Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Sreda, 5. september 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0138/2007).

Na Svet so bila naslovljena naslednja vprašanja:

Vprašanje št. 1 predložil Manuel Medina Ortega (H-0517/07)

Zadeva: Globalni pristop k priseljevanju

Katere ukrepe lahko predvidi Svet glede na sklepe sveta za splošne zadeve z zasedanja v Luxembourgu 17. in 18. junija 2007 v zvezi z razširitvijo in okrepitvijo globalnega pristopa k priseljevanju ter težavami z izvajanjem stalnih ukrepov medvladnega sodelovanja na tem področju, da bi se lahko razvile učinkovitejše politike Unije, vključno z dejanskimi pristojnostmi odločanja Komisije in Frontexa pri zadevah, kot je uvedba pilotnih partnerskih projektov?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Institucije EU izvajajo vrsto ukrepov, predvidenih v sklepih Sveta z zasedanja 18. junija 2007, v mejah svojih pristojnosti, kot jih določa Pogodba, v sodelovanju z državami članicami in, če je ustrezno, z zadevnimi tretjimi državami.

Odgovornost za nadzor in spremljanje zunanjih meja imajo države članice. Vendar je v interesu vseh držav članic, ki so vključene v schengenski sporazum, ne le tistih, ki imajo zunanje meje, da se zagotovi učinkovitost zunanjih meja. Zato so bili sprejeti nekateri ukrepi za spodbujanje solidarnosti in sodelovanja med državami članicami na tem področju.

Ustanovitev Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, splošno znane kot Frontex, z uredbo (ES) št. 2007/2004 je bil pomemben korak pri spodbujanju te solidarnosti.

Prav tako je bila zmogljivost agencije Frontex dodatno povečana, ko je bil 12. junija letos sprejet predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah ter leta 2007 vzpostavljena centralizirana evidenca razpoložljive tehnične opreme – znane kot „orodje“ – ki jo imajo države članice in je lahko na voljo drugim državam članicam.

Skupno delovanje in pilotni projekti se začnejo v soglasju z zadevnimi državami članicami. Skupine za hitro posredovanje na mejah se oblikujejo kot odziv na prošnjo, ki jo vloži ena ali več držav članic. Frontex usklajuje te dejavnosti.

Trenutno se razširitev obsega pristojnosti odločanja Komisije ali Frontexa v zvezi s tem ne načrtuje. Poleg tega je potrditev Odločbe št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ še en pomemben korak pri spodbujanju solidarnosti, ki bo uvedel novo sredstvo za razširitev finančne pomoči na države članice, ki na svojih zunanjih mejah uporabljajo določbe schengenskega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Medina Ortega (PSE).(ES) Gospod predsednik Sveta, najlepša hvala za informacije, ki ste jih navedli. Zavedam se ustavnih omejitev za razvoj takšnih ukrepov sodelovanja ter upiranja mnogih držav članic, da bi sprejele večje zaveze, vendar se vedno srečujemo s tveganjem, da besede Evropske unije ne bodo podprte z dejstvi, zlasti pri delovanju mehanizma Frontex. Zaradi izključno medvladnega in prostovoljnega značaja sodelovanja so besede Evropske unije pogosto le besede, kar pomeni, da program začne delovati, potem pa je prekinjen, ker vlade ne zagotovijo materialnih virov ali jih umaknejo, če so jih prej ponudile, zato imamo na koncu vedno izjave, ki zelo razočarajo javnost, ko napovejo umik sredstev po začetku operacije ali po zelo omejenem ali kratkem obdobju.

Upam, da bo predsedstvo spodbudilo utrditev sistema, ki bo takšnim operacijam zagotovil večjo stalnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Razumem vašo zaskrbljenost. Vsekakor menim, da moramo tudi tukaj pozitivno gledati na napredek, ki je bil dosežen. Če upoštevamo, kakšno je bilo izhodišče, ustanovitev agencije Frontex po mojem mnenju že pomeni napredek in korak naprej pri sodelovanju pri zadevah v zvezi z upravljanjem zunanjih meja v Evropski uniji.

Zmogljivosti in pristojnosti Frontexa lahko razvijemo, kot pravite, če države članice tako želijo. Vendar lahko po mojem mnenju tudi tukaj uporabimo besedo, ki pa ni medvladna beseda, ampak temeljna beseda, beseda, za katero bi rekel, da na njej temelji Unija – to je solidarnost.

Tudi tukaj se moramo zanašati na solidarnost, in sicer na solidarnost z državami članicami, ki jo bodo morda nekoč potrebovale. Ta beseda – zanjo ni nadomestne besede – je beseda, ki ne označuje medvladnega položaja, ampak prej unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik Sveta, želim biti natančnejši. Zamisel o Frontexu je odlična, ampak izvajanje je slabo. Eden od razlogov je ta, da države članice niso zagotovile osebja ali opreme, ki so jo obljubile. Gospod Frattini je ugotovil, da je bilo zagotovljenih le 10 %. Povejte mi – in Parlamentu – koliko osebja in katera tehnična oprema, ki so jih obljubile države članice, so bili do danes dejansko zagotovljeni in koliko jih še manjka ter kakšne ukrepe predvidevate za zagotovitev, da bodo vse države članice končno priskrbele, kar so obljubile, da bo lahko Frontex deloval skozi celo leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu – (PT) Razumem tudi vprašanje poslanca. Upoštevati moramo zaveze, ki smo jih sprejeli v zvezi s Frontexom, naj bo to v smislu opreme, financiranja ali osebja, in se jih držati, pri čemer poudarjam, da predsedstvo ni nehalo opozarjati na te vidike.

Če ne bomo uspeli izpolniti naših zavez, moramo v zvezi s tem nujno ukrepati. To je edini način, da agenciji Frontex omogočimo učinkovito opravljanje nalog in pristojnosti, ki so ji bile dodeljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Zanima me, ali je bila obravnavana vključitev malih in srednje velikih podjetij – konec koncev ta podjetja znatno prispevajo k zaposlovanju v Evropi. Prav tako me zanima, v kakšnem obsegu – kot smo videli v Združenih državah – so bili lizbonski strategiji dodani ukrepi zlasti zaradi zaposlitve žensk. Ali je Svet sprejel kakršne koli pomembne previdnostne ukrepe za ustrezno vključevanje delavcev?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Povedal bi, da so v zvezi z upravljanjem agencije Frontex in splošnejšim vprašanjem priseljevanja osnovni cilji portugalskega predsedstva učinkovitejši boj proti nezakonitemu priseljevanju ter izboljšanje prilagoditve, vključevanja in kakovosti življenja za tiste, ki delajo med nami in zakonito prispevajo k našemu gospodarskemu in socialnemu razvoju.

Portugalsko predsedstvo v zvezi s tem vidikom predvideva več pobud. Ne smemo pozabiti na ukrepe, ki so temeljni in bistveni na tem področju ter povezani z našim odnosom s tretjimi državami. Priseljevanje bo vedno na programu predsedstva in Sveta pri njunem dialogu s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 2 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0520/07)

Zadeva: Posodobitev delovne zakonodaje z vidika enakosti spolov

Kakšne razlike pri obravnavanju moških in žensk je Svet ugotovil pri rednih zaposlitvah?

Kakšna je geografska porazdelitev takšnih razlik v državah članicah?

Kako bo Svet v okviru razprav o posodobitvi delovne zakonodaje prispeval k boju proti diskriminaciji, da bodo moški in ženske imeli enak dostop do kakovostnih delovnih mest, ki ponujajo prilagodljivost in varnost?

Ali je mogoče doseči soglasje o zaščitnih klavzulah za zaščito materinstva ter uskladitev poklicnega in družinskega življenja v zasebnem sektorju?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) V zvezi z razlikami pri obravnavanju moških in žensk pri redni zaposlitvi je bila osnovna zakonodaja že potrjena, vključno z nekaterimi direktivami, ki zagotavljajo enako obravnavanje pri plačilu, dostopu do dela, poklicnem usposabljanju, napredovanju in delovnih pogojih.

Poleg tega sta Komisija in Eurostat odgovorna za spremljanje razmer v tem sektorju v različnih delih Evropske unije. Jasno je, da je za oblikovanje politik najprej treba zagotoviti zelo kakovostne podatke, ki zajemajo celotno Evropsko unijo. Z veseljem opozarjam na dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Svet in Parlament, o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov, ki bo deloval prav na tem področju.

Glede posodobitve delovne zakonodaje lahko Svet ukrepa le na podlagi zakonodajnega predloga Komisije. Vendar Svet uporablja tudi bolj odprte metode usklajevanja v skladu z evropsko strategijo zaposlovanja. Na tem področju politike je naša pozornost trenutno usmerjena v nedavno sporočilo Komisije o prožni varnosti, ki izrecno navaja enakost spolov kot enega od mogočih skupnih načel, ki bo dogovorjen na ravni Evropske unije.

Prav tako pozdravljamo dejstvo, da je bila na spomladanskem zasedanju Sveta leta 2007 sklenjena ustanovitev družinske zveze, ki se uporablja kot platforma za izmenjavo mnenj in znanja o dobrih praksah in politiki za družine.

