Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 10. oktober 2007 - Bruselj

23. Boj proti tihotapljenju cigaret (sporazum ES-Philip Morris) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja zadeva je poročilo (A6-0337/2007) Barta Staesa v imenu odbora za proračunski nadzor o posledicah pogodbe med državami članicami Skupnosti in podjetjem Philip Morris o stopnjevanju boja proti goljufijam in tihotapljenju cigaret ter napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju priporočil parlamentarnega preiskovalnega odbora za tranzit (2005/2145(INI))

  Bart Staes (Verts/ALE), poročevalec. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, poročila odbora za proračunski nadzor velikokrat vključujejo slabe novice – navsezadnje je to odbor za boj proti goljufijam. Pogosto se obravnavajo pomanjkljivosti, nepravilnosti, sleparija, včasih celo goljufije in prevare. Gospe in gospodje, danes z veseljem poročam o nečem pozitivnem, o uspešni zgodbi, o zgodbi, ki dokazuje, da se težave lahko rešijo s sodelovanjem med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in državami članicami.

Najprej nekaj besed o ozadju. V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je bilo ugotovljeno, da so goljufije v zvezi s tihotapljenjem cigaret velik posel. Na stotine milijonov ekujev (takratne denarne valute) so dobili zločinci v škodo proračunov Evropske unije in držav članic. Leta 1994 je Enota Komisije za koordinacijo boja zoper goljufijo (UCLAF), predhodnica Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovila delovno skupino za področje cigaret. V letih 1996 in 1997 je parlamentarni preiskovalni odbor, ki je bil po naključju prvi preiskovalni odbor v okviru Pogodbe o Evropski uniji, preučil vse vidike tranzitnih goljufij.

Preiskovalni odbor je ugotovil, da je bil sistem spremljanja v tranzitnem sektorju zastarel. Vozniki tovornjakov so morali dokumente ožigosati na carinskem uradu, pri katerem so z blagom vstopili v Evropsko unijo, in nato isti dokument ponovno ožigosati na carinskem uradu, pri katerem so z blagom iz Evropske unije izstopili. Nato je bilo treba zadevni dokument poslati nazaj na carinski urad uvoza. V zvezi s tem je nastalo veliko težav. Dokumenti so bili vrnjeni prepozno, včasih šele čez tri ali štiri mesece. Težavo so predstavljali ponarejeni dokumenti in tudi ponarejeni žigi. Zato je bilo eno izmed najpomembnejših priporočil preiskovalnega odbora nadomestitev tega celotnega zastarelega sistema, ki je temeljil na papirnatih dokumentih in žigosanju, z računalniškim sistemom.

Ta novi računalniški tranzitni sistem se je postopno uvajal v države članice in zdaj se uporablja v vseh. S tem sistemom lahko carinske službe pravočasno preverijo, ali želi kdo blago nezakonito prepeljati čez mejo, in zato predstavlja ogromen napredek. Seveda to ne izključuje še vedno prisotnih nezakonitih deklaracij in zato pozivamo Komisijo, naj vzpostavi sistem tudi za to, da se prepreči napačne deklaracije blaga. Prav tako pozivamo k temu, da se Evropskemu uradu za boj proti goljufijam omogoči neposreden dostop do tega računalniškega sistema.

Kot že rečeno, se je preiskovalni odbor osredotočil na težavo s cigareti. Cigarete so se prevažale od enega mejnega prehoda do drugega, vendar so pogosto pristale na črnem trgu. Poleg tega je bilo to blago velikokrat vtihotapljeno nazaj v Evropsko unijo. Zaradi tega so nastale velike težave, včasih je bilo prisotno celo nasilje. V Italiji sta bila umorjena dva uslužbenca finančne policije.

Prav tako je celotna preiskava razkrila, da so bila nekatera tobačna podjetja povezana s tihotapci, in na podlagi te informacije je Komisija skupaj s številnimi državami članicami na sodišče v New Yorku vložila tožbo proti podjetju Philip Morris. Postopno je postalo jasno, da bi Philip Morris zelo težko zmagal na sodišču, in leta 2004 so se s podjetjem pogodili. Komisija in države članice so v zameno za 1,25 milijarde USD v roku 12 let ustavile postopek na sodišču v New Yorku.

