Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 10. oktober 2007 - Bruselj

20. Umori žensk v Mehiki in Srednji Ameriki

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o poročilu (Á6-0338/2007) Raüla Romeva i Ruede v imenu odbora za pravice žensk in enakost spolov o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vloga Evropske unije v boju proti tem dejanjem(2007/2025(INI)).

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), poročevalec. – (ES) Gospa predsednica, čeprav so umori žensk svetovno vprašanje, obstajajo v svetu območja, ki so zaradi obsega in zapletenosti tega pojava postala paradigmatični primeri.

Poleg tega ta območja žal odražajo veliko težav, ki v različnih stopnjah vplivajo na družbe, v katerih družbeni vzorci temeljijo na patriarhalni kulturi. Tako je na primer tudi v Mehiki in državah Srednje Amerike.

Dejansko se je prav v Mehiki oblikoval pojav umorov žensk, zlasti po tem, ko je institucija posebnega tožilca za zločine, zadolžena za raziskave in pregon v primerih umorov žensk v Mehiki, ki ji predseduje kongresnica Marcela Lagarde, ugotovila, da se pojav nanaša na, citiram,„skupek hudodelstev zoper človečnost, ki vključujejo zločine, ugrabitve in izginotja deklic in žensk v razmerah nedelovanja institucionalnega“.

Na kratko, to je zlom pravne države, ki spodbuja nekaznovanje. Čeprav se ta pojem še razvija, nekateri spodbujajo uporabo besedne zveze „umori žensk“, kar ga razlikuje od besedne zveze „umor“ ...

Rad bi zaprosil za malo miru v Parlamentu.

poročevalec. – (ES) Hvala, gospa predsednica. Naj nadaljujem.

Govoril sem o tem, da čeprav se ta pojem stalno razvija, nekateri menijo, da je treba govoriti o umorih žensk, saj tako to besedno zvezo razlikuje od pojma umor, pomembno je tudi, da poudarja obstoj enega najbolj zaskrbljujočih pojavov našega časa: umorov žensk zaradi enostavnega razloga, da so ženske.

V zadnjih dveh letih je Evropski parlament v zvezi s tem vprašanjem naredil veliko, jutri, 11. oktobra, pa bomo prestopili pomemben mejnik, ko se bo na plenarnem zasedanju sprejelo poročilo o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti tem dejanjem.

Poročilo je posledica dolgega in intenzivnega dialoga z vsemi vpletenimi sektorji ter številnih kompromisov med političnimi skupinami. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem poročevalcem v senci za njihovo podporo in vam sporočam, da sta danes tu prisotni tudi gospe Marjo Searle in Arsène Van Nierop, materi Brende in Hester, ki sta bili umorjeni v Mehiki.

S sprejetjem tega poročila bo Evropski parlament usklajen z ostalimi institucijami, ki so že izrazile svoja stališča glede tega vprašanja. To sta že storila Evropski svet in Združeni narodi ter številni parlamenti in vlade v vsem svetu. Njegova vsebina bo predstavljala pomemben napredek glede opredelitve problema in različne strani, ki se udeležujejo boja za izkoreninjenje tega pojava.

Eno od načel, ki izhaja iz poročila je prepoznavanje, kot izhodiščna točka za kakršno koli analizo, mnogovrstnih vzrokov in oblik te vrste zločina.

Zagotovo je na primer medijsko izpostavljen primer mesta Ciudad Juárez, v katerem je bilo od leta 1993 umorjenih več kot 400 žensk, povezan z dejstvom, da je to obmejno mesto z značilnimi težavami takih območij. Vendar mnogi dejavniki zahtevajo združevanje prizadevanj in izvajanje celovitih javnih politik.

Te politike vključujejo: preprečevanje, vlaganje v izobraževanje za enakost in ukinjanje patriarhalne kulture; izboljšanje zbiranja podatkov in sodnoizvedenske preiskave; omogočanje in spodbujanje prijavljanja zločinov; usposabljanje policije, sodnikov, tožilcev in zdravnikov, ki so prisotni v preiskavi te vrste zločinov; nadziranje lokalnih podjetij in mednarodnih družb, ki delujejo na tem območju, saj mnogi od njih svoje delavke postavljajo v zelo ranljiv položaj; zakonodajne reforme in prenos predpisov na primernih ravneh družbe; in končno, posebno poudarjanje podpore za žrtve in njihove družine.