V zvezi z vprašanjem uvedbe zaščitnih klavzul za zaščito materinstva ter uravnoteženja poklicnega in družinskega življenja v zasebnem sektorju z veseljem omenim pomembne direktive, ki so že bile potrjene na področju porodniškega dopusta ter zaščite materinstva in novorojenčkov na delovnem mestu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE).(EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedujočemu Svetu za ponovno navedbo ukrepov, ki so bili, kot vemo, sprejeti v interesu enakosti. Zanima me pozitivna diskriminacija v zakonodaji nekaterih držav članic. Na primer, za matere so določeni nižji pokojninski pragi; ali bo to danes obsodila Evropska komisija, ki te države članice postavlja pred Sodišče Evropskih skupnosti? Ali bo Svet odločil v prid takšni pozitivni diskriminaciji?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Pozorno branje programov nemškega, slovenskega in portugalskega predsedstva bo pokazalo, da so socialna vprašanja, zlasti vprašanja enakosti spolov in zaščite družine, zelo visoko na seznamu naših tem.

V sodelovanju s Komisijo in vsak na področju svoje odgovornosti bomo seveda predstavili ukrepe, ki so ugodnejši in lahko dejansko prikažejo našo skrb za socialne zadeve. Ta skrb je bistvena v moderni družbi, kot je EU, ob upoštevanju zadevnih pristojnosti EU in držav članic.

Gospe poslanki zagotavljam, da so socialna vprašanja, zlasti tista v zvezi z zaščito družine, prednostna za vsa tri predsedstva in, v tem posebnem primeru, za portugalsko predsedstvo. Upam, da je do decembra ne bomo razočarali na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Danutė Budreikaitė (ALDE).(LT) Že leta 1975 je Evropska unija sprejela pravne akte, ki prepovedujejo diskriminacijo pri zagotavljanju plač ter zahtevajo, da so moški in ženske enako plačani za enako vrsto dela. Minilo je že 30 let, pa se ti pravni akti še ne izvajajo. Prosim Svet, da predstavi svoje mnenje. Ali lahko države članice same izbirajo, katere akte bodo izvajale in katerih ne? Kakšen je položaj na Portugalskem?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Še enkrat poudarjam, kaj spada v pristojnost EU, to sta politika in zakonodaja, in kaj je odgovornost držav članic – to je treba upoštevati – ter ponavljam, da je enakost spolov bistveno vprašanje za Portugalsko.

Povedal bi še, da je v EU in v novi reformni pogodbi – kot je že bilo izraženo v ustavni pogodbi – enakost osnovno in temeljno vprašanje evropskega združevanja ter je del pravnega reda tistih temeljnih načel, ki bodo zagotovo vedno v ospredju našega obravnavanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 3 predložil Chris Davies (H-0523/07)

Zadeva: Palestina

Kakšno je trenutno stališče Sveta v zvezi z neposredno komunikacijo z izvoljenimi predstavniki palestinskega ljudstva, ki delujejo v upravi v Gazi?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Parlament bi opozoril, da je Svet v svojih sklepih z dne 23. in 24. julija 2007 ponovno izrazil polno podporo predsedniku Abasu in vladi, ki jo vodi predsednik vlade Fajad.

Svet je potrdil svoje stališče glede dogodkov v Gazi: palestinski nacionalni cilji se lahko na miren, zakonit in demokratičen način dosežejo le s pomiritvijo in nacionalno enotnostjo, ki temelji na mirovnem programu, ki ga je oblikoval predsednik Abas.

Svet je navedel tudi, da EU nasprotuje kakršni koli delitvi palestinskih ozemelj, ter potrdil, da je EU pripravljena sodelovati z vsemi palestinskimi strankami, katerih politika in dejanja izražajo načela četverice.

EU je ponovno vzpostavila odnose z institucijami palestinske uprave. Začeli smo zagotavljati neposredno finančno in tehnično pomoč palestinski vladi. Svet je v sklepih z zasedanja 23. in 24. julija 2007 ponovno potrdil svojo obljubo, da bo pomagal vzpostaviti institucije in gospodarstvo prihodnje palestinske države, ter poudaril potrebo po celovitem razvoju gospodarstva na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno s spodbujanjem sodelovanja s palestinskim zasebnim sektorjem.

Svet je potrdil svojo podporo palestinski civilni policiji s ponovno mobilizacijo misije EUPOL COPPS. Komisija je tudi Izrael pozvala, da zagotovi pogoje, potrebne za takšno misijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Chris Davies (ALDE). – Politiki Evropske unije se vse od palestinskih volitev ne želijo pogovarjati z izvoljenimi predstavniki, povezanimi s Hamasom. Kadar koli je Hamas naredil majhen korak, ki bi ga lahko obravnavali kot korak v našo smer, smo mu zaloputnili vrata pred nosom.

Med razgovori, ki sem jih imel z nekaterimi kolegi predsednika Sveta v Lizboni, sem izvedel, da nekateri člani njegove vlade menijo, da je bila ta politika velik polom. V tem primeru pa je njegova naloga, da govori v imenu Sveta in zagovarja stvari, ki jih ni mogoče opravičiti. Ali lahko pove Parlamentu, v ali Svet meni, da je njegova politika uspešna?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Poudaril bi, da se je bližnjevzhodna mirovna četverica nedavno sestala v Lizboni. Zaupamo in verjamemo, da bomo lahko oblikovali ukrepe v okviru četverice in tudi v okviru Evropske unije, ki lahko pripomorejo k napredku mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Razmere se tam niso spremenile že veliko let in vemo, da gre za zapleten in težek položaj, ki ga ni mogoče rešiti čez noč.

Vendar menimo, da so zdaj politični pogoji morda takšni, da bomo lahko dosegli pozitiven napredek. Portugalsko predsedstvo želi delovati v tej smeri in prav tako tudi Svet Evropske unije.

Ujeti moramo trenutek in zagrabiti priložnost. Izkoristiti moramo politični kontekst in občutek nujnosti, da rešimo ta problem, ki se po mojem mnenju le trenutno pojavlja v zvezi z bližnjevzhodnim mirovnim procesom. Biti moramo realni, vendar odločni, in ne smemo prenehati.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE). – Ponovil bom zelo dobro vprašanje gospoda Daviesa. Ali Svet meni, da lahko dosežemo napredek na Bližnjem vzhodu brez vključitve Hamasa? Če Hamas ne bo sodeloval v razpravah, se lahko četverica sestaja kolikokrat se želi, vendar rešitev ne bo dosežena. Ali se Svet strinja, da se bo moral za rešitev tega položaja nekega dne soočiti s Hamasom?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kot veste, se je svet dogovoril o načelih in političnih smernicah za bližnjevzhodni mirovni proces, ki se jih namerava držati; verjame v ta načela in te politike, ki oblikujejo njegovo politično delovanje, in jim namerava slediti.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ker avtor ni prisoten, bomo vprašanje št. 4 preskočili.

Vprašanje št. 5 predložil David Martin (H-0526/07)

Zadeva: Pomoč za trgovino

Vse pohvale finskemu in grškemu predsedstvu, ker sta pomoč za trgovino opredelili kot prednostno nalogo.

Kakšne ukrepe bo sprejelo portugalsko predsedstvo za zagotovitev, da se bo financiranje trgovinske pomoči Komisije in zlasti držav članic nadaljevalo tako, da bo do leta 2010 dosežen cilj 1 milijarde EUR letno? Ali predsedstvo lahko pojasni finančne obveznosti posameznih držav glede na ta cilj 1 milijarde EUR ali namerava to narediti v prihodnosti?

Kako bo portugalsko predsedstvo doseglo, da države članice in Komisija zagotovijo ustrezno pomoč pri tistih vidikih pomoči za trgovino, ki jih je opredelila projektna skupina STO za pomoč za trgovino leta 2006 in ne spadajo v opredelitev pomoči v zvezi s trgovino ter tako tudi ne v cilj 2 milijard EUR, kot so prilagoditve in infrastruktura, povezane s trgovino?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Portugalsko predsedstvo je trdno odločeno, da bo nadaljevalo z delom, ki sta ga uspešno začela finsko in nemško predsedstvo, ter da bo izvajalo sklepe o pomoči za trgovino, ki jih je Svet potrdil 15. maja 2007, zlasti v zvezi s pravočasnim dokončanjem strategije EU za pomoč za trgovino, da bo lahko vključena v naslednjo globalno oceno STO glede pomoči za trgovino, ki naj bi bila izvedena novembra 2007.

Eden od ciljev predsedovanja je dejansko doseči dogovor o strategiji EU za pomoč za trgovino na oktobrskem zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, vključno z oblikovanjem posebnih ukrepov, predvidenih za doseganje cilja 2 milijard EUR, ki je bil dogovorjen za pomoč za trgovino do leta 2010, predvsem 1 milijarde EUR od držav članic za potrebe, ki so jih opredelile države v razvoju.

