede na odločitev, ki jo bo centralna banka sprejela v prihodnosti.

Zaupanje gospodarskih subjektov se je prav tako bistveno zmanjšalo in kljub optimizmu komisarja Almunie gospodarska rast ni niti splošna niti zagotovljena. Veliko regij ima celo resne gospodarske težave.

Danes je težko reči, vendar bi rad vedel, kako naj državljanom razložimo, da so zaskrbljujoče povečanje zadolženosti gospodinjstev, nenaklonjenost javnim naložbam, previsoko ocenjeni izvoz blaga, proizvedenega v Evropi, zaradi upravljanja obrestnih mer nekatere od neizogibnih žrtev. To je bilo običajno sredstvo za nadzor neobstoječe inflacije. Danes so možnosti za obravnavanje popolnoma predvidljivih rezultatov čezmernega tveganja, ki ga prevzemajo izvajalci finančnih storitev in ki ga ne bi ali ne bi mogli regulirati pravočasno, bolj omejene.

Menim, da lahko zaključimo dvoje. Prvič, na finančnih trgih je treba zagotoviti boljšo ureditev, preglednost in sodelovanje, kot je že bilo rečeno. Drugič, nujno je treba preučiti odnos med monetarno politiko ter njenim vplivom na dejansko gospodarstvo, družine, naložbe in zaposlovanje.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo kratek bom, predvsem zato, ker sem osnovno stališče Sveta o tem vprašanju že predstavil v svojem prvem govoru.

Rad bi se zahvalil vsem tukaj za vse govore in predloge, ki ste jih imeli, ter povedal, da sem si zabeležil predloge in skrbi, zlasti tiste, ki so bolj socialnega značaja, to so morebitne posledice, ki bi jih lahko nedavni finančni pretresi imeli za državljane. To točko bomo upoštevali kot zaskrbljenost, ki jo je izrazilo več poslancev.

Ponovno bi rad zatrdil, da bomo kot predsedstvo in Svet še naprej delali na vprašanju skladnosti nadzornih praks ter na programih in mehanizmih, ki bodo omogočili stalno izboljšanje okvira skrbnosti.

Svet in Komisija sta navedla, da vsi podatki, ki so trenutno na voljo, kažejo, da smo dosegli naše gospodarske in finančne cilje: primanjkljaji, gospodarska rast in zaposlenost se povečujejo. V zvezi s tem danes ostajamo povsem realni, vendar – ker je bil realizem omenjen – poudarjam, da bosta predsedstvo in Svet realna. Vsem tem zadevam in razvoju, ki ga lahko prinese prihodnost, moramo nameniti pozornost, pri čemer bosta predsedstvo in Svet, kot se zanju spodobi in kjer je upravičeno, sprejela ustrezne ukrepe in pobude za zagotovitev odziva na kakršno koli zaskrbljenost in težave, ki se lahko pojavijo.

  Joaquín Almunia, komisar. − (ES) Gospod predsednik, v zvezi z vplivom pretresa ali krize finančnih trgov, če jo želite tako imenovati, na dejansko gospodarstvo v zadnjih tednih ponavljam, da se bo po naših začetnih ocenah – napovedi bomo objavili v torek – in tudi po mnenjih, ki so jih javno objavili drugi organi ter javne in zasebne ustanove, vpliv tega pretresa na gospodarsko dejavnost, gospodarsko rast in zaposlovanje v evropskih gospodarstvih leta 2007 čutil, vendar bo zelo neznaten.

Velik del rezultatov za leto 2007 je že zagotovljen z rezultati, doseženimi v prvih dveh četrtinah, z informacijami, ki so na voljo v zvezi s tem, kaj se dogaja v naših gospodarstvih v tej tretji četrtini, in s stalnim gospodarskim okrevanjem, ki temelji na dobrih in trdnih temeljih, ki smo jih podedovali iz leta 2006.

Tveganja bodo očitnejša, če se usmerimo v leto 2008. V naših majskih napovedih sta na stopnje rasti za leto 2008 že vplivala razvoj gospodarskega cikla in učinek odločitev o monetarni politiki, ki so jih sprejele centralne banke. V Evropi in drugje bosta ta finančna kriza, ta finančni pretres in posledična zaostritev posojilnih pogojev povečala tveganje poslabšanja rezultatov za leto 2008, vendar menim, da je prezgodaj za dokončne analize, iz katerih bi lahko potegnili nekatere končne sklepe o tem vprašanju.