V zvezi s slednjim želim poudariti, da izredno obžalujem dejstvo, da so v številnih primerih žrtve prezirane in obsojane; njihove družine se preganja in tudi obsoja, ker naj bi ogrožale ugled mesta ali države le s tem, da si prizadevajo spodbujati ozaveščenost glede tega vprašanja in ker želijo zahtevati, in tudi zahtevajo, pravico.

Očitno je, da imajo vladne institucije zadevnih držav pri tem glavno in največjo odgovornost, saj one izvajajo predlagane ukrepe, pri čemer je v tem primeru jasno, da so to Mehika in države Srednje Amerike.

Vendar je ob upoštevanju, da ima Evropska unija z Mehiko podpisan pridružitveni sporazum, ki poleg tega vključuje klavzuli o demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, ter da se o podobnem sporazumu pogaja s Srednjeameriško regijo, več kot upravičeno, da evropske institucije zavzamejo lastna stališča in se obvežejo v zvezi s tem vprašanjem.

Nihče tega ne more obravnavati kot poseganje Evropske unije v notranje zadeve druge države, zlasti zaradi dejstva, da čeprav je viden pomemben napredek, kot navaja tudi poročilo, zlasti na področju zakonodaje, obseg vprašanja zahteva večje prizadevanje in obvezo celotnega sveta in zlasti Evrope.

Na kratko, upam, da smo po vseh teh mesecih dosegli potrebno raven sporazumnosti in soglasja in bomo lahko jutri na glasovanju v Parlamentu to resolucijo sprejeli z večino ter s tem poslali jasno in trdno sporočilo o pomenu boja proti nasilju nad ženskami, zlasti v zadevnih regijah.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, kot ženska in komisarka se najprej zahvaljujem odboru za pravice žensk in enakost spolov za zaščito žensk v Evropi in tudi v svetu.

Danes predstavljeno poročilo je treba obravnavati v smislu svetovnega boja proti nasilju na podlagi spola. Tako ga obravnavamo mi in zelo sem hvaležna poročevalcu gospodu Romevi i Ruedi za njegove besede.

Umori žensk so tragično vprašanje, ki zajema veliko širši problem, to je nasilje nad ženskami, proti kateremu se moramo boriti na vseh ravneh: na lokalnih in tudi na globalni. Rada bi razpravljala o tem, kako kot Komisija obravnavamo vprašanje nasilja nad ženskami na splošno in v posameznih primerih. Prek politike za zunanje zadeve ga spodbujamo v Mehiki in Osrednji Aziji.

Poleg tega bi rada omenila tudi svoj nedavni obisk regije, saj sem bila tam (razen v Mehiki) ravno prejšnji teden. Obiskala sem Panamo, Salvador, Honduras in Nikaragvo. Mehiko sem že obiskala in verjetno jo bom ponovno naslednje leto.

Lahko vam zagotovim, da je Komisija vodilna v prizadevanju za preprečevanje nasilja nad ženskami. Naj vas spomnim, da je Komisija 8. marca 2006 objavila tako imenovani „načrt za enakost med moškimi in ženskami“, ki kot prednostni cilj določa odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola.

Marca letos smo v okviru razvojnega sodelovanja sprejeli sporočilo o enakosti spolov, ki navaja, da nasilje na podlagi spola v vseh svojih oblikah krši človekove pravice žensk ter dejansko resno ovira uresničitev enakosti, razvoja in miru.

Komisija podpira tudi projekte izobraževanja in večanja ozaveščenosti, katerih namen je vse mladoletnike vključiti v programe za spremembo njihovega odnosa do nasilja proti dekletom in ženskam.

Kot sem dejala, ravno sem bila v Salvadorju in udeležila sem se programa, imenovanega „Pro Jóvenes“, namenjenega fantom in dekletom – ampak predvsem dekletom – ki so že bili ali bi lahko postali člani tako imenovanih tolp Maras, da bi jih od tega odvrnili. Ta program je name naredil velik vtis.

Nov evropski instrument za demokracijo in človekove pravice tudi zagotavlja velik obseg dejavnosti na področju enakosti spolov.