Predsedstvo je prepričano, da bomo to dosegli. Cilj strategije je tudi prispevati k širši agendi pomoči za trgovino in k opredelitvi ukrepov, ki jih je treba izvajati.

Zato je 5. julija 2007 portugalsko predsedstvo predstavilo osnutek strategije EU za pomoč za trgovino, o katerem se razpravlja v ustreznih sestavah Sveta. Osnutek strategije je treba obravnavati v okviru nadaljnjega spremljanja priporočil, ki jih je leta 2006 predložila projektna skupina STO za pomoč za trgovino.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE). – Zelo sem zadovoljen z odzivom predsednika in mu želim vse najboljše na oktobrskem zasedanju. Upam, da bo imel uspešen sveženj.

Če ga bo imel, ali bo razmislil o tem, da bo ob koncu tega leta objavil, koliko sredstev je posamezna država članica prispevala v obliki pomoči za trgovino? Vemo, da je 1 milijarda EUR, ki jo je zagotovila Komisija, zelo pregledna in da je zelo jasno, na kakšen način se bodo ta sredstva porabila. Ni pa jasno od kje naj bi prišla 1 milijarda EUR, ki naj bi jo zagotovile države članice, ali se to tudi dejansko dogaja in od kje prihajajo ta sredstva. Ali bo Svet razmislil o tem, da novembra ali decembra objavi te podatke?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Zahvaljujem se poslancu za njegove spodbudne besede in zaupanje. Predsedstvo in Svet bosta v zvezi s to zadevo ustrezno ukrepala v skladu z običajnimi praksami, pogoji in zakonskimi določbami.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 6 predložil Esko Seppänen (H-0527/07)

Zadeva: Politika severne dimenzije

Portugalsko predsedstvo Sveta je navedlo, da si bo prizadevalo za spodbujanje sodelovanja EU in sredozemskih držav. Kako bo predsedstvo Sveta, glede na to, da ima EU tudi severno dimenzijo, hkrati spodbujalo politiko severne dimenzije EU in njeno izvajanje?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Od začetka tega leta izvajamo politiko severne dimenzije na podlagi dveh dokumentov, ki sta bila sprejeta na vrhu severne dimenzije v Helsinkih novembra 2006.

Dokument o političnem okviru in politična izjava, ki sta bila sprejeta v Helsinkih, pomenita preobrat za severno dimenzijo, ker spreminjata politiko v skupno politiko, ki si jo delijo vse partnerice severne dimenzije, to so EU, Rusija, Norveška in Islandija. Skupno sprejemanje nove politike je ključni cilj ter vključuje polno sodelovanje Rusije v vseh strukturah in dejavnostih severne dimenzije.

Drugi glavni udeleženci in akterji severne dimenzije, zlasti štirje severni regionalni sveti in mednarodne finančne ustanove, bodo prav tako vključeni v proces. Severna dimenzija zdaj predstavlja stalno platformo za razpravo o vprašanjih in zadevah severa.

Portugalsko predsedstvo bo zagotovo nadaljevalo z delom na tem področju. Srečanje usmerjevalne skupine bo predvidoma konec septembra ali začetek oktobra v Reykjavíku. Cilj usmerjevalne skupine je zagotoviti povezanost med ministrskimi srečanji in srečanji visokih uradnikov. Srečanje visokih uradnikov je v času portugalskega predsedovanja predvideno za 21. november v Rusiji.

Kot sredozemska država si Portugalska želi odločnejše in širše politične razprave s partnerji z južnih obal Sredozemlja v okviru partnerstva Euromed. Države EU in Euromed imajo skupne interese ter se srečujejo s podobnimi izzivi.

V našem interesu je, da se sodelovanje EU s temi državami razširi, zlasti v zvezi z obravnavanjem migracijskih tokov in socialnega razvoja. Hkrati bomo nadaljevali z izvajanjem nove politike severne dimenzije. Tako kot v primeru Euromeda bi lahko veliko dosegli s praktičnim sodelovanjem, ki temelji na dobrem sosedstvu, partnerstvu enakosti, skupni odgovornosti in preglednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen (GUE/NGL). – (FI) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, vloga Rusije je ključna pri razvoju severne dimenzije. Odnosi Evropske unije z Rusijo so v zvezi s tem pomembni. Ali predsedstvo letos jeseni namerava spodbujati pogovore z Rusijo o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kot veste, bo portugalsko predsedstvo v času svojega mandata organiziralo vrh z Rusijo, ki bo potekal v Mafri, to je kraj blizu našega glavnega mesta, Lizbone. Upamo, da bomo na tem vrhu preučili vsa vprašanja v zvezi s sodelovanjem ter odnosi med EU in Rusijo na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju ter na področjih, ki neposredno zadevajo prost pretok oseb na evropskem območju.

Menimo, da je pomembno in strateško nujno vzpostaviti vzajemno koristen in ugoden odnos z Rusijo, ki bo temeljil na skupnih načelih in vrednotah.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 7 predložil Bernd Posselt (H-0530/07)

Zadeva: Frontex

Kakšne izkušnje je imel Svet z agencijo Frontex v zadnjih nekaj mesecih in kakšno je njegovo mnenje glede zamisli, da bi se Frontex razvil v pravo evropsko mejno službo po vzoru nemške mejne policije?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Namen Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je znana kot Frontex in je bila ustanovljena z uredbo (ES) št. 2007/2004, ki sem jo že omenil, je izboljšanje celostnega upravljanja zunanjih meja EU.

Vloga in delovanje agencije Frontex so določeni v uredbi, ki upošteva dejstvo, da države članice ohranijo odgovornost za nadzor in spremljanje zunanjih meja. Pristojnosti agencije Frontex so bile nedavno povečane, ko je bil 12. junija 2007 sprejet predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah.

Evropski svet je v svojih sklepih junija 2007 pozdravil dogovor o skupinah za hitro posredovanje na mejah ter uvedbo evropske mreže patrulj in pripravo centralizirane tehnične opreme, ki si jo vzajemno dajejo na voljo države članice.

Trenutno ni drugih predlogov za spremembo uredbe o Frontexu. Haaški program za krepitev svobode, varnosti in pravice poziva Komisijo, da Svetu predloži oceno agencije do konca leta 2007. Ocena mora analizirati vlogo agencije in opredeliti, ali mora agencija prevzeti še druge odgovornosti v zvezi z vidiki upravljanja meja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). − (DE) Bolj kot glede uredbe sem zaskrbljen glede vizije. Leta 1998 sem v tem parlamentu predstavil poročilo o širitvi in notranji varnosti, v katerem sem predlagal evropsko mejno službo. Ta zamisel je bila obravnavana na vrhu v Tampereju, skupaj z zamislijo o Evropski policijski akademiji. Frontex je bil ustanovljen kot prvi korak v tej smeri. Ali ima predsedstvo Sveta enako mnenje glede vizije, da se Frontex in bojne skupine dodatno razvijejo v dejansko evropsko mejno službo za skupno zaščito naših zunanjih meja?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Menim, da se bo agencija Frontex razvijala in širila svoje pristojnosti v skladu s potrebami in voljo držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 8 predložila Sarah Ludford (H-0533/07)

Zadeva: Izboljšanje policijskega sodelovanja

Kako namerava portugalsko predsedstvo doseči napredek glede dveh pomembnih predlogov Komisije, oblikovanih za povečanje varnosti državljanov EU pred kriminalom in terorizmom, to sta KOM(2005)0317 konč. o izboljšanju policijskega sodelovanja med državami članicami Evropske unije, zlasti na notranjih mejah, in KOM(2005)0490 konč. o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti?

Ali se predsedstvo glede na to, da niso bili vsi elementi teh dveh predlogov vključeni v sklep iz Prüma, ne strinja, da nesoglasnost držav članic izraža, da vprašanju čezmejnega izvrševanja zakonodaje ne pripisujejo ustrezne pomembnosti in nujnosti?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Predsedstvo se strinja, da izboljšanje čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju zakonodaje ni le pomembno in pereče vprašanje, ampak tudi izziv.

Osnutek sklepa Sveta o pospešitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti pri boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu – dobro znani sklep iz Prüma –, o katerem je Svet dosegel politični dogovor junija 2007, predstavlja velik napredek pri izvajanju načela dostopnosti in pri krepitvi čezmejnega policijskega sodelovanja, zlasti s skupnimi dejavnostmi in zagotavljanjem pomoči v primeru množičnih dogodkov, katastrof in hudih nesreč.

Predsedstvo meni, da je treba sklep iz Prüma začeti izvajati čim prej, da se lahko dosežejo dejanski rezultati. Zato si bo predsedstvo zlasti prizadevalo, da bo v naslednjih nekaj mesecih dosežen napredek glede osnutka sklepa Sveta o izvajanju sklepa iz Prüma.

Predsedstvo se strinja s poslanko, da vse točke iz dveh predlogov Komisije – enega o izboljšanju policijskega sodelovanja in drugega o načelu dostopnosti – niso vključene v sklep iz Prüma. Vendar sklep iz Prüma pokriva velik del predloga Komisije o policijskem sodelovanju in predsedstvo nima razloga, da bi menilo, da bo ponovna razprava o drugih delih prinesla drugačne rezultate od tega, ki je bil dosežen aprila 2006.