Pravzaprav je bil drugi del pogodbe s podjetjem Philip Morris celo pomembnejši. Vključeval je pravila o sodelovanju med podjetjem Philip Morris in Evropsko unijo glede spremljanja in sledenja cigaret. Če bi carinske službe ob pregledu tovora odkrile cigarete in določbe te pogodbe ne bi bile upoštevane, bi moralo podjetje Philip Morris takoj plačati carine, ki se jim je izognilo, kar pomeni znesek v višini do 1,5 milijona EUR na zabojnik cigaret.

Vendar ponavljam, da je ta zgodba uspešna, saj kaže skupno delovanje Parlamenta in Komisije. Imam pa nekaj pripomb. Prvič, ko se je znesek v višini 1,25 milijarde USD delil med Komisijo in države članice, je Komisija prejela le 9,7 %, preostali večji del pa države članice. Menim, da to ni pošteno, zlasti zato, ker OLAF in Komisija opravita največ dela.

Drugič, glede na smisel tega sporazuma bi moral biti ta denar porabljen za boj proti goljufijam. Komisija je opravila svoje. Delež tega denarja je porabila za program Hercules II. Po drugi strani so države članice enostavno dopustile prehod denarja v svoje blagajne, morale pa bi ga na boljši način porabiti za opremo svojih preiskovalnih služb, na primer za svoje carinske službe, ter za boj proti tovrstnim goljufijam.

Če povzamem, gospod predsednik, je to tudi uspešna zgodba, ki bi jo lahko prenesli tudi na področje drugih izdelkov, na primer alkoholnih in nekaterih kmetijskih. Prav tako upam, da je to poročilo pozitivno prispevalo k pomembnemu delu gospoda Kallasa, Komisije in tudi Parlamenta na področju boja proti goljufijam.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, gospodu Staesu se moram zahvaliti za to samoiniciativno poročilo, Evropskemu parlamentu pa za podporo teh vprašanj in za iskanje odgovorov na ta pereča vprašanja.

V svoji izjavi bom najprej spregovoril o tranzitnem sistemu Skupnosti, za katerega je odgovoren kolega Lázló Kovács. Evropski parlament pozdravlja uspešno uvedbo novega računalniškega tranzitnega sistema. To je dejansko ogromna sprememba v primerjavi z zastarelim papirnatim postopkom. Posodobljeni sistem se bo začel v celoti izvajati do 1. julija 2009.

Obvladovanje tveganja je sodobno orodje nadzora. Komisija dejavno izvaja carinski okvir za obvladovanje tveganja za boljšo usmerjenost v preglede. Z državami članicami zdaj oblikujemo merila, prednostne naloge in platformo IT. Nov sistem bo omogočal tudi redno spremljanje učinkovitosti opravljene analize tveganja. Načrtovan razvoj tranzitnega informacijskega sistema za preprečevanje goljufij bo okrepil zmogljivosti za analizo in boj proti tveganju goljufij na področju tranzita, najprej v zvezi z občutljivim blagom in pozneje za vse vrste blaga v tranzitu. To pa je pogojeno s tem, da države članice omogočijo Komisiji širši dostop do podatkov o premikih novega računalniškega tranzitnega sistema. Zamrznitev nadaljnjih sredstev, namenjenih novemu računalniškemu tranzitnemu sistemu, kot predlaga poročilo, pa bi negativno vplivala na nujen nadaljnji razvoj učinkovitejšega nadzora tranzita.

Še nekaj besed o goljufijah z DDV. V tem poročilu je zgornji dom britanskega parlamenta opozoril na veliko dejavnikov pojava goljufije neplačujočega gospodarskega subjekta. Vendar ni nobenega dokaza, da bi pomanjkljivosti tranzitnega sistema povzročile goljufije vrste davčni vrtiljak. Rad bi pojasnil, da čeprav tranzit med običajnimi inšpekcijskimi pregledi lastnih sredstev med letoma 2001 in 2006, ko so se odvijale spremembe, ni bil prednostno obravnavan, tudi ni bil prezrt. Posledica številnih inšpekcijskih pregledov so bila plačila iz lastnih sredstev in plačila obresti. Ta pristop predstavlja učinkovito uporabo inšpekcijskih virov Komisije in preprečuje opiranje na predhodne revizije.