V zvezi z razmerami v Mehiki bi rada poudarila, da odnosi med EU in Mehiko temeljijo na splošnem sporazumu iz leta 1997, katerega člen 1 opredeljuje človekove pravice kot temeljni element odnosov med EU in Mehiko. Prav na tej podlagi sta obe strani od takrat razvili uspešno sodelovanje na področju človekovih pravic in pravičnosti, sodelovanje, ki se kaže v obliki različnih programov Komisije, ki jih izvajajo mehiški zvezni organi, ter projektov, ki jih izvajajo tudi nedržavni akterji in nevladne organizacije. Mehiški organi nas tudi obveščajo o nasilju na podlagi spola v Mehiki. Tako smo izvedeli, da je bilo veliko primerov rešenih in da je veliko ostalih v preiskavi.

Pri zadnjem osebnem pogovoru z novo mehiško ministrico za zunanje zadeve – ki je tudi ženska – v Santu Domingu, sva govorili tudi o vprašanju umorov žensk in izvedela sem nekaj pomembnih informacij o ukrepih mehiške vlade. Imajo tudi posebnega svetovalca na področju človekovih pravic, prav tako žensko, ki posebej obravnava tudi to vprašanje.

V Srednji Ameriki kot regiji so razmere v zvezi s tem vprašanjem najbolj kritične v Gvatemali. Naš pristop je bil soočiti se z vprašanjem prek dialoga z oblastmi in ponovno s številnimi dejavnostmi na področju nasilja nad ženskami. Sem spada tudi vključevanje vprašanja enakosti spolov v vse programe sodelovanja.

Komisija je marca lani organizirala tudi pomembno sporočilno kampanjo, usmerjeno v mlade in nosilce odločitev, o tem, kako preprečiti nasilje nad ženskami. V istem obdobju smo pozdravili tudi vzpostavitev nacionalne komisije o umorih žensk, sestavljeno iz uradnikov izvršilnih organov, sodstva in tudi kongresa ter iz skupaj 18 državnih ustanov.

Nedavno smo izvedeli tudi za oblikovanje mednarodne komisije proti nekaznovanju v Gvatemali, ki jo prav tako močno podpiramo. Kot del tega programa Komisije v podporo sodstva je poseben element namenjen vprašanju umorov žensk. Zlasti je usmerjen v dejavnosti, ki jih izvaja center CEPROM. To je odgovorni predsedniški kabinet, s katerim smo sklenili memorandum o soglasju glede sodelovanja.

Omenila bi tudi našo podporo pripravljalnemu delu za spremembo zakona proti umorom žensk, ki ga zdaj obravnava kongres in katere namen je sprememba kazenskega zakonika.

Končno želim povedati, da sem na tem obisku Srednje Amerike v zvezi s tem vprašanjem naletela na veliko dobre volje in naklonjenosti Evropi. Resnično me je zelo pozitivno presenetilo zanimanje za okrepitev regionalnega povezovanja in pripravljenost sodelovanja tudi v zvezi s prihodnjimi pogajanji o pridružitvenem sporazumu. Pomembno se mi zdi tudi, da je bilo celo v Panami zanimanje veliko večje, kot sem pričakovala. Veselim se priložnosti, ko bodo lahko vsi sodelovali.

Moje prvo sporočilo na tem obisku je bila pomembnost doseganja napredka na pogajanjih, ki se bodo končno začela na procesu iz San Joséja na Kostariki. To je pomembno, ker bo tam seveda potekal politični dialog; izvajal se bo program sodelovanja ter tudi pogajanja o prosti trgovini. Vendar bo program strnjen.

Socialna kohezija bo med najpomembnejšimi vprašanji za celotno Latinsko Ameriko, vključno s Srednjo Ameriko, in tudi tam je ta program zelo pomemben.

Nasilje mladoletnikov in nasilje nad ženskami sta dejansko vprašanji, ki ju je treba vključiti, ker moramo vsi narediti vse za zmanjšanje nasilja v družbi.

  Anna Záborská, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, ne smemo prezreti realnosti umora žensk v Srednji Ameriki. V mnogih regijah na svetu ženske bistveno prispevajo k najbolj cenjenim človeškim družbenim strukturam. Zaradi njihove intuicije ženske bogatijo naše razumevanje sveta. Prispevajo k temu, da so človeški odnosi med ljudmi bolj odkriti in pristni.