Medtem ko predlog Komisije o načelu dostopnosti določa splošna načela in zajema šest vrst podatkov, sklep iz Prüma dejansko obravnava le podatke o DNA, prstne odtise in podatke o registraciji vozil. Predsedstvo meni, da je postopno izvajanje načela dostopnosti še najbolj realno in praktično ter spada med pristope, ki bodo kratkoročno najverjetneje prinesli praktične rezultate za vsakodnevno policijsko sodelovanje in izboljšanje varnosti za državljane EU.

Predsedstvo meni, da bodo ti praktični rezultati odločno pokazali pomen in nujnost, ki se pripisujeta čezmejnemu sodelovanju, ter tako prikazali, da je praktično sodelovanje mogoče in se izvaja, čeprav le delno. To ne pomeni, da si nam ni treba še naprej prizadevati za doseganje čim tesnejšega sodelovanja pri izvrševanju zakonodaje, zlasti z uporabo elementov iz predlogov Komisije.

Vendar upamo, da lahko to naredimo na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili do zdaj in tistih, ki izhajajo iz izvajanja sklepa iz Prüma.

 
  
MPphoto
 
 

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, ali lahko Svet torej potrdi, da so bile razprave o načelu dostopnosti in ukrepu policijskega sodelovanja v Svetu ustavljene? Ali ste ugotovili, da je prümska pogodba manj ambiciozna kot ta dva predloga, in ste zato te razprave ustavili? Zakaj lahko Svet še naprej sprejema predpise za stvari, s katerimi se krši zasebnost ljudi, ljudje pa ne poznajo bistva policijskega sodelovanja? Ena od ovir pri tem je seveda pomanjkanje splošnega okvira za varstvo podatkov. Nemško predsedstvo nam je obljubilo, da bo tak dokument sprejet letos. Ali je portugalsko predsedstvo dejavno v zvezi s tem in katere so glavne ovire? Svet in države članice morajo nadaljevati s praktičnim policijskim sodelovanjem znotraj trdnega okvira za varstvo podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Portugalsko predsedstvo na tem področju deluje ambiciozno, vendar tudi realno. Pri preučevanju sprejetih ukrepov in ukrepov, ki se predlagajo, vedno primerjamo izhodišče in zastavljeni cilj, pri čemer v zvezi s policijskim sodelovanjem dejansko menim, da smo dosegli pomemben in velik napredek glede na izhodišče. Morda ne celoten napredek, ki bi ga mnogi radi videli, vendar je nekaj bilo narejeno in bo narejeno, če države članice tako želijo.

Zato bo portugalsko predsedstvo podpiralo, razvijalo in izvajalo ukrepe, ki so bili dogovorjeni in po našem mnenju predstavljajo pozitiven napredek pri policijskem sodelovanju v primerjavi s prejšnjim stanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 9 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0536/07)

Zadeva: Ekumenski značaj carigrajskega patriarhata

Več dogodkov dokazuje, da turške oblasti poskušajo postaviti pod vprašaj ekumenski značaj carigrajskega patriarhata. Zunanji minister je na primer izrecno zavrnil možnost, da bi turška vlada priznala ekumenski značaj carigrajskega patriarhata. Poleg tega se turški uradniki niso smeli udeležiti sprejema carigrajskega patriarhata, ker je bil patriarh v vabilu naveden kot ekumenski. Razen tega nova turška nacionalna varnostna politika določa, da „je treba vsak poskus spremembe sedanjega statusa patriarhata preprečiti“, in končno, turško vrhovno sodišče je 26. junija 2007 odločilo, da carigrajski patriarhat ni ekumenski in da je patriarh poglavar grške pravoslavne skupnosti v Carigradu.

Ali je po mnenju Sveta stališče turških oblasti do carigrajskega patriarhata skladno s kopenhagenskimi političnimi merili in obveznostmi Turčije v okviru predpristopnega procesa? Kakšne neposredne pripombe bo sporočil turškim oblastem?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Svet je že večkrat poudaril pomen, ki ga pripisuje vprašanju verske svobode v Turčiji. Verske manjšine in skupnosti se še vedno srečujejo s težavami, povezanimi s statusom pravne osebe, premoženjskimi upravičenji, šolami, notranjim upravljanjem in usposabljanjem, dovoljenji za bivanje in delovnimi dovoljenji za turške in tuje duhovnike poleg možnosti, da so lahko tuji duhovniki izvoljeni za vodje njihovih verskih skupnosti.

Posebne težave, s katerimi se srečuje pravoslavni patriarhat, zlasti uporaba cerkvenega naziva ekumenski patriarhat, je prav tako treba preučiti v tem okviru. Položaj ne sme vplivati na pravice, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah. Verska svoboda je temeljno področje, na katerem je nujno treba doseči viden napredek. Potrebni so tudi posebni ukrepi za sprejetje in izvajanje ustrezne zakonodaje v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

Natančneje, ena od kratkoročnih prednostnih nalog pri odnosih med Evropsko unijo in Turčijo je sprejetje zakonodaje, ki je skladna z ustreznimi evropskimi standardi in zagotavlja odziv na vse težave, s katerimi se srečujejo manjšine in nemuslimanske verske skupnosti. Podobno je treba razviti družbeno strpnost.

V zvezi s tem lahko ponovno zagotovim poslancu, da se bo vprašanje verske svobode še naprej podrobno spremljalo kot del pristopnih pogajanj v okviru poglavja 23, to pomeni sodstva in temeljnih pravic, in procesa reform, ki poteka v Turčiji, ter se bo obravnavalo na vseh ravneh, kadar bo potrebno. Tako je bilo tudi pri zadnjem srečanju trojke ministrov med Evropsko unijo in Turčijo 4. junija v Ankari.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, v dveh minutah in pol, kolikor ste govorili, ste potrdili težavo, na katero sem vas opozoril v svojem vprašanju, vendar niste zavzeli jasnega stališča.

Komisar Rehn je 22. avgusta v imenu Komisije dejal, da je treba patriarhu in patriarhatu omogočiti svobodo uporabe cerkvenega naziva „ekumenski“, ter dodal, da mora Turčija nemuslimanskim skupnostim zagotoviti, da lahko pridobijo pravni status.

Ali se Svet strinja s tem nedvoumnim stališčem, ki ga je zavzela Komisija? Če se, zakaj tega jasno ne poveste? Če se ne, kakšni so razlogi? Zakaj ste tako zadržani?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Gospod Papadimoulis, menim, da sta bila predsedstvo in Svet glede vprašanj človekovih pravic pri naših odnosih s Turčijo jasna, odločna in trdna tako zdaj kot v preteklosti, kot bosta tudi v prihodnosti. Zato menim, da je morda neprimerno izražati dvome, zadržke ali pomisleke v zvezi s tem vprašanjem.

Pri naših pogovorih s Turčijo bomo ohranili naše stališče, predvsem v procesu pogajanj o pristopu Turčije k EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). − (DE) O tem smo že večkrat razpravljali v času za vprašanja in zanima me, kdaj bo turški zakon o veri dejansko sprejet. To nam je bilo zagotovljeno pred več kot enim letom, vendar se ni zgodilo nič. To je zelo posebno vprašanje, ki ni pomembno le v zvezi s pristopnimi pogajanji države, ampak tudi v zvezi z njenim izpolnjevanjem političnih kopenhagenskih meril. Država se nima pravice vmešavati v notranje zadeve cerkve in ji samovoljno odreči njenega pravnega statusa.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kot je poslancu znano, se izvaja neke vrste letni pregled pristopnega procesa Turčije k EU. Ta pregled ali ugotavljanje stanja procesa se vsako leto izvaja v drugi polovici leta ter obsega analize in razprave o vseh teh vprašanjih na podlagi poročila Komisije.

Pregled bo letos potekal v času portugalskega predsedovanja in bo zagotovil ustrezno priložnost za razpravo Sveta o teh vprašanjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Ker avtor ni prisoten, bomo vprašanje št. 10 preskočili.

Vprašanje št. 11 predložila Mairead McGuinness (H-0540/07)

Zadeva: Rezultat vrha EU in Brazilije

Ali lahko Svet oceni vrh EU in Brazilije, ki je potekal 4. julija 2007, zlasti v zvezi z gospodarskimi in trgovinskimi odnosi?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kot veste, je vrh EU in Brazilije potekal 4. julija v Lizboni, zato da bi se začelo dvostransko strateško partnerstvo za povečanje sodelovanja med pogodbenicama na različnih področjih skupnega interesa.

Sprejeta je bila skupna izjava, ki zajema različna področja, na katerih je treba okrepiti naše dvostranske odnose, in dogovorjeno je bilo, da mora biti to partnerstvo z Brazilijo operativno in usmerjeno v prihodnost.

EU in Brazilija sta skupaj pripravili akcijski načrt, ki vsebuje praktične, skupne in usklajene predloge v zvezi z vprašanji, na podlagi katerih se bo oblikoval skupni program.