Zdaj bi rad spregovoril o sporazumu za preprečevanje goljufij s podjetjem Philip Morris International, ki spada na področje mojih odgovornosti. Parlamentu se zahvaljujem za neprekinjeno trdno podporo. Komisija je večkrat izrazila upanje, da bo sporazum služil kot model za podobne sporazume z drugimi podjetji. Glede financiranja v okviru tega sporazuma je novi program Hercule v Grčiji prejel sredstva za boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret, ki je na novo dodan cilj. Preučujemo možnost, ali bi se program lahko uporabil za financiranje ustanovitve laboratorija, v katerem bi se preverjala pristnost cigaret.

Vendar moram dodati – in tega se dobro zaveda tudi gospod Staes – da je bila razdelitev denarja prava nočna mora in bo to ostala tudi v naslednjih finančnih obdobjih. Seveda me zelo veseli podpora in stalno zanimanje Parlamenta za uporabo tega denarja, ker tudi jaz podpiram to, da se ta denar nameni boju proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam goljufij.

V zvezi s statističnimi podatki glede zasegov, večina držav članic vsako četrtletje obvesti Komisijo o količini zasegov. Vendar vse države članice ne navedejo znamk, ki so jih zasegle, zato popolni podatki niso na voljo. Poleg tega obvestila držav članic o zasegih ne vedno razlikujejo med pristnimi in ponarejenimi cigareti, delno ker to ni potrebno za kazenski pregon storilcev kaznivega dejanja ter pobiranje dajatev in davkov, delno pa zato, ker je včasih zelo težko razlikovati med ponarejenimi in pristnimi cigaretami. Države članice še naprej spodbujamo k zagotavljanju popolnejših informacij.

Nazadnje še o tem, da je Komisija v zvezi s tem vprašanjem pripravljena oblikovati poročilo OLAF, kot je predlagal Parlament, vendar menim, da bi bilo koristneje počakati do leta 2010, ko bo mogoč celovit pregled. Razlog za to je dejstvo, da se veliko pomembnih sprememb na področju carine še odvija in bi poročilo leta 2008 lahko bilo le vmesno poročilo, ki izraža stanje v tistem trenutku.

  Jean-Pierre Audy, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej bom čestital poročevalcu, Bartu Staesu, ki je uspel pripraviti odlično poročilo o zahtevni temi o pomanjkljivostih v našem tranzitnem sistemu Skupnosti. Prav tako sem hvaležen Evropskemu računskemu sodišču, ki je v svojem poročilu decembra 2006 zelo jasno poudarilo obseg težave.

V tem smislu sem razočaran nad dejstvom, da zamenjujemo posledice sporazuma Philip Morris, za katerega si moramo zapomniti, da je sporazum za prekinitev sodnega postopka in ne partnerski sporazum, z resnimi težavami tranzita Skupnosti. Zato sem v imenu skupine PPE sestavil predlog spremembe, katerega cilj je preprečitev te zmede.

Glede industrije predlagam, da Evropska unija in celotna tobačna industrija skupaj financirata program za boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret.

Vendar se želim osredotočiti na svoje pripombe o pomanjkljivostih v našem tranzitnem sistemu Skupnosti. Evropska komisija pravi, da je carinski tranzitni sistem okrepila z uvedbo sodobnega in zmogljivega računalniškega sistema. Pozablja pa, da čeprav je računalniški sistem nujen, nikdar ne zadostuje in je pomanjkljiv. Pomanjkljiv je zato, ker ga vodijo organi držav članic, kar pomeni, kot sta pravilno poudarila poročevalec in Evropsko računsko sodišče, da države članice novih predpisov tranzita Skupnosti ne uporabljajo dosledno.

Leta 1997 je Parlament ustanovil preiskovalni odbor, ki je jasno določil, da mora EU vzpostaviti okvir za omogočenje enotnega delovanja carinskih služb. Do vzpostavitve tega okvira je še daleč.

Leta 2005 je poslanec Herbert Bösch v svojem odličnem poročilu poudaril obseg težav in potrebo po boju proti goljufijam in napakam. Gospe in gospodje, resnica je, da nas to poročilo poziva k veliko širšemu razmisleku o kakovosti našega carinskega sistema, naših finančnih tokovih in splošneje o zaščiti finančnih interesov Evropske unije.