Prišel je čas, da obsodimo in strogo kaznujemo vse oblike nasilja nad ženskami, ne le v Srednji Ameriki, ampak tudi v številnih državah Evrope. V tem smislu je udeleženost žensk pri upravljanju materialne moči in pomoči, ki se nudi žrtvam te oblike nasilja, ključna.

Gospe in gospodje, če lahko države članice EU k reševanju teh problemov prispevajo svoje izkušnje, moramo to omogočiti. Zato sem še naprej prepričana, da je lahko dvostransko sodelovanje med državami članicami in državami Srenje Amerike učinkovito.

Lahko potrdim občutljiv položaj dela odbora za pravice žensk in enakost spolov. Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Romevi za njegov političen smisel in sodelovanje. Predložili smo nekaj predlogov sprememb, glede katerih se strinjamo. Če se ti predlogi sprememb sprejmejo, smo lahko ponosni, ker bo naše delo morda pripomoglo k izboljšanju razmer za ženske in s tem za celotno družbo Srednje Amerike.

  Edite Estrela, v imenu skupine PSE. – (PT) Najprej čestitam poročevalcu za izjemno delo, stalen dialog s poročevalci v senci in odkritost ter dovzetnost za predloge. Številni ljudje so bili del tega procesa in menim, da ga lahko postavimo za zgled.

Skupina socialdemokratov bo podprla vsebino poročila in predložene predloge sprememb. Zavedamo se, da so v kakršnih koli težkih okoliščinah vedno najbolj ogrožene ženske, in sicer v celem svetu, v Evropi, Ameriki, Aziji, Afriki, povsod. Revščina in socialna izključenost sta domena žensk, kot so tudi nasilje, psihološko in fizično nasilje ter skrajno nasilje, katerega posledica je smrt. Poročilo obravnava skrajno nasilje, smrti številnih žensk v državah Srednje Amerike in Mehike.

Skupaj s poročevalcem sem imela priložnost obiskati Gvatemalo v okviru delegacije Evropske unije–Srednje Amerike, tam sem prisluhnila osupljivim pripovedim in poročilom številnih uradnikov nevladnih organizacij. Vemo, da se številni umori žensk zgodijo v Gvatemali in v Ciudad Juárezu. Umori žensk, kot navaja poročilo, se ne morejo pojasniti le s splošno razširjenostjo nasilja. Treba je upoštevati kontekst in diskriminacijo, ki še vedno obstaja proti ženskam in resnično obžalujem, da se v številnih primerih za zločine ne izreče kazni. Vendar je tu še primer dveh danskih državljank, ki sta bili prav tako žrtve umorov žensk, ki ga poročilo tudi navaja.

Čeprav je bil narejen določen napredek in so bili sprejeti nekateri ukrepi, to ni dovolj; narediti moramo še več, najpomembnejše je oblikovanje učinkovitih zaščitnih ukrepov za priče in žrtve, da se zločince lahko kaznuje, misije Evropskega parlamenta v te države lahko to točko vedno uvrstijo v svoj program.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, nasilje nad ženskami v Mehiki in Srednji Ameriki se je v zadnjih letih znatno povečalo, pri čemer je bilo na tisoče žensk žrtev nasilne smrti, od katerih je bilo veliko zelo krutih ter sta jih pogosto spremljala spolna zloraba in mučenje.

Čeprav so krivci takšnih okrutnih kaznivih dejanj pogosto duševno bolni posamezniki, gre v številnih primerih za organiziran kriminal ter predvsem za posledice trgovanja z ljudmi, prostitucije in prometa s prepovedanimi drogami.

Žal je v mehiških državah in državah Srednje Amerike v nekaterih primerih v zvezi z delovanjem pravne države potrebnega še veliko dela, in sicer zaradi resnih organizacijskih pomanjkljivosti v policiji in sodstvu ali zaradi korupcije in nekaznovanja.

Poročevalcu gospodu Romevi i Ruedi je treba čestitati, ker je zagotovil zadostno odmevnost tega poročila, da pomembno sporočilo o popolnoma nesprejemljivi visoki ravni umorov žensk v navedenih državah ne doseže le vlad zadevnih držav, ampak tudi cel svet.