Zanimiva razprava je zajemala dvostranske odnose med Evropsko unijo in Brazilijo, regionalna vprašanja, zlasti razvoj v Evropi in Latinski Ameriki, ter tudi svetovna vprašanja, kot so razvojna agenda iz Dohe, učinkovit multilateralizem, podnebne spremembe, boj proti revščini in socialni izključenosti ter energetske zadeve.

Čeprav vrh v Lizboni ni bil primeren forum za tehnična pogajanja, je vseeno potekala zanimiva izmenjava mnenj v zvezi s trgovinskimi odnosi. Komisar za trgovino, gospod Peter Mandelson, je ponovil, da je bilo doseganje pozitivnih rezultatov na krogu pogajanj za razvoj v Dohi prednostna naloga za EU in bo tudi še naprej.

Kljub slabim rezultatom nedavnega srečanje skupine G4 v Potsdamu so se pogovori nadaljevali v Ženevi in nihče ni želel izpustiti priložnosti za doseganje ambicioznega, uravnoteženega in obsežnega dogovora.

Brazilija je menila, da pogajalski izhodišči nista bili tako daleč narazen. Nadaljevanje razprave in tesnejše sodelovanje bi omogočila doseganje sporazuma. Pogodbenici sta se strinjali, da bi doseganje sporazuma v Dohi pripomoglo k sklenitvi sporazuma med EU in Mercosurjem.

Glede vprašanj podnebnih sprememb in energetike sta pogodbenici označili mednarodno konferenco o biogorivu, ki je potekala 5. in 6. julija v Bruslju, kot korak v pravo smer, ki bo ublažil kritiko, da naj bi bila uporaba biogoriva domnevno škodljiva.

V zvezi s tem je predsednik Komisije José Manuel Barroso navedel tri ključna področja: določitev skupnih tehničnih standardov za trajnostni mednarodni trg biogoriva, biogorivo kot sredstvo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in doseganje varnosti oskrbe s hrano.

Brazilski predsednik Lula pa je razpravo o podnebnih spremembah povezal z zmanjšanjem onesnaževanja, pri čemer je navedel, da se je kombiniran energetski pristop, ki ga je Brazilija izvajala v zadnjih 20 letih, izkazal za okolju prijaznejšega in okolju primernejšega od visokotehnoloških motorjev EU. Poleg tega je zavrnil navedbe v zvezi z ogroženostjo amazonskih pragozdov in varnosti oskrbe s hrano.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Hvala za izčrpen opis vrste interesov, ki so bili obravnavani. Jasno je, da je kmetijstvo del teh interesov, vendar me zanima, ali je bilo obravnavano sporno vprašanje izvoza govedine iz Brazilije v Evropsko unijo in ali so bile izpostavljene težave v zvezi s standardi, povezanimi z njimi, ter ali se obe strani strinjata glede STO, in sicer glede kroga pogajanj iz Dohe? Ali je bilo vprašanje dvojnih standardov, tj. višjih standardov v Evropski uniji v primerjavi s standardi tretjih držav, v tem primeru zlasti Brazilije, omenjeni v razpravah?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kot je bilo že rečeno, je pobudo za vrh dalo portugalsko predsedstvo. To je bilo prvo vrhunsko srečanje z Brazilijo in upamo, da bo pripomoglo k razvoju strateških odnosov s to državo.

To je bila prva pobuda. Namen srečanja je bilo opredeliti področja in sektorje, v katerih želimo razviti tesnejše odnose z Brazilijo. Obravnavali smo gospodarska vprašanja, vendar boste razumeli, da smo jih obravnavali v splošnejšem in bolj strateškem okviru, pri čemer smo se predvsem osredotočali na vprašanja, ki so na programu pri pogovorih v okviru procesa pogajanj v Dohi.

Seveda bo treba natančnejša vprašanja obravnavati na bolj tehnični in ustreznejši ravni. Trgovinske zadeve na splošno ter vprašanja, ki jih imata EU in Brazilija v zvezi s temi zadevami, so bile obravnavane zelo odprto in odkrito, pri čemer sta pogodbenici izrazili svoja stališča in upanje, da se bo proces pogajanj v Dohi uspešno zaključil.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Zdi se mi, da je to negativen odgovor na vprašanje gospe McGuinness; niste se potrudili, da bi pritisnili na brazilske organe glede obžalovanja vrednih zdravstvenih standardov, povezanih z izvozom govedine, ter glede popolnega pomanjkanja sledljivosti njihovih čred rejnih živali.

Dejstvo, da niste vztrajali pri tem pomembnem vprašanju, bo pomenilo veliko razočaranje za kmetijstvo in interese potrošnikov v vsej Evropi.

Kdaj bo Svet spregledal, da to vpliva na zdravje evropskih državljanov, in od Brazilije zahteval dejansko sledljivost njihovih rejnih živali?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Menim, da so s pobudo portugalskega predsedstva izpolnjeni vsi pogoji za odprto in odkrito razpravo z Brazilijo o vseh vprašanjih, ki lahko poslabšajo naše dvostranske odnose, ter tistih, ki lahko razvijejo in okrepijo te odnose.

Prav tako menim, da sta za zadeve, o katerih imata EU in Brazilija različni stališči, vrh in pobuda portugalskega predsedstva izredno pomembni orodji za odpiranje in razširitev odkrite razprave, ki je potrebna pri vprašanjih, o katerih se pogodbenici morda ne strinjata povsem.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 12 predložila Marianne Mikko (H-0542/07)

Zadeva: Pomoč Evropske unije za Estonijo v zvezi s sporazumi o ribolovu z Rusijo na Čudskem jezeru

Svet se nedvomno zaveda, da 126 kilometrov meje med EU in Rusijo poteka ob Čudskem jezeru. Z estonsko-ruskimi dvostranskimi sporazumi se je uskladila zaščita občutljivega ekosistema Čudskega jezera in ribjih staležev. Kljub temu je očitnost glede ogroženosti ribjih staležev, ki jo je povzročilo neupoštevanje sporazumov s strani Rusije, vse večja.

Ruska stran uporablja dansko potegalko skoraj celo leto namesto le med zelo omejenimi dogovorjenimi obdobji. Ruski trgi ponujajo zanesljiv dokaz, da so ruska uradna merila neustrezna za zaščito premajhnih rib različnih vrst v Čudskem jezeru.

Ruska stran je odložila pogajanja za jesensko sezono 2007 z različnimi izgovori.

Kaj namerava Svet storiti v pomoč državi članici EU Estoniji pri bistvenih pogajanjih med EU in Rusijo o kvotah in upravljanju v prihodnosti?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Pri odgovoru na vprašanje poslanke o pogajanjih med EU in Rusijo o kvotah in njihovem upravljanju v prihodnosti Svet želi poudariti, da, čeprav skupna ribiška politika posebno pokriva ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike „žive vodne vire“ opredeljuje kot „razpoložljive in dostopne žive morske vodne vrste, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami v času njihovega bivanja v morju“.

Poleg tega sta 28. julija 2006 Evropska skupnost in vlada Ruske federacije parafirali dvostranski sporazum o sodelovanju pri ribištvu in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju. Ta sporazum naj bi bil podpisan in začel veljati v bližnji prihodnosti, ko bo Ruska federacija končala domače postopke za podpis.

Ta sporazum zajema vse vode Baltskega morja in njegovih ožin, vendar izključuje notranje vode. Ne glede na geografsko področje uporabe sporazuma člen 13 določa, da se pogodbenici lahko dogovorita o razširitvi sodelovanja pri upravljanju anadromnih in katadromnih vrst, vendar izključuje vrste, ki svoj celoten življenjski cikel živijo v notranjih vodah.

Zato lahko v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti Svet le priporoči, naj poslanka svoje vprašanje naslovi na Evropsko komisijo, zato da se vprašanje zastavi v okviru dvostranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Ruske federacije, takoj ko ta sporazum začne veljati.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Z odgovorom v zvezi s Čudskim jezerom nisem povsem zadovoljna: to je tretje največje jezero v Evropski uniji in edino, v katerem deluje profesionalna ribiška industrija. Ni le vodno telo, ki leži v Estoniji, ampak je mejno jezero s tretjo državo, to je Rusija. Kar zadeva preudarno izkoriščanje ribjih staležev, Estonija, država članica Evropske unije, dela vse, kar je v njeni moči, da zagotavlja ohranjanje staležev v Čudskem jezeru. Vendar to ni mogoče reči za Rusijo.