Gospod komisar, pri tem vas poslanci podpiramo v celoti.

  Herbert Bösch, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, odločno podpiramo to odlično poročilo. Izraz „samoiniciativno poročilo“ ni zelo ustrezen. Vztrajamo s temo prvega parlamentarnega preiskovalnega odbora in bomo še naprej. Ne želim se pritoževati, ampak škoda, da moramo to obravnavati tako pozno. Na seznamu govornikov sem zasledil skupine, ki so želele danes govoriti o tej temi. Zdi se, da se je glede škandalov v EU vedno lažje pritoževati, kot pa iskati specifične pozitivne rešitve zanje. Ko govorimo o cigaretah, je pot do rešitve včasih dolga, vendar ustrezna. Napredujemo, kar jasno dokazuje poročilo gospoda Staesa.

Seveda je treba na tem področju rešiti težavo nepopolnosti evropskega združevanja. Številni finančni ministri še vedno nekoliko zvišajo davek na tobak, ko je denarja v državni blagajni manj, in tako jih nekateri politiki neupravičeno hvalijo. „Neupravičeno“ sem rekel zato, ker potem začnejo potrošniki kupovati pretihotapljene cigarete ali, vedno bolj pogosto, ponarejene cigarete. Sredstva iz tovrstnih goljufij so neposreden dobiček organiziranega kriminala.

Ker imamo nocoj vzrok za praznovanje napredka, spominjam Parlament na dogodek, ki ni ravno v čast Evropi in zlasti Komisiji. Obstajajo dokazi, da je bilo v obdobju 1992–2001 v EU preko Črne gore v Italijo pretihotapljenih približno 10 000 tovornjakov, polnih cigaret. To je verjetno največja goljufija proti proračunu EU vseh časov. Javno tožilstvo v Augsburgu (Nemčija) je vložilo 60 prošenj za pravno pomoč v zvezi s tem. V Švici so bila na tem področju priznanja, obtožbe ipd. Vendar Evropska unija ni vložila nobene zahteve proti Republiki Črna gora za vračilo lastnih sredstev. Gospod komisar, našim davkoplačevalcem bi želel zagotoviti, da smo obravnavali tudi to.

Carinski uradniki v Nemčiji, Avstriji in srednji Evropi so na tem področju opravili veliko dela, vendar jih je Evropska komisija razočarala. To pomembno zadevo je treba obravnavati, saj ni še prepozno. To je moja želja, kar zadeva sicer prijeten razlog za današnjo razpravo.

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Parlament veliko raje obravnava odhodke kot dohodke in po zaslugi gospoda Staesa danes končno enkrat razpravljamo o prihodkih. Vendar gre za 17 milijard EUR iz sredstev DDV in lastnih sredstev ter 14 milijard EUR iz carinskih dajatev, kar je skoraj 30 %. Menim, da je dobro, da danes razpravljamo o tej zadevi.

Očitno so tu sami zmagovalci in za to čestitam tudi gospodu komisarju. Veseli nas, da smo našli rešitev v sodelovanju z državami članicami. Nujno je podpreti OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam, da se omogoči njegovo boljše in koristnejše delovanje v EU v prihodnosti. Dosedanje delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam in njegovi rezultati so vredni pohvale. Na njegovo uspešno delovanje smo ponosni vsi, kot so seveda tudi strokovnjaki, ki so to delovanje omogočili. Dejansko napredovanje na področju ponarejanja tobačnih proizvodov ali sodelovanje držav članic nista bila predvidena, predvsem glede na temo.

Želimo, da bi se isto zgodilo z dokumenti v zvezi z zaščito finančnih interesov Evropske unije, na primer glede boja proti goljufijam DDV. Če bi se to zgodilo, bi imeli prave zmagovalce: evropske davkoplačevalce, ki so nas izvolili in imajo svoja pričakovanja.

Verjamem, da je nadaljevanje boja proti tihotapljenju cigaret pomembna naloga, da je treba k sodelovanju povabiti preiskovalca OLAF v Pekingu in okrepiti boj proti goljufijam po vsem svetu. Naloga Komisije je prepričati druge proizvajalce cigaret, da bodo podprli sporazum med podjetjem Philip Morris ter Skupnostjo in državami članicami. Menim, da moramo natančno premisliti, kako naprej obravnavati to zadevo, saj bi neustrezno ravnanje na tem področju ogrozilo našo lastno verodostojnost.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Poročevalec in v tem primeru tudi Evropska komisija zaslužita vse naše čestitke. To je bil do zdaj največji uspeh Evropske unije na področju boja proti tihotapljenju in davčni goljufiji, ki ga pomnim.