Majhno število končnih predlogov sprememb, ki jih po naključju poročevalec v celoti podpira, je koristnih in izpopolnjujejo to poročilo. Moja skupina v celoti podpira vse te predloge sprememb.

Pričakujemo lahko, da bo to poročilo v Parlamentu izglasovano z veliko večino, da se vsem vpletenim posreduje jasno sporočilo, da moramo vprašanju umorov žensk v Srednji Ameriki in drugod po svetu nameniti vso pozornost ter da to vprašanje zahteva sprejetje ostrih in učinkovitih popravnih ukrepov.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, kot članica mehiške delegacije se zahvaljujem odboru za pravice žensk in zlasti poročevalcu za dejstvo, da obravnavamo to vprašanje, ki je negativno vplivalo na številne razprave z našimi kolegi v Mehiki. Upam, da bo poročilo jutri sprejeto z veliko večino, ki bo izrazila skupno mnenje in poudarila resnost našega obravnavanja tega vprašanja.

V zvezi z grozljivimi številkami in poročili o nadlegovanju prič in odvetnikov, smrtnih grožnjah in grožnjah mučenja, nadlegovanju družin, razmerah, ki jih ne moremo sprejeti, je naloga Evropske unije, da začne govoriti in izpostavi posebnost tega pojava. Predstavlja posebno dramatičen razvoj svetovnega pojava o tem, kako se ravna z ženskami, ki se mora končati do konca 21. stoletja.

Z našimi kolegi v zadevnih državah moramo to vprašanje obravnavati na miren način, ker je pozitiven razvoj mogoč le v družbi, v kateri se ženske ne soočajo s strahom in nasiljem ter v kateri so grožnje, zaradi katerih trpijo, ker so ženske, primerno kaznovane.

Zato pozdravljam vse pozitivne ukrepe, ki jih bomo tu sprejeli. Potrebujemo zaščito prič, boljši pravni sistem in izobraževanje. Potem bomo lahko, tako menim, pomagali ženskam v Mehiki, Latinski Ameriki in dosegli raven zaščite zanje, ki bo sprejemljiva tudi za nas.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Hvala, gospa predsednica. Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo odlično delo in predanost ter znanje, ki ga ima na tem področju, poleg tega želim dejati, da naša skupina v celoti podpira to poročilo.

Oblika umorov žensk, o kateri razpravljamo, se je razširila predvsem na območja, v katerih imamo družbe, ki vlagajo v tovarne podizvajalcev, v katerih so ženske v celoti odvisne od moških, socialno, ekonomsko, na vseh področjih. Mlade ženske, ki so zaposlene v teh proizvodnih tovarnah imajo ne le večjo možnost, da postanejo žrtve povečanega nasilja, ampak delajo tudi v zelo ponižujočih razmerah, ki še poudarjajo podobo ženske kot podrejenega bitja, ki se ga lahko umori, muči, ugrabi in tako dalje. Priznavam ukrepe, ki jih je navedla Komisija, vendar bi si želela še strožjega in močnejšega pritiska Evropske unije na te države. Pokazati morajo, da je popolnoma nesprejemljivo podpisovati sporazume o spoštovanju človekovih pravic, medtem ko se dogajajo umori. Moramo imeti možnost, da zamrznemo trgovinske sporazume, dokler ni jasno, da se izpolnjujejo naše upravičene zahteve, dokler na primer vlade zadevnih držav ne vložijo zadostnih sredstev v iskanje in obtožbe povzročiteljev teh zločinov. To obsežno nasilje nad ženskami se zdaj dogaja že skoraj deset let, namesto da bi število teh dejanj upadalo, je dejansko naraslo, zato je pravi čas za ukrepe. Hvala.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, tudi sam se zahvaljujem poročevalcu za njegovo delo in zlasti zato, ker je bil pripravljen izraziti neizbežno in neomajno obvezo Parlamenta k tem resnim in nujnim vprašanjem nasilja nad ženskami.

Pozdravljam dejstvo, da je poročilo od takrat, ko je bilo še v odboru, postalo bolj uravnoteženo, manj očetovsko ter je pridobilo pravilen vpogled, saj nasilje nad ženskami ni omejeno le na eno regijo, ampak je svetovno in splošno, to moramo upoštevati pri nadaljnjem delu tega Parlamenta.