Zato vseeno želim od predsednika Sveta slišati, kako namerava Svet vplivati na Rusijo, da bo ohranjala ribje staleže v Čudskem jezeru, tako kot to dela Estonija. Kakšne posebne lastne odgovornosti lahko predlagate danes tukaj kot predsednik Evropske unije? Omenili ste Komisijo, vendar je bil vaš odgovor bolj povezan z morjem. Čudsko jezero je mejno jezero, katerega položaj je zelo poseben, in ni notranje vodno telo.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Poslanka meni, da njeno vprašanje utemeljeno, in žal moram reči, da tudi moj odgovor utemeljen. Priporočam, kot sem že rekel na koncu svojega zadnjega govora, da se poslanka s svojim vprašanjem obrne na Evropsko komisijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 13 predložil Brian Crowley (H-0547/07)

Zadeva: Odnosi med EU in Bosno

Ali lahko Svet poda izjavo o najnovejši oceni trenutnih političnih odnosov med EU in Bosno?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Politični položaj v Bosni in Hercegovini je v zelo občutljivi fazi.

Sodba Meddržavnega sodišča v zadevi, ki jo je konec februarja vložila Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni gori o uporabi konvencije o genocidu, je pokazala na nasprotja, ki so se prej zdela delno pomirjena po vzpostavitvi Sveta ministrov 9. februarja.

EU je bosanskim oblastem povedala, da se boji, da poslabšanje političnega ozračja v državi, ponovna uporaba nacionalistične retorike in pomanjkanje politične volje za doseganje sporazuma ogrožajo reformni proces. Bosna in Hercegovina mora delovati učinkovito kot enoten gospodarski in upravni prostor, da bo lahko zagotovila napredek za svoje državljane in na poti proti članstvu v EU.

Kar zadeva odnose z EU in stabilizacijsko-pridružitveni proces, so bili tehnični pogovori o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu zaključeni decembra, pri čemer so vse države članice 3. maja v celoti podprle rezultate tehničnih pogajanj o tem sporazumu. Zaključek pogovorov o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu ni bil dosežen zaradi pomanjkanja vidnega napredka pri reformi policije.

Nedavno imenovani visoki predstavnik/posebni predstavnik EU, Miroslav Lajčak, ki je prevzel urad v začetku julija, je za svoje začetne in nujne prednostne naloge v skladu z zaskrbljenostjo usmerjevalnega odbora Sveta za uresničevanje miru in Sveta Evropske unije določil vzpostavitev konstruktivnega političnega ozračja in prestrukturiranje policije. Visoki predstavnik/posebni predstavnik EU je v zvezi s tem prepričan, da se lahko napredek doseže do konca tega meseca.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley (UEN). – Predsedniku se zahvaljujem za odgovor. Namesto da obravnavam vsako vprašanje posebej, se bom osredotočil na vprašanje reforme policije, ker je to zdaj najnujnejše vprašanje. Ali je Svet pripravil kakšen predlog v zvezi z ustanovitvijo skupine povezovalcev, da bi se omočila sklenitev dogovora med različnimi tradicijami v Bosni in Hercegovini o skupnem standardu ali skupnem kodeksu glede načina delovanja policije? Tak dogovor že obstaja na področju mejne zaščite, ne pa tudi na področju policije.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Hvala za vaše vprašanje, predlog in mnenje. Seveda z velikim zanimanjem pričakujemo predloge novega posebnega predstavnika v zvezi z vprašanjem reforme policije v Bosni in Hercegovini v okviru poglavja o policijskem sodelovanju. Če bodo oblikovani kot točka, ki jo predlaga posebni predstavnik za Svet, in kot rešitev ali predlog visokega predstavnika – ki se neposredno ukvarja s to zadevo, ki je, kot ste pravilno navedli, bistvena za stabilnost Bosne in Hercegovine –, če bi bil pripravljen tak predlog in nam predložen, bi ga Svet seveda preučil.

Menimo, da je treba upoštevati vse predloge in možnosti, ki lahko zares pripomorejo k uresničitvi končnega in bistvenega cilja stabilnosti in napredka v Bosni in Hercegovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Vprašanja 14, 15 in 16 so bila umaknjena.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ker avtor ni prisoten, bomo vprašanje št. 17 preskočili.

Vprašanje št. 18 predložila Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (H-0559/07)

Zadeva: Evropsko računsko sodišče

Maastrichtska pogodba iz leta 1992 je znatno spremenila institucionalni okvir EU, ko je vanj vključila Evropsko računsko sodišče (člen 7 Pogodbe). Unija je z določitvijo računskega sodišča za eno od svojih temeljnih institucij pokazala, da preglednosti pripisuje velik pomen in da mora izboljšati svoje delo.

Pogodba o ustavi za Evropo(1) je prav tako spremenila institucionalni okvir, pri čemer je iz njega izključila računsko sodišče, ki je bilo potem uvrščeno med „druge institucije in posvetovalne organe“ v poglavje II naslova IV Pogodbe.

Sedanje delo na novi pogodbi ne vključuje načrtov o spremembi „institucionalnega okvira“, kar posledično pomeni poslabšanje statusa zunanjega revizorja evropskih institucij. Ali lahko Svet glede na to, da bi morala Unija povečati svojo odgovornost do državljanov, razloži svojo odločitev za znižanje statusa računskega sodišča?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) To vprašanje bo verjetno dobilo najhitrejši odgovor na tem zasedanju, ker dejansko ni naloga Sveta, da komentira delo medvladne konference za reformo pogodbe, ki se je, kot vemo, začela 23. julija 2007.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE).(PL) Gospod predsednik, resnično menim, da je to vprašanje za Svet, zlasti ker zdaj govorimo o novi pogodbi, ki naj bi bistveno spremenila Evropsko unijo, pri čemer je uvrstitev računskega sodišča med „druge institucije in posvetovalne organe“ očitna degradacije te institucije v smislu, kako jo obravnavajo državljani.

Nadzorna funkcija računskega sodišča ne pomeni le spremljanja izdatkov in preverjanja, ali so bila naša skupna sredstva – javna sredstva Evropske unije – pravilno razporejena; računsko sodišče je čuvaj proračunske discipline po vsej Evropski uniji, vključno s Svetom, Parlamentom in Evropsko komisijo. Njegova priporočila in presoje nam vsem pomagajo pri našem delu. Pomemben položaj računskega sodišča mora biti jasen in viden vsem državljanom EU, ker je to tudi institucija, ki potrjuje zaupanje državljanov v EU kot celoto.

Če menite, da to ni zadeva za Svet, potem želim vedeti, za koga je, ker pristojnost Sveta – in pristojnost za delo, ki se trenutno izvaja – vključuje tudi postavitev računskega sodišča na ustrezno mesto, pri čemer je po mojem mnenju ustrezno mesto tam, kjer se nahajajo vse najpomembnejše institucije EU (govorim o novi pogodbi, ki jo zdaj pripravljamo).

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Seveda sem vzel na znanje vašo zaskrbljenost in vaše pripombe, vendar sem jaz tukaj kot predstavnik Sveta. Svet kot tak ni pristojen za pripombe o medvladni konferenci, na kateri države članice sedijo za mizo in razpravljajo o določenih točkah kot države članice, to pomeni neodvisne suverene države, ki delujejo popolnoma neodvisno kot države članice. Zato Svet nima pristojnosti za pripombe v zvezi s tem. Medvladna konferenca ima svoje organe, svoje strukture in predsedstvo, vendar bomo seveda ustrezno upoštevali vse predloge, kritike in nasvete, ki jih želite dati za pospešitev dela na medvladni konferenci, če tako želite. Vendar Svet Evropske unije, kot pravim, ni pristojen za komentiranje dela medvladne konference glede na sodno naravo te konference.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Ker avtorja nista prisotna, bomo vprašanji 19 in 20 preskočili.

Vprašanje št. 21 predložila Marian Harkin (H-0566/07)

Zadeva: Ločevanje med državami članicami v schengenskem območju in zunaj njega

Ali lahko Svet ob upoštevanju izjav irskega predsednika vlade Bertieja Aherna in britanskega predsednika vlade Gordona Browna, ki navajata, da sta morali državi prenehati ločevati med državami članicami, ki so del schengenskega območja, in tistimi, ki to niso, ter glede na prednostne naloge portugalskega predsedstva v zvezi s schengenskim območjem razloži, kako namerava odpreti dodatne mejne kontrole in izboljšati sodelovanje med schengenskimi in neschengenskimi državami članicami pred koncem predsedovanja?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Na zasedanju 12. in 13. junija 2007 je Svet pozval portugalsko predsedstvo, da se drži časovnega razporeda obiskov za ocenjevanje schengenskega informacijskega sistema, zato da bodo do novembra 2007 sprejeti sklepi iz člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, ki za države članice, ki so k Evropski uniji pristopile leta 2004, določa, da morajo do konca decembra 2007 odpraviti mejne kontrole na notranjih kopenskih mejah in morskih mejah ter najpozneje do marca 2008 na zračnih mejah, takoj ko bodo vsi pogoji izpolnjeni. V zvezi z Irsko in Združenim kraljestvom člen 4 protokola 2 Amsterdamske pogodbe, ki schengenski pravni red vključuje v območje uporabe Evropske unije, navaja, da lahko Irska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ki ju schengenski pravni red ne zavezuje, kadar koli zaprosita za sodelovanje pri nekaterih ali vseh določbah pravnega reda. Ti državi članici do zdaj nikoli nista zaprosili za uporabo določb schengenskega pravnega reda v zvezi z odpravo kontrole oseb na notranjih mejah. Ker Irska in Združeno kraljestvo tega nista zahtevala, predsedstvo Sveta v zvezi s tem ne more kaj dosti narediti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Hvala za vaš odgovor. Britanski predsednik vlade Gordon Brown in irski predsednik vlade Bertie Ahern sta izjavila, da sta morali obe državi odpraviti razlikovanje med schengenskimi in neschengenskimi državami. Vendar ste v svojem odgovoru povedali, da od nobene od teh dveh držav niste dobili uradne zahteve. Ali ste od Združenega kraljestva ali Irske prejeli kakšno neformalno zahtevo v zvezi s tem vprašanjem in ali lahko po možnosti opišete, kako je mogoče, da se ne uporablja cel schengenski pravni red, ampak le del?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) K temu vprašanju ne morem dodati kaj več, kot sem povedal pri prvem odgovoru. Seveda schengenski sporazum vsebuje določbe in člene o uporabi in področju uporabe sporazuma, ki jih moramo upoštevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 22 predložil Proinsias De Rossa (H-0568/07)

Zadeva: Ustanovitev pododbora za človekove pravice EU-Izrael

Novembra 2005 je pododbor za politični dialog in sodelovanje EU-Izrael ustanovil delovno skupino za človekove pravice EU-Izrael.