Glede na to, da je več dejavnikov, ki so spodbudili pretres v zadnjih tednih, povezanih z zaupanjem, moramo upati, da če obnovimo zaupanje ter vsi prispevamo k nepopustljivi viziji in diagnozi položaja, zato da povečamo ali utrdimo zaupanje, bodo rezultati za leto 2008 boljši ali manj zaskrbljujoči, kot si nekateri predstavljajo.

Menim, da je večina govornikov na splošno enotna glede tega, kaj je povzročilo to povečanje nestanovitnosti in pretres na finančnih trgih, ter menim, da se strinjamo, da je treba najti rešitve. Vendar rešitve niso preproste in ne smemo pretiravati.

Tako kot dobri igralci v gledališču dobri politiki ne smejo pretiravati v času pretresov. Narediti moramo podrobnejšo analizo in celovito razumeti dejstva, poleg tega pa moramo poskušati najti učinkovite rešitve za obstoječe izzive, za tiste, ki so očitni, in za tiste, ki jih še nismo odkrili.

Če se ozremo nazaj na razprave v Parlamentu ali na poročila denarnega sklada ali centralne banke o finančni stabilnosti, analize Evropske komisije in naše nedavne govore, nismo vedeli kje ali kdaj, vendar smo vedeli, da se takšen pretres lahko zgodi glede na razvoj finančnih trgov ter izpopolnjenost instrumentov in tehnik, ki jih uporabljajo finančne ustanove.

Ponavljam, kar sem rekel že na začetku: evropsko gospodarstvo ima še vedno trdne temelje. Euro nas ščiti. Znova je pokazal svojo sposobnost, da lahko ščiti in absorbira pretrese, ki bi v drugačnih okoliščinah, pred uvedbo eura, pomenile veliko večje težave za nas, tako z monetarnega kot s finančnega vidika ter v dejanskem gospodarstvu. Za konec menim, da je Evropska centralna banka pri izvajanju svojih pristojnosti avgusta ukrepala razumno in pravilno.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, zelo bom kratek. Popolnoma se strinjam, da ne smemo biti ravnodušni glede izzivov v zvezi z nadzorom, ki jih predstavljajo vedno bolj zapleteni finančni produkti in zunajbilančne postavke. Prav tako ne smemo biti naivni in misliti, da se bodo s sporazumoma Basel I in Basel II ter direktivo Solventnost II rešile nastale težave. Pri tem lahko pridobimo pomembna nova spoznanja, ki jih bom obravnaval z vsemi zadevnimi osebami v prihodnjem obdobju.

Kot sem povedal v uvodnih pripombah, menim, da je najboljši pristop uvedba manj obvezujočih predpisov, ki temeljijo na načelih. Prepričan sem, da bi bili ostrejši predpisi zdaj najslabše, kar lahko naredimo za finančne trge. V vsakem primeru menim, da ostrejši predpisi niso potrebni. Gospoda Rasmussena bo morda presenetilo, da se strinjam z enim od njegovih predlogov, tj. več preglednosti. Vendar to lahko dosežemo na druge načine, ne le s predpisi.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Pisne izjave (člen 142)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Namen te razprave je bilo pojasniti trenutno bistveno vprašanje, to je razlog za zdajšnjo finančno nestabilnost. Ni dovolj, da le opredelimo problem, potem ko je že očiten. Še manj koristno je predlagati pravna sredstva, ki v praksi le trenutno ublažijo nekatere posledice, vendar kratkoročno in dolgoročno ne spremenijo ničesar.

Vsi vemo, da dejansko gospodarstvo temelji na proizvodnji, distribuciji in porabi blaga v skladu s potrebami ljudi, ki so lahko dejanske, namišljene ali ustvarjene z oglaševanjem. To pomeni, da bi moral denar v obtoku ustrezati dejanskemu gospodarstvu; vendar je pohlep tistih, ki hočejo zaslužiti še več, povzročil nastanek borz in špekulativnih dobičkov v nekakšnem kazinojskem gospodarstvu, ki proizvodni sektor postavlja na drugo mesto in spodbuja financializacijo sistema.

To je vzrok za sedanji problem, ki ga centralne banke želijo ublažiti tako, da dajejo še več denarja v obtok ali dvigajo obrestne mere. Ti procesi imajo svoje meje in pomenijo tveganje za ustvarjanje novih špekulativnih mehurčkov ali dodatno poslabšanje dejanskega gospodarstva, s čimer se povečajo stroški za družine.