Žal in morda v drugačnih okoliščinah, se to lahko zgodi tudi v Evropski uniji. Rad bi dejal, in s tem bom končal, da so statistični podatki za mojo državo grozljivi: 166 000 primerov, prijavljenih na sodišču, 48 000 ljudi, ki so bili lani zadržani (eden vsakih 12 minut) in skoraj 70 umorjenih žensk, zadnja včeraj, njen partner ji je prerezal grlo.

Gospa predsednica, menim da moramo ob tej grozljivi statistiki temeljito premisliti o vlogi našega parlamenta, ki ga sam ne vidim kot sodišče, ki kaznuje in povišuje, ampak kot institucijo, ki s svojimi učinkovitimi strategijami prek vzajemnih sporazumov z našimi partnerji ter na podlagi dialoga išče sodelovanje in dobro upravljanje, rešitve za izkoreninjenje tega procesa.

Primer Mehike, ki je zelo pomemben in je naveden v poročilu: to je država, ki ima že v osnovi visoko raven nasilja, žrtve tega nasilja so bili tudi državljani Evropske unije, zato podpiramo njihove družine. Vendar moramo hkrati priznati, da se s tem bojuje družba, ki v teh razmerah ni zadovoljna in si močno prizadeva, da bi rešila to vprašanje, in sicer z vključitvijo državnih organov, zveznih organov in celotne družbe ter političnih strank, zato, gospa predsednica, poročilo tudi priznava dosežen napredek.

Pomembno je, in s tem bom končal, da Komisijo pozovemo, da akcijski načrt za človekove pravice hitro in ambiciozno zaključi. Končno naj omenim še, da je nasilje nad ženskami vprašanje zlorabe, strahopetnosti, nestrpnosti ter zlasti strahu in nemoči, strahu pred sprejemanjem volje drugih in zlasti strahu pred mirnim prepričevanjem in razpravljanjem, ki temelji na dokazih, mirno in ne z nasiljem.

  Zita Gurmai (PSE) – (HU) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospodu Rimevi i Ruedi za njegovo poročilo, ki obravnava pomembno vprašanje. Veseli me, da kot poslanec položaj žensk jemlje tako resno.

Nasilje nad ženskami je kršenje človekovih pravic, ki ženskam preprečuje izvajanje njihovih temeljih pravic. To je ena od največjih svetovnih ovir za enakost med spoloma v družbi. Ta pojav se dogaja v različnih obsegih, vendar je prisoten v celem svetu, zato je treba ukrepati na svetovni ravni, v skladu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Države, v tem primeru Mehika, so same odgovorne za spoštovanje in ustvarjanje svobode in varnosti za svoje državljane, zato morajo zagotoviti instrumente, ki so potrebni za preprečevanje, razjasnitev in kaznovanje nasilja nad ženskami, tudi če se to nasilje zgodi v družini.

Menim, da je zelo pozitivno, da je Mehika sprejela pravne ukrepe v zvezi z enakostjo med moškimi in ženskami. Vendar boj proti nasilju nad ženskami ne sme biti omejen le na uporabo pravnih instrumentov, ker je to zapleten pojav, ki zahteva zapleteno obravnavanje, pravno, upravno, preventivno in svetovalno pomoč ter pomoč za žrtve, dialog in nadzorne naloge ter obveze za zadevno državo.

Evropska unija se je večkrat obvezala k zagotavljanju svetovne enakosti in je oblikovala tudi časovni načrt za enakost za obdobje 2006–2010, ki ga je objavila Evropska komisija, in za katerega je gospa komisarka dejala, da je ena od glavnih prednostnih nalog, kot je tudi zaustavitev nasilja nad ženskami, zato ne more ostati tiho ob prizorih takih grozot.