Ali bo Svet preučil preoblikovanje delovne skupine za človekove pravice EU-Izrael v pododbor za človekove pravice, ki bi se sestajal pogosteje kot delovna skupina (ki se je do februarja 2007 sestala le dvakrat) ter bi se lahko redno in sistematično posvetoval s civilno družbo v Izraelu, na zasedenih palestinskih ozemljih in v EU, da bi ocenil položaj človekovih pravic v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Delovna skupina za človekove pravice EU-Izrael, ustanovljena na zasedanju pododbora za politični dialog in sodelovanje EU-Izrael 21. novembra 2005, je platforma, ki omogoča izvedbo rednih, sistematičnih in poglobljenih analiz ter razprave obeh strani o vprašanjih človekovih pravic, kot si želi poslanec in kot si želi Svet.

Poleg tega so človekove pravice stalna tema na vseh ravneh političnih stikov med EU in Izraelom. Organizacije civilne družbe, ki jih je v vprašanju omenil poslanec, že prispevajo k tem izmenjavam.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE). – Iskreno mislim, da to ni noben odgovor. Vprašal sem, ali se bo delovna skupina, ki se je od leta 2005 sestala samo dvakrat, preoblikovala v pododbor za človekove pravice.

Po štiridesetih letih zasedbe palestinskega ozemlja se človekove pravice Palestincev očitno stalno kršijo, kar je posledica izraelske zasedbe palestinskega ozemlja.

Pozivam Svet, da izrazi svoje stališče glede preoblikovanja delovne skupine za človekove pravice v pododbor, ki bi se redno sestajal in izvajal nekakšen pritisk na izraelske organe, da spoštujejo merila za spoštovanje človekovih pravic, kar se pričakuje od vseh civiliziranih družb in demokracij.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Poslancu želim povedati, da sta, kot sem rekel, spoštovanje in varstvo človekovih pravic stalni temi v dialogu med EU in tretjimi državami.

Gre za eno od skrbi Sveta, ki je stalna in trajna pri vseh predsedstvih Sveta, kar velja tudi za portugalsko predsedstvo. Portugalska je posebno pozorna na človekove pravice zaradi svojih zgodovinskih razlogov. Prav včeraj sem nekaterim poslancem Evropskega parlamenta poudaril, da smo, ker smo imeli na Portugalskem diktaturo do leta 1974, še posebno občutljivi v zvezi z vsem, kar se nanaša na demokracijo, pravno državo in človekove pravice. Te teme so nam še posebno blizu in zato so sestavni del našega dialoga s tretjimi državami, vključno z Izraelom. Ta vprašanja vedno vključujemo v naš redni dialog z izraelskimi organi.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 23 predložil Johan Van Hecke (H-0572/07)

Zadeva: Razmere v Zimbabveju

Politične in gospodarske razmere v Zimbabveju naj bi dosegle razsežnost, ki ogroža življenja ljudi. Policija je aretirala več kot 1 300 lastnikov in oskrbnikov trgovin, ki niso želeli za polovico zmanjšati cen svojih izdelkov, kot je ukazala vlada predsednika Mugabeja. Zmanjšanje cen za polovico je povzročilo panično kupovanje v velikih verigah trgovin. Osnovna živila, kot so sladkor, kuhinjsko olje in kruh, so zdaj dosegljiva le na črnem trgu. Bencinske črpalke so prazne. Po besedah prič so podporniki vladne stranke oropali več trgovin. Inflacija, ki je najvišja na svetu, je rezultat stalnega tiskanja denarja, s katerim vlada plačuje državne uradnike, policiste in vojake. Po besedah opozicijske stranke MDC vlada poskuša devet mesecev pred predsedniškimi volitvami pridobiti glasove revnih prebivalcev. Predstavniki vladne stranke Zanu-PF naj bi zavrnili poziv južnoafriškega predsednika Mbekija, da bi obiskali Pretorijo.

Kakšno je stališče Sveta? Ali bo vlado pozval, naj ustrezneje prevzame svoje odgovornosti v tej krizi?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Svet pozorno spremlja kritične politične in gospodarske razmere v Zimbabveju. Svet je o tem vprašanju razpravljal na seji dne 23. aprila 2007, na seji dne 22. julija, torej pred kratkim, pa je pridobil dodatne informacije o tej težavi.

Strategija Sveta je bila javno znana vse od prve uvedbe omejevalnih ukrepov. Svet se je leta 2002 odločil za uvedbo omejevalnih ukrepov proti zimbabvejskim voditeljem ter izjavil, da dokler se bodo človekove pravice še naprej kršile, bo Svet ohranil omejevalne ukrepe proti vladi v Zimbabveju in tistim, ki so odgovorni za takšne kršitve ter za kršitve pravice do svobodnega izražanja, združevanja in mirnega zbiranja. Poleg tega je Svet izjavil, da se bodo takšni ukrepi odpravili šele, ko se bodo vzpostavile razmere, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države.

Svet je 23. aprila kot odgovor na nedavna nasilna dejanja in kršitve človekovih pravic razširil seznam prepovedi izdaje vizumov. Po uvedbi omejevalnih ukrepov si je Svet prizadeval za vključitev afriških večstranskih institucij. Svet je vprašanje Zimbabveja sistematično vključil na dnevni red vseh ministrskih srečanj, organiziranih v sodelovanju z Južnoafriško razvojno skupnostjo po uvedbi ukrepov. EU je na vprašanje Zimbabveja opozorila tudi komisijo Združenih narodov za človekove pravice.

Svet je pohvalil zlasti pobudo Južnoafriške razvojne skupnosti in mandat predsednika Mbekija za pospeševanje dialoga med opozicijo in vlado ter imenovanje gospoda Kikweteja kot predsednika enega od organov Južnoafriške razvojne skupnosti. Svet z zanimanjem pričakuje prve rezultate teh afriških pobud in bo po potrebi ustrezno prilagodil svoje stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Johan Van Hecke (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, razmere v Zimbabveju milo rečeno postopno postajajo brezupne. Žal mednarodna skupnost, vključno z EU, nemočno stoji ob strani.

Svetu želim zastaviti kratko dodatno vprašanje, ker portugalsko predsedstvo v Lizboni 8. in 9. decembra organizira vrh EU-Afrika. To v preteklih letih ni bilo mogoče, ker se ni dosegel dogovor o vprašanju, ali naj se povabi predsednika Mugabeja. Moje vprašanje je zelo konkretno, zato pričakujem podobno konkreten odgovor: ali namerava predsedstvo predsednika Mugabeja povabiti na decembrski vrh v Lizboni? In drugič, na kakšen način bo Svet na vrhu izrazil vprašanje razmer v Zimbabveju?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kot sem že navedel, EU pozorno spremlja razmere v Zimbabveju in je sprejela ukrepe, ki so po njenem mnenju za takšen položaj najustreznejši. Na drugi strani je Evropski svet v svojih ugotovitvah z zasedanj vedno jasno navedel, da je za Evropsko unijo strateško pomembno, da nadaljuje s splošnim, celovitim in izčrpnim dialogom z Afriko kot celoto.

Prav ta mandat, ki nam ga podeljuje Evropski svet, izraža interes za ta celovit dialog in našo zavezanost temu dialogu, ki mora potekati z afriškimi državami, ker moramo z Afriko razpravljati o veliko vprašanjih in sodelovati na več različnih področjih. V skladu s tem ciljem in to namero je portugalsko predsedstvo odločeno izvesti drugi vrh EU-Afrika decembra v Lizboni. Prepričani smo, da je vrh v našem interesu in v interesu drugih držav članic ter v interesu EU in Afrike.