Vendar je sporočilo poročevalca, ki so ga zdaj podprli tudi vsi govorniki, da je treba ta boj prenesti tudi na druga področja. V osnovi mora v tem primeru pretok kakršnega koli blaga prek celotnega carinskega sistema učinkovito ščititi finančne interese Evropske unije in vseh držav članic; menim, da je s tega vidika potrebnega še veliko dela. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj bo pri obravnavanju te zadeve dejavnejša.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Sporazum med Evropsko komisijo in podjetjem Philip Morris je zelo dober primer finančnega instrumenta Skupnosti, ki si prizadeva za doseganje več ciljev hkrati.

Prvič, prost dostop predelovalnih industrij do trga ni omejen, medtem ko je davčna utaja tistih, ki uvažajo ponarejene proizvode, v nasprotju s programom, katerega vrednost je 1,25 milijarde dolarjev in ga v celoti financira evropsko podjetje.

Vendar bi moralo pri sporazumu sodelovati več držav članic.

Sporazum je bil sklenjen leta 2004 in medtem sta Romunija in Bolgarija, obe se nahajata ob meji Evropske unije, postali državi članici.

Po vstopu proizvodov, ki nimajo licence v vseh državah članicah Evropske unije, na trg, so bile v evropskem proračunu prisotne precejšnje izgube zaradi trošarin, v državnem proračunu pa zaradi neplačanih davkov.

Dejstvo je, da tisti, ki poskušajo v Skupnost uvoziti ponarejeno blago, izberejo evropska pristanišča, ki niso opremljena z naprednimi tehnologijami, kot sta skeniranje in evidentiranje palet blaga.

Ker te razmere vplivajo na dohodke iz davkov Evropske unije menim, da je prav, da se modernizacija pristanišč opravi s finančno pomočjo Skupnosti.

Zaradi ponarejenih izdelkov na trgu po nizki ceni je vedno več mladih ljudi začelo kaditi, kar bo seveda sčasoma sisteme socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva držav članic stalo ogromno denarja.

Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da v večini primerov ponarejene cigarete vsebujejo 75 % več katrana, 28 % več nikotina in 63 % več ogljikovega monoksida.

Ker preiskujemo katastrofalne posledice kajenja, ki ponavadi niso odvisne od zakonitih ali nezakonitih virov cigaret, bi morali razmisliti še o eni zadevi: medtem ko Evropska unija spodbuja ukrepe za boj proti kajenju, po drugi strani dodeljuje znatne subvencije za pridelke tobaka, kar je po mojem mnenju v nasprotju z evropsko zdravstveno politiko.

  Szabolcs Fazakas (PSE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani komisar Kalla, gospe in gospodje, gospod Staes ima prav, zato mu čestitam za zanesljivo in požrtvovalno delo ter za zadevno poročilo.

Evropska unija in njene institucije, vključno s Komisijo, Računskim sodiščem, OLAF, Evropskim parlamentom in ne nazadnje odborom za proračunski nadzor, menijo, da so sporazum s podjetjem Philip Morris iz leta 2004 in njegove posledice uspešne, in prav je tako.

V boju proti tihotapljenju in goljufijam smo uspeli doseči rezultat, ki ni ugoden le za trgovce in potrošnike v končni fazi, ampak tudi za velikega mednarodnega proizvajalca v začetni fazi. Ta sporazum ne pomeni le finančne poravnave za pretekle izgube, ampak vključuje tudi preprečevanje izgub v prihodnosti.

Podjetje Philip Morris smo uspeli prepričati, da sta priprava skupne strategije zoper tihotapljenje in goljufije ter zagotavljanje za to potrebnih finančnih instrumentov tudi v njegovem interesu. Zelo nas veseli in nove članice menimo, da je zelo pomembno, da v sporazum ne bo vključenih le deset držav članic, ampak tudi nove države članice, ki so v smislu tihotapljenja in goljufij še posebej ogrožene; tako se bodo zagotavljali tudi finančni in tehnični pogoji za boj proti tihotapljenju in goljufijam, čeprav z vzponi in padci. Hvala.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, odobravam poročilo gospoda Staesa, ki bo predvsem čim bolj preprečeval tihotapljenje. To je prednost tega poročila. Drugič, poročilo vključuje pomembne nasvete glede čim učinkovitejšega pobiranja carinskih dajatev.

Čeprav sem prebivalec države z zelo dolgo vzhodno mejo, tj. Poljske, želim opozoriti na zunanje meje. Popolnoma se strinjam s Herbertom Böschem glede sodelovanja izkušenih carinskih uslužbencev. Ti uslužbenci bodo dejansko pomembnejši kot oprema in sistemi, zato, gospod komisar, vas pozivam, da temeljito pregledate predloge in priporočila ter jih upoštevate. Učinkovitost in uspešnost boja proti tihotapljenju bosta kazalnika ugleda naše Skupnosti.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se za stalno podporo teh vprašanj. Reči moram, da je največja težava v tem, da je vsa pristojnost na področju carine in DDV v rokah držav članic.

Ne morem razumeti, zakaj nekatere države članice tako nasprotujejo omogočanju večjih možnosti za uporabo zmogljivosti institucij Evropske unije. OLAF je bil na primer zelo dejaven v več primerih, v primeru podjetja Philip Morris in v operaciji Diabolo za boj proti ponarejanju, to pa ni mogoče brez sodelovanja na evropski ravni in brez podpore nekaterih služb Komisije.

Vendar je to s pravnega vidika v celoti v rokah držav članic, kot je krepitev zagotavljanja potrebnih sredstev na področju carine. Komisija si zelo prizadeva za spodbuditev tega sodelovanja. Prepričan sem, da brez sodelovanja med državami članicami ni mogoč uspešen, učinkovit boj proti tihotapljenju cigaret in zlasti proti goljufijam pri DDV.

Menim, da imamo na tem področju skupne interese in da moramo za več sodelovanja stalno izpostavljati to vprašanje. Poleg tega – in mogoče sem si to napačno razlagal – je bil sporazum podjetja Philip Morris sklenjen med desetimi državami članicami in Evropsko komisijo na eni strani ter družbo Philip Morris na drugi, kar je precej edinstven primer. Ta sporazum so dosegli Komisija, njena pravna služba in OLAF, zdaj pa to nadaljuje gospa Gräßle. Zato menim, da bomo v prihodnje nekaj dosegli.

Glavno vprašanje pa je pravzaprav nasprotovanje nekaterih držav članic sprejetju predloga o medsebojni upravni pomoči, ki bi se lahko uporabila kot platforma. Omogočamo platformo za sodelovanje, vendar je še vedno prisotno nasprotovanje nekaterih držav članic, nekaterih večjih držav članic (nekatere ministre večjih držav članic sem poskušal sam prepričati, da bi bili bolj naklonjeni temu predlogu). Kljub vsemu je veliko nezaupanja, vendar se hkrati kot nekdanji finančni minister zavedam, da je boj proti goljufijam pri DDV in carini mogoč le s sodelovanjem med državami članicami.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 11. oktobra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Francesco Musotto (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Kot poročevalec, ki je govoril o boju proti goljufijam v EU, se strinjam s tem pomembnim sporazumom s podjetjem Philip Morris v zvezi z bojem proti tihotapljenju cigaret čez carino. Carinske goljufije predstavljajo enega izmed vzrokov škodljivega vpliva na finančne interese Skupnosti in tihotapljenje cigaret je eno od najšibkejših področij.

Nedavne operacije OLAF, kot je operacija Diabolo (135 milijonov zaseženih cigaret, ocenjena škoda 220 milijonov EUR) dokazujejo, da je boj proti carinskim goljufijam mogoče in nujno izvajati: pomembno je okrepiti delovne zmogljivosti evropskih organov. Sporazum s podjetjem Philip Morris je lahko zgled ne le na področju tobaka, ampak tudi na področju boja proti ponarejanju. Postopki glede odškodnine, ki jo mora plačati podjetje Philip Morris v višini približno 1 milijarde EUR, bi se morali uporabiti za pospešitev boja proti ponarejanju v EU.