Ob vzpostavljanju zunanjih odnosov je treba razvoje na področju človekovih pravic in enakost žensk obravnavati kot zelo pomembna dejavnika. Poročilo je odlično, priporočam, da se ga sprejme.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Ob nasilju nad ženskami v katerem koli delu sveta ne smemo ostati brezbrižni, zlasti, če se to dogaja v naših državah. Zato namenjamo tesno pozornost temu resnemu vprašanju v Mehiki in nekaterih državah v Srednji Ameriki, v katerih se pojavljajo umori žensk ki se ne morejo pojasniti le s splošno razširjenostjo nasilja. Zavedamo se, da je prav tako pomembno upoštevati diskriminacijo, ženskam nenaklonjeno lokalno socialno in ekonomsko okolje, ki je še bolj nenaklonjeno avtohtonim prebivalkam, ki živijo v resnični revščini in ekonomski odvisnosti, poleg tega so tu prisotne še dejavnosti zločinskih tolp.

Zato tudi v zvezi s tem razglašamo našo solidarnost do žensk, ki so žrtve takega nasilja in naš glas dodajamo pozivu, da se uveljavijo ženske pravice in se spoštuje njihovo dostojanstvo; seveda podpiramo poročilo našega kolega gospoda Romeve.

  Maria Badia i Cutchet (PSE). – (ES) Gospa predsednica, poročevalcu čestitam za to poročilo. Želim poudariti nekaj vprašanj tega poročila in tudi izpostaviti vidik, za katerega menim, da poročilu manjka.

Za zmago v boju proti umorom žensk in nekaznovanju moramo ukrepati na številnih področjih. Na kratko, odpraviti moramo vso diskriminacijo v zakonodaji, omogočiti moramo poročanje o zločinih in zaščitne ukrepe za žrtve, priče in člane družin ter izboljšati sodni sistem in zaporniški režim.

Glede tega se strinjam, da mora Evropska unija tem državam ponuditi popolno sodelovanje, ker se bodo tako obšle težave in zamude pri izvajanju pravic žensk v zakonodaji, na ta način se bo spodbujala tudi ratifikacija mednarodnih sporazumov o zaščiti človekovih pravic in podprla revizija ter posodobitev državne zakonodaje na tem področju. Zato bom v skladu s temi smernicami podprla predlog spremembe gospoda Obiolsa i Germe in gospe Estrela.

Izboljšanje razmer dolgoročno zahteva spodbujanje izobraževanja v zvezi z vrednotami enakosti spolov in izobraževalne kampanje ter višanje ozaveščenosti, ki se začne že v otroštvu v šolah, za spodbujanje socialne zavesti, ki bo končala nasilje nad ženskami in stigmatizacijo žrtev s strani organov oblasti.

Mogoče poročilu manjka bolj podrobno obravnavanje vprašanja izobraževanja. Menim, da bodo vsa naša prizadevanja v tej smeri le malo storila za izbris te črne pike v družbi, saj v 21. stoletju ne bi smela niti obstajati.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. – (DE) Gospa predsednica, hvala za to zares pomembno razpravo, zlasti se ponovno zahvaljujem poročevalcu.

Kot ženski in komisarki za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko mi je to vprašanje seveda zlasti pomembno, zato je pravilno dejati – kot sem omenila že na začetku te razprave – da je to splošno vprašanje, ki žal zadeva vse nas in vse države. To vključuje Evropsko unijo, vendar se seveda pogosteje dogaja v revnih državah, državah brez primernih socialno-ekonomskih pogojev, ki pogrešajo zlasti učinkovit policijski sistem – to pomeni, da se težave pojavljajo tudi na stopnji odkrivanja – in večinoma tudi učinkovit sodni sistem. Končno je tudi ta ključen. Poleg tega se zavedamo, da v številnih državah, ki smo jih danes omenili, kot so Srednja Amerika in Mehika ter številne druge, še vedno obstaja korupcija, v nekaterih primerih mafijske organizacije delujejo skupaj z vodilnimi osebami sodnega sistema, kar pomeni, da je stopnja odkrivanja še vedno zelo majhna.

Strinjam se z večino današnjih izjav: prvič z zakonodajnimi ukrepi in drugič z izvedbenimi ukrepi. Poleg tega poudarjam, da je Komisija že oblikovala programe in deluje na tem področju. Vendar je pri tem seveda treba upoštevati tudi časovni dejavnik. Žal tega pojava ne moremo izbrisati čez noč, nadzor lahko vzpostavimo le postopno v okviru socialno-ekonomskega razvoja. Žal bomo to zadevo morali obravnavati še nekaj časa.

Seveda moramo sprejeti preventivne ukrepe, ravnokar sem poudarila primer programa „Pro Jóvenes“, ker je to zelo zanimiv program. Gospe in gospodje, če se kdaj vrnete v Salvador – ali celo v Gvatemalo, ampak zlasti Salvador – vam priporočam, da si sami ogledate tamkajšnje razmere. Vsaj tu lahko govorimo o drobcih dobrih novic.

Potrdim lahko, da bomo seveda nadaljevali z našimi programi in z izvajanjem strogega dialoga z Mehiko, vendar sem pripravljena priznati, da mora biti Mehika sama pripravljena na reševanje tega vprašanja in zavzemanje za to zadevo, kot je rekel že gospod Salafranca Sánchez-Neyra. Če se zločin odkrije prepozno, je zelo težko določiti vse vidike po dejanju. Zato je zelo pomembno uporabiti vse primerne metode moderne policijske tehnologije, saj je odkrivanje prvi dejavnik pri tem in pravica drugi, pri čemer je odločilno tudi vprašanje splošne nediskriminacije v družbi.

Zagotavljam, da sem v tej zadevi na vaši strani.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 11. oktobra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. – (SK) 8. marca 2007 ob mednarodnem dnevu žensk je odbor za pravice žensk in enakost spolov v Evropskem parlamentu začel svojo kampanjo za izkoreninjenje nasilja nad ženskami.

Poročilo o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki je del splošne pobude, katere namen je svetovno izkoreninjenje nasilja nad ženskami. V zadnjih letih je zlasti v teh državah število nasilnih smrti znatno naraslo.

Glede na uradno mehiško statistiko je bilo med letoma 1999 in 2006 umorjenih 6 000 deklet in žensk. Najbolj zaskrbljujoča statistika prihaja večinoma iz držav, ki imajo v družbi globoko ukoreninjene ekonomske neenakosti in zlasti iz držav, v katerih so ženske tradicionalno ekonomsko odvisne od moških: države, kot so Gvatemala, Salvador, Honduras – tretja najrevnejša država v Južni Ameriki – in Nikaragva.

Umori žensk v Ciudad Juárezu in Gvatemali so zlasti zaskrbljujoči, zato pozdravljam današnjo razpravo. Menim, da bomo lahko le s poglobljeno analizo teh vprašanj, ki bi se morala izvesti pred vrhom med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi 2008 v Limi, ocenili sprejete ukrepe, vključno z izkušnjami mehiških organov, ki bodo pomagale pri boju proti nasilju nad ženskami tako v EU in Južni Ameriki.

V naših prizadevanjih se moramo še bolj truditi, da se ženske zaščitit pred vsemi oblikami nasilja.

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Vprašanji umorov žensk in nekaznovanja storilcev v Mehiki in Srednji Ameriki se kljub vztrajnim prizadevanjem nista izboljšali. Zato se morajo mehiške in srednjeameriške vlade še bolj truditi v svojih prizadevanjih za preprečevanje in odkrivanje umorov žensk ter drugih primerov nasilja nad ženskami.

V zvezi s tem pozivam vlade držav Srednje Amerike, da okrepijo svoj nadzor glede uveljavljanja socialne odgovornosti maquilador (podizvajalskih) podjetij. Poleg tega morajo imeti evropska načela enakih možnosti in enakih pravic za ženske in moške večji vpliv na proaktivno politiko na področju človekovih pravic EU.

Zato Komisijo pozivam, da oblikuje predlog o tem, kako se lahko različne evropske pobude, oblikovane za boj proti umorom žensk, v prihodnosti bolje uskladi z lokalnimi organi in institucijami. Pri tem je treba uporabiti vse razpoložljive instrumente zunanje politike. V zvezi s tem Komisijo in države članice pozivam, da okrepijo dejavnosti za preverjanje skladnosti s klavzulama o demokraciji in človekovih pravicah obstoječih sporazumov in sporazumov, ki so še v postopku pogajanj.

Pri pogajanju o pridružitvenem sporazumu z državami Srednje Amerike je treba kot del ocene učinka za trajnostni razvoj izvesti tudi oceno učinka za enakost spolov. Evropske politike na področju človekovih pravic in zlasti pravic žensk se nikakor ne sme prilagajati zaradi gospodarskih in geopolitičnih interesov.