Z Afriko moramo razpravljati o priseljevanju, gospodarstvu, trgovini, energiji, podnebju ter seveda tudi o človekovih pravicah in odgovornem vodenju države, ki so vprašanja, o katerih smo že razpravljali tudi na prvem vrhu, ki je potekal leta 2000 v Kairu med prejšnjim portugalskim predsedovanjem.

To je cilj, ki smo ga določili za naše predsedovanje, in cilj, za katerega si bomo še naprej prizadevali v tesnem sodelovanju z našimi partnerji v EU in Afriki.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 24 predložila Danutė Budreikaitė (H-0575/07)

Zadeva: Severnoevropski plinovod

Med nemškim predsedovanjem EU je predstavnik te države izjavil, da projekt severnoevropskega plinovoda Nord Stream vključuje zasebna podjetja in ni pod nikakršnim vplivom EU.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je 15. julija 2007 v intervjuju za litvansko televizijo izjavil, da projekt Nord Stream ni nemški in ruski, ampak vseevropski projekt. EU bi nasprotovala temu projektu, če bi to škodilo litvanskim energetskim in okoljskim interesom.

Kakšno je stališče portugalskega predsedstva v zvezi s tem? Ali je Nord Stream zasebni projekt ali projekt EU? Kakšna je njegova vloga v prihodnji skupni energetski politiki EU?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kar zadeva pripombe poslanca in prvo vprašanje, želim poudariti, da Svet ne razpravlja o poročanju medijev.

Drugič, kot odgovor na drugo vprašanje Svet spoštovanega poslanca opozarja, da je Nord Stream zasebni projekt, ki ga izvaja Nord Stream AG kot mešana družba. Kot je Svet navedel v svojem odgovoru na ustno vprašanje H-0121/07, ki ga je predložil Nils Lundgren in zadeva rusko-nemški plinovod v Baltskem morju, je v odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1364/2006/ES gradnja plinovoda med Rusijo in Nemčijo prek Baltskega morja razglašena kot projekt evropskega interesa. Za bolj podrobno pojasnilo te izjave Svet priporoča poslancem, da preučijo odgovor na to vprašanje.

V zvezi s tretjim vprašanjem Svet poudarja, da je gradnja novega plinovoda v severni Evropi po tej poti v skladu s ciljem energetske politike Evropske unije za izboljšanje varnosti oskrbe Skupnosti z energijo. V akcijskem načrtu Skupnosti, ki ga je marca 2007 pripravil Evropski svet, je kot eno od sredstev za izboljšanje varnosti oskrbe navedena učinkovita diverzifikacija energetskih virov in transportnih poti. Pravni red Skupnosti se bo vedno uporabljal v celoti, kadar bo to potrebno, vključno zlasti z zakonodajo Skupnosti o okolju, za tiste dele plinovoda, ki so izgrajeni na ozemlju držav članic EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Danutė Budreikaitė (ALDE).(LT) Težko razumem, ali je ta projekt zasebne narave ali projekt EU. Plinovod poteka prek Baltskega morja, ob katerem se ne nahajata le dve državi, ampak je teh držav več. Obstaja resna nevarnost, da se bo premaknilo orožje, ki leži na morskem dnu. Projekt se ni niti še začel, Rusija in Nemčija pa že nasprotujeta tej trasi.

Povedati moram, da je zdaj težko razumeti, čigav projekt je to. Ali je to zasebni projekt ali projekt EU? Plinovod poteka prek Baltskega morja, ob katerem se ne nahajata le dve državi, ampak je teh držav več. Obstaja resna nevarnost, da se bo premaknilo orožje, ki leži na morskem dnu. Projekt se ni niti še začel, Rusija in Nemčija pa že nasprotujeta tej trasi, ker je bilo ugotovljeno, da je pod morjem v bližini Danske, Finske, Estonije in Švedske veliko orožja iz druge svetovne vojne. Ali je to lahko zasebni projekt, če poleg težav z oskrbo z energijo, torej težav z oskrbo s plinom za bližnje države, povzroča tudi ekološke težave v Baltskem morju?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) V zvezi s tem vprašanjem nimam veliko dodati, saj sem že v svojem prvem odgovoru povedal vse, vendar želim zlasti ponoviti našo obljubo, da se bo pravni red Skupnosti uporabljal v celoti, kadar bo to potrebno in vedno v primeru okoljskih vprašanj. Zato upam, da naša izjava pojasnjuje in zagotavlja odgovor na zaskrbljenost, ki jo je izrazil poslanec.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 25 predložila Luisa Morgantini (H-0576/07)

Zadeva: Mordechai Vanunu obsojen na šestmesečno zaporno kazen

Mordechaija Vanunuja, nekdanjega jedrskega tehnika in pacifista, ki je svoje delo opravljal več kot 20 let, je jeruzalemsko sodišče obsodilo na šestmesečno zaporno kazen, ker je (po navedbah izraelskih organov) kršil pogoje upravne uredbe, ki omejuje njegovo svobodo govora in gibanja.

Vanunuja so nasilno odpeljali iz Rima v Izrael, kjer so ga zaprli in obtožili visoke izdaje, ker je za časopis Sunday Times govoril o izraelskem programu jedrskega orožja. Sodilo se mu je za zaprtimi vrati in obsojen je bil na 18 let v zaporu, od tega pa naj bi jih 11 preživel v samici. Ob njegovi izpustitvi iz zapora leta 2004 je bila na podlagi navedene uredbe njegova svoboda precej omejena; prepovedani so mu bili zlasti kakršni koli stiki z ljudmi, ki niso iz Izraela, dostop do veleposlaništev in konzulatov, raba mobilnega telefona, dostop do interneta ali odhod iz Izraela.

Kakšne ukrepe namerava sprejeti Svet v odnosu do izraelskih organov kot odgovor na te kršitve temeljnih pravic svobodnega govora in gibanja?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Kot je razvidno iz naših odgovorov na vprašanja H-0577/04, H-0302/05, P-1687/05 in E-3413/05, Svet z zanimanjem spremlja primer Mordechaija Vanunuja, zlasti njegov položaj po izpustitvi leta 2004, ki ga je navedla poslanka v svojem vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 26 predložil Richard Howitt (H-0578/07)

Zadeva: Napredek v zvezi z direktivo o začasnih delavcih

Kakšni so rezultati začetnega posvetovanja, ki ga je izvedlo portugalsko predsedstvo za doseganje sporazuma o osnutku direktive o začasnih delavcih (KOM(2002)0701)?

Ali predsedujoči Svetu pričakuje, da se bo o spremenjenem predlogu direktive v Svetu glasovalo v času tega predsedovanja, ter kakšen časovni okvir je določil za neuradna in uradna pogajanja v zvezi s tem vprašanjem?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Povedati moram, da se je na podlagi predhodnega posvetovanja z državami članicami portugalsko predsedstvo odločilo, da ponovno začne razpravo o predlogu direktive o začasnih delavcih, za katero menimo, da je pomemben del razprave o prožni varnosti.

Ker Svet tega dokumenta od leta 2004 ni obravnaval, je treba upoštevati do zdaj doseženo stopnjo in razmisliti o možnih načinih za napredovanje. Predsedstvo bo v kratkem sprejelo ukrepe v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Howitt (PSE). – Predsedniku se zahvaljujem za njegove tople besede. Prožna varnost je zares dobro načelo, s čimer se strinjajo Parlament in evropske institucije. Vendar veliko ljudi meni, da je prožnosti veliko; kje pa je varnost? Direktiva o začasnih delavcih je še vedno pravi preskus tega varnostnega vidika. Zanima me, ali predsedujoči Svetu meni, da so zdaj v Evropskem svetu ministrov kakršne koli ovire, ki preprečujejo napredek. Ali je predsednik kljub uspešnemu delu predsedstva prepričan, da bo lahko Svet dosegel sporazum med mandatom naših portugalskih kolegov?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Poslancu se zahvaljujem za vprašanje. Kot sem navedel, je to dokument, v zvezi s katerim želi portugalsko predsedstvo delovati in napredovati. Vedno smo menili, da je uspeh predsedovanja odvisen zlasti od samega predsedstva, vendar mora temeljiti tudi na zavezanosti, sodelovanju in pripravljenosti vseh držav članic za napredovanje. To je eden od primerov, ki ga brez soglasja vseh držav članic nikakor ne moremo ugodno rešiti.

Zadovoljni moramo biti, če bomo med portugalskim predsedovanjem dosegli vsaj večji napredek, tudi če ne bomo dosegli popolnega soglasja. Za to si bomo prizadevali v upanju, kot sem navedel, da bodo naši partnerji lahko sprejeli naša priporočila in predloge ob upoštevanju realističnega pristopa k temu vprašanju, ker se zavedamo, da gre za zapleteno razpravo in zapleteno vprašanje, kar dokazuje preteklost te direktive.

V zvezi s prožno varnostjo vam lahko povem, da za Portugalsko in to portugalsko predsedstvo prožna varnost pomeni tako prožnost kot varnost, ki sta po našem mnenju neločljivi. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.00 in se je nadaljevala ob 21.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČA: Gospa ROTHE
Podpredsednica

 
  

(1)UL C 310, 16.12.2004, str. 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov