Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 10. oktober 2007 - Bruselj

1. Nadaljevanje zasedanja

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 15.00.)

  Predsednik. − Razglašam nadaljevanje zasedanja Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v četrtek, 27. septembra 2007.

2. Počastitev spomina

  Predsednik. − Gospe in gospodje, žal vas moram obvestiti, da sta umrla kolega poslanec in nekdanji kolega poslanec.

Naš kolega poslanec Fausto Correia je umrl včeraj zjutraj. Rojen je bil 29. oktobra 1951 v Coimbri in je imel le 55 let. Za seboj je zapustil ženo in tri sinove. Po končanem študiju prava na univerzi v rojstnem mestu Coimbri si je na Portugalskem zgradil sijajno poklicno pot kot odvetnik, novinar in nato politik. Bil je dolgoletni član portugalskega parlamenta in tudi minister v vladi predsednika vlade Antónia Guterresa. Poslanec Evropskega parlamenta je bil od leta 2004. Fausto Correia je bil in ostaja na Portugalskem znan ter priljubljen zaradi svoje nenehne in vseživljenjske misije, da bi vzpostavil demokracijo, ter predanosti temeljnim vrednotam bratstva in sosedstva. Fausta Correio bodo zelo pogrešali njegova družina in prijatelji ter pogrešali ga bomo tudi mi, kolegi poslanci.

Žalna knjiga, v kateri boste lahko poslanci in osebje Evropskega parlamenta izrazili sožalje, bo na voljo ta teden med zasedanjem v sredo in četrtek v sprednjem delu dvorane.

Z veliko žalostjo smo izvedeli za smrt nekdanjega kolega poslanca Christiana de la Malène, ki je bil poslanec Evropskega parlamenta dvakrat – od leta 1959 do 1961 in od leta 1962 do 1994. Christian de la Malène, ki je bil tudi nekdanji minister in senator v času predsednika De Gaulla, je umrl 26. septembra pri 86 letih. Kot nekdanji predsednik skupine evropskih naprednih demokratov ter skupine evropske prenove in demokratične zveze je bil Christian de la Malène po srcu in umu prepričan Evropejec. Svoje dolgo življenje je posvetil močni in demokratični Evropi ter politični skupnosti.

Christian de la Malène je bil kolega in prijatelj, ki se ga bomo spominjali po humanizmu in politični predanosti. Ob tej priložnosti se ga želimo spominjati s hvaležnostjo.

Prosim vas za trenutek tišine v spomin na našega preminulega kolega.

(Poslanci so minuto tiho stali.)

3. Izjave predsedstva

  Predsednik. − Kolegice in kolegi, vaše ekscelence, gospe in gospodje. Danes ni le svetovni dan boja proti smrtni kazni. Svet Evrope s 47 državami članicami ter ob podpori Evropskega parlamenta in Komisije je 10. oktober razglasil tudi za evropski dan boja proti smrtni kazni.

Zelo nas veseli, da so medicinske sestre iz Bolgarije in zdravnika, ki so se pred kratkim v Libiji izognili smrtni kazni, danes z nami.

(Dolgo ploskanje.)

Ob tej priložnosti bi rad v imenu vseh poslancev toplo pozdravil medicinske sestre Nasjo Nenovo, Kristjano Valčevo, Snežano Dimitrovo, Valjo Červenjaško, Valjo Siropulo ter zdravnika Ašrafa Ahmeda Gomo El Hagousa in Zdravka Gueorgujeva.

Od februarja 1999 so bili prisiljeni v priporu preživeti osem let med čakanjem na sojenje v Libiji, ker so bili po krivem obdolženi, da so z virusom HIV namerno okužili več sto libijskih otrok.

Nasprotujemo smrtni kazni. V preteklosti smo zato večkrat pozvali libijske organe, naj izpustijo bolgarske medicinske sestre in palestinskega zdravnika.

Smrtna kazen je resna kršitev človekovih pravic in predvsem pravice do življenja. V imenu Evropskega parlamenta poudarjam našo neomajno predanost boju proti smrtni kazni. Temu pripisujemo velik pomen pri odnosu s svojimi sosedi in partnerji po vsem svetu.

Zahvaljujemo se tistim državam, ki so pred kratkim odpravile smrtno kazen, zlasti Ruandi. Ta primer kaže, da so celo države, v katerih so državljani utrpeli najgrozovitejše zločine, odpravile smrtno kazen kot sredstvo pravice. Še ena priložnost za spodbujanje svetovne odprave smrtne kazni so olimpijske igre, ki se bodo prihodnje leto odvijale v Pekingu. Zagotavljajo priložnost za porušitev zidov tišine, s katerimi Kitajska obdaja izvajanje smrtne kazni.

Evropska unija je osnutek resolucije o smrtni kazni predložila Generalni skupščini Združenih narodov. Ta pobuda, ki jo je Evropski parlament večkrat pohvalil, je pomemben korak k odpravi smrtne kazni in v zvezi s tem pozivamo portugalsko predsedstvo Sveta, da to temo dejavno predstavlja na sedežu Združenih narodov v New Yorku.

Evropski parlament je o tej temi veliko razpravljal in letos sprejel kar tri resolucije v zvezi s smrtno kaznijo. O nobenem drugem vprašanju se niso v Evropskem parlamentu tako intenzivno posvetovali kot o tem. Odločno zavračamo smrtno kazen v kakršni koli obliki in zaradi kakršnih koli razlogov.

Države članice Evropske unije so na temelju naših skupnih vrednost uspešno postale skupnost, v kateri se smrtna kazen ne izvaja. Predanost temu je opredeljena tudi v Listini EU o temeljnih pravicah. Ko bo listina po sprejetju reformne pogodbe postala pravno zavezujoča, bomo lahko celo zatrdili, da je smrtna kazen v Evropski uniji odpravljena na vseh ravneh. Vesel in hvaležen sem, da nobena država članica Evropske unije ni podvomila o odpravi smrtne kazni v Listini EU o temeljnih pravicah ali resno premišljevala o njeni ponovni uvedbi. Evropska unija je kot globalni udeleženec zmožna izpostaviti ta neverjetni dosežek na področju človekovih pravic in ga zagovarjati.

Prosim vas za minuto tišine v spomin na žrtve.

Danes, na evropski in svetovni dan boja proti smrtni kazni, Evropski parlament poziva vse tiste države, ki še vedno izvajajo smrtno kazen, naj sledijo našemu primeru in jo odpravijo. Evropska unija je pripravljena in bo pomagala pri tem.

(Ploskanje.)

  Daniel Cohn-Bendit (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, nekaj bi vam rad sporočil in vas prosim za podporo. Kot veste, se je naša skupina odločila prirediti srečanje razširjenega odbora v Moskvi, da bi razpravljali o različnih težavah, povezanih z odnosi med Rusijo in Evropsko unijo, z različnimi ruskimi akterji – od vlade do opozicije. Žal smo ugotovili, da ruska vlada ne bo izdala vizumov našim kolegom, zato srečanja ni bilo. To se je zgodilo teden po tem, ko je hotel pododbor za človekove pravice prirediti podobno srečanje v Moskvi, vendar prav tako ni prejel vizumov, zato tudi tistega srečanja ni bilo.

Nesprejemljivo se nam zdi, da nam vlada, ki jo nekateri predsedniki držav opisujejo kot popolno demokracijo, ne dovoli prirediti popolnega demokratičnega srečanja v Moskvi. Parlament prosimo, naj to pregleda, medtem ko vas, gospod predsednik, prosimo, da to podprete s pisno izjavo lokalnim veleposlanikom in ruski vladi.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Cohn-Bendit. Zaradi prepričanja in dolžnosti se bom odzval na vašo prošnjo.

4. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

5. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

6. Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev: glej zapisnik

7. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

8. Diskriminacija in socialna izključenost otrok s posebnimi potrebami (pisna izjava): glej zapisnik

9. Dnevni red: glej zapisnik

10. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

11. Pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

12. Pisne izjave (člen 116): glej zapisnik

13. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik

14. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

15. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik

16. Priprave na neformalni vrh predsednikov držav in vlad (Lizbona, 18. in 19. oktober 2007)

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o pripravi na neformalni vrh predsednikov držav in vlad v Lizboni 18. in 19. oktobra 2007.

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje ter gospod predsednik, razumeli boste, da bi se vam pred obravnavo določene točke dnevnega reda, zaradi česar sem tukaj, v imenu portugalske vlade in portugalskega predsedstva Sveta rad zahvalil za tako toplo in prijateljsko počastitev spomina, po mojem mnenju zelo zasluženo, ki ste jo izrazili ob tako nepričakovani in žalostni izgubi mojega sodržavljana in poslanca Parlamenta dr. Fausta Correie.

Portugalska je bila pretresena ob tej novici, saj smo izgubili resnično dobrega človeka, ki nam je bil vsem za zgled v boju za človeško dostojanstvo in vrednote, v katere verjamemo: vrednote pravne države in spoštovanje človekovih pravic.

Nedvomno je izguba velika; če zmoremo, bi morali skušati slediti njegovemu zgledu. Resnično sem hvaležen za počastitev spomina, ki jo je izrazil Parlament in ki se ji portugalska vlada seveda pridružuje.

(Ploskanje.)

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, lansko leto sem v Parlamentu govorila o tem, kaj Komisija obravnava kot gibalo napredka v današnji Evropski uniji, in začrtali smo tako imenovani „dvotirni“ pristop, kar pomeni, da sta bila program dejavnih politik in ambiciozen pristop k reformi pogodbe cilja, ki sta drug drugega dopolnjevala. Med to razpravo je bilo izraženih veliko enotnih stališč, za kar po mojem mnenju obstajajo trije razlogi.

Prvič, to izraža stopnjo zrelosti v Evropski uniji, ker je Evropa zdaj prisotna na veliko področjih življenja ljudi, kar je ustvarilo pričakovanja. Umik Evrope na najmanjši skupni imenovalec bi bila velika napaka. Drugič, mislim, da sta komunikacija med Evropo in državljani ter obveščanje državljanov o Evropi potrebovala svež pristop z večjo ozaveščenostjo o tem, kako Evropa izpolnjuje njihove socialne potrebe, gospodarsko prizadevanje in osnovne vrednote. Poleg tega ta novi pristop ni temeljil le na političnem čutu: temeljil je na delu Komisije v okviru načrta „D“ za demokracijo, dialog in debato, pri katerem je dejavno sodelovalo veliko poslancev Parlamenta.

Na neuradnem srečanju Evropskega sveta naslednji teden bo uveden dvotirni pristop. Na eni strani si moramo prizadevati, da predsedniki držav in vlad končajo medvladno konferenco ter sprejmejo novo reformno pogodbo. Na drugi strani je predsedstvo izrazilo svojo namero za poglobitev razprave o tem, kako se Evropa odziva na globalizacijo.

Če začnemo pri reformni pogodbi: zdaj imamo pred seboj besedilo, kar je velik dosežek. Rad bi pozdravila delo portugalskega predsedstva, kot smo pozdravili tudi delo nemškega predsedstva, ker je z veliko zavzetostjo mirno in postopno spodbujalo proces.

Tako kot moj kolega iz predsedstva tudi jaz pozdravljam konstruktivno vlogo Parlamenta v tej zadnji fazi. Skupaj smo dobro sodelovali in zahvaljujoč gospodu Broku, gospodu Barónu Crespu ter gospodu Duffu so se določbe o pravicah in državljanstvu v pogodbi izboljšale. Poleg tega bo Listina o temeljnih pravicah z uradno razglasitvijo postala pravno zavezujoča.

Spomnite se, koliko jih je dejalo, da EU-27 nikoli več ne bo sposobna sprejeti besedila pogodbe. Zdaj jim nameravamo ponovno dokazati nasprotno. Naša odločenost, da dosežemo sporazum, kaže, da ima Evropa veliko idej za prihodnost. Če naslednji teden dosežemo sporazum, bomo zagovarjali strogo upoštevanje mandata. Zdaj moramo premagati še zadnje ovire. Prepričana sem, da se bodo predsedniki držav in vlad popolnoma zavedali, da obtoževanje in oporekanje v Lizboni ne bosta koristila procesu ratifikacije.

Seveda bi se radi izognili izključitvam, a če je to cena napredka na področju ambiciozne reformne pogodbe, se moramo sprijazniti s tem. To je značilno za kompromise in pogajanja.

Zahvaljujem se tudi Parlamentu, ker se je hitro in učinkovito odzval na poziv Evropskega sveta, naj oblikuje predloge za njegovo prihodnjo sestavo. To je težko in občutljivo vprašanje za vse vas ter za države članice, zato poudarjam potrebo po tem, da se Parlament in Svet strinjata.

V zvezi s pogodbo bi dodala še nekaj: politični sporazum Evropskega sveta je pomemben korak, vendar vsi vemo, da je treba zagotoviti še druge pogoje. Upam, da bomo lahko v procesu ratifikacije, ki ponuja priložnost za komunikacijo, razlago in obveščanje o Evropski uniji, sodelovali. Kot je prejšnji teden predlagala Komisija v novem dokumentu „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“, se moramo usklajevati, kadar je to mogoče.

Prav tako potrebujemo pogodbo, ki bi bila čim bolj dostopna in razumljiva ter bi vsebovala prečiščeno besedilo in bi bila na voljo čim prej po koncu medvladne konference. Na vzdušje med procesom ratifikacije, ki bo trajal do volitev v Evropski parlament leta 2009, bo enako pomembno vplivalo tudi oblikovanje političnega programa za Evropejce, medtem ko bo naslednji teden zahvaljujoč predsedstvu potekala razprava o Evropi in globalizaciji. Čas razprave je zelo ustrezen: iz leta v leto postaja vedno bolj jasno, da to generacijo Evropejcev najbolj skrbi globalizacija. Na državljane vpliva z več vidikov: blago in storitve, ki jih kupujemo, televizija, ki jo gledamo, energija, ki jo porabljamo, in delo, ki ga opravljamo. Evropska unija uspešno razvija politiko, ki priznava temeljno povezavo med gospodarsko uspešnostjo in socialno varnostjo. A globalizacija ni statična, kar so letos poleti jasno pokazali pretresi na finančnih trgih. Spreminjajočim se razmeram se moramo stalno prilagajati.

Kot je gospod Lobo Antunes omenil prejšnji teden, je Komisija za to razpravo sprejela dokument, ki bo med drugim podlaga za predloge o pregledu lizbonske strategije za rast in delovna mesta, oblikovane v nadaljevanju leta. Ta dokument poziva Evropo, naj se pripravi na globalizacijo, da bo učinkovito obvladala pritisk globalizacije na naše gospodarstvo, institucije in državljane, ter da izkoristi priložnosti za večjo blaginjo, odpravo revščine med ljudmi, nove trge za naše proizvode, tesnejše sodelovanje in večjo delitev vrednot. Dokument tudi zelo jasno navaja, da globalizacija ni neustavljiva zunanja naravna sila, ki jo EU le pasivno opazuje. Globalizacijo lahko delno oblikujemo po svojih željah. To je naša naloga: moramo biti dovolj samozavestni glede svojih vrednot, vizije in razpoložljivih orodij, da se zagotovi uspešnost Evrope v dobi globalizacije.

Dokument tudi zavrača protekcionizem. Podpira zaščito naših državljanov, vendar zavrača protekcionizem nad njimi, ki jih lahko le osiromaši. Prinaša tudi sporočilo našim partnerjem: ne bomo naivni; branili bomo evropski interes. To pomeni enake konkurenčne pogoje; pomeni, da bomo zagotovili, da je odprtost dvosmerna; pomeni, da želimo jasno poudariti, da ne bomo znižali svojih visokih standardov na področju zdravja, varnosti ter varstva okolja in potrošnikov.

Dokument je enako odločen tudi glede naših vrednot. V obdobju globalizacije smo lahko uspešni, vendar na svoj način. Naša rast mora biti trajnostna. Določili smo ambiciozne cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in uporabe obnovljivih virov energije, ki jih nameravamo doseči. Srečanje bo Evropi zagotovilo pomembno priložnost, da potrdi svojo vodilno vlogo pred konferenco na Baliju.

Koristi globalizacije bomo celotni družbi zagotovili s socialnimi modeli. Ti spadajo med naše največje prednosti. Našim državljanom bodo pomagali, da se prilagodijo in da bodo lahko uspešno obvladovali hitre spremembe. Tristranski socialni vrh tik pred neuradnim zasedanjem Evropskega sveta bo zagotovil odlično podlago.

Jasno je, da Evropska unija Evropejcem danes ponuja način, kako čim učinkoviteje izkoristiti globalizacijo, da se oblikuje celinski okvir, s katerim se posamezne države ne morejo primerjati. Za izvajanje evropskega interesa že imamo uvedeno orodje v obliki lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Gospodarska analiza kaže, da je lizbonska strategija že začela kazati pozitivne vplive. Dokument izpostavlja več področij politik, ki jim je treba v naslednjem triletnem ciklu do leta 2010 nameniti še večjo pozornost: izobraževanje in prožna varnost, pri čemer je treba poudariti dejavne politike vključevanja in ustrezno socialno zaščito; peta svoboščina za ideje in raziskovalce; ekološke inovacije; zakonodaja o malih podjetjih za Evropo, ki bo pomagal milijonom malih podjetij v EU pri rasti in ustvarjanju več novih delovnih mest. Naloge niso lahke, vendar so uresničljive. Prepričana sem, da bo Parlament še naprej zelo vključen v spremljanje napredka lizbonske strategije na ravni EU in nacionalni ravni. Vaša stališča glede tukaj omenjenih vprašanj bodo bistveno prispevala k paketu, ki ga bomo sprejeli decembra.

Neuradno zasedanje Evropskega sveta je pomemben sestanek v pomembnem času. Izkoristimo to priložnost, da Evropejcem pokažemo, da je Evropska unija usmerjena v prihodnost, svoje politike oblikuje v skladu s prihodnjimi izzivi in se opremlja z ustreznimi orodji.

(Ploskanje.)

  Elmar Brok (PPE-DE), poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospa podpredsednica, kolegi poslanci, tu imamo primer dobrega sodelovanja med dvema predsedstvoma Sveta: nemško predsedstvo Sveta je pripravilo mandat, ki se je zdaj izkazal za zelo stabilnega, daljnosežnega in temeljitega, saj ga je izvajalo portugalsko predsedstvo Sveta. Dejstvo, da smo po delu pravnih strokovnjakov zdaj v položaju, v katerem so področja jasna in opredeljiva, pri čemer bomo morda uspešni tudi ta ponedeljek na srečanju ministrov za zunanje zadeve, kaže, da obstaja velika možnost, da bo reformna pogodba sprejeta že naslednji četrtek.

Trije predstavniki so se odločili podpreti ta mandat. Ne zato, ker se bodo v tem mandatu uresničile naše sanje, ampak ker je to najboljše, kar lahko naredimo glede na sedanje stanje, da bi dosegli večjo demokracijo in zmožnost ukrepanja. Za zmožnost razširjene Unije za ukrepanje in večjo zmožnost ukrepanja v skladu z novimi izzivi današnjega sveta, kot so varnost oskrbe z energijo, terorizem, zunanja in varnostna politika kot celota, globalizacija, organizirani kriminal, podnebne spremembe in še mnogo več.

Uspešni smo zato, ker smo izboljšali možnosti za odločanje v Svetu ter ker sta sektor za varnost oskrbe z energijo in področje pravne in notranje politike dobila nove pristojnosti, o katerih bodo več povedali moji kolegi, zato imamo rešitev za tretji steber. Tu Evropski parlament, in to je druga korist, postane nosilec soodločanja o teh vprašanjih, zato da bi imel Evropski parlament v prihodnosti v skladu s to pogodbo enako moč soodločanja v 95 % primerov zakonodaje, celo na področju kmetijske politike in proračuna kot celote. Pogosto se pozablja, da je vse to vključeno v ta paket. To pomeni, da pomanjkanje demokracije, kar je do zdaj veljalo za Evropsko unijo, dejansko izginja. To je bistven napredek.

Druge države s težavami so imele priložnost, da bi prilagodile neravnovesja znotraj obsega tega mandata in med pogajanji na podlagi izključitve, pri čemer so roki jasno postavljeni, tako rast kot celota posledično ne bo omejena, medtem ko bodo njihove priložnosti, ki izhajajo iz skupne zakonodaje itd., ohranjene. Njene meje so posledično zagotovljene, kar bi moralo olajšati tudi proces ratifikacije brez referenduma, če sem pravilno razumel ustrezne obveze ali izjave, ki so bile dane med pogajanji.

Ko bo Listina EU o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča, bo ta Unija postala skupnost vrednot, celo z možnostjo izključitve, do česar imajo vsi pravico. Vendar to ne velja za evropske odločitve, ker smo evropsko zakonodajo ustvarili skupaj. Ostane le še vprašanje uporabe v posameznih državah članicah v smislu pravic sodišč in državljanov, pri čemer moramo videti, da tudi tu z Listino EU o temeljnih pravicah in nastankom pravne osebe ustvarjamo nove razsežnosti.

Vseeno mora Evropska unija obravnavati še nekaj točk. Točka 1: Člen 24 mandata, ki govori o varstvu podatkov v zunanjih odnosih, se mora po mojem mnenju preoblikovati ali se mora natančneje opredeliti z izjavo, da ne vpliva na splošna vprašanja varstva podatkov, kot so evidence podatkov o potnikih. Tu je potrebno dodatno pojasnilo. Varstvo podatkov pomeni, da se podatki o državljanih ne smejo posredovati brez sodnega nadzora in vključenosti Parlamenta. Menim, da je to ključno.

(Ploskanje.)

Druga točka zadeva prehodne dogovore. Svet in Komisijo tudi prosim za podporo, kar je v interesu Komisije. Ko bo pogodba 1. januarja 2009 začela veljati, se ne bo moglo zgoditi to, da po „enostavnem“ postopku zunanjega ministra, ki ga ne smemo več tako imenovati, torej visokega predstavnika, določi Svet. Želimo si, da bi se vse to razrešilo v enem paketu leta 2009 ob upoštevanju pravic Evropskega parlamenta. Visoki predstavnik je hkrati podpredsednik Komisije in mora zanj vse to veljati. Tu je bil tudi interes Komisije: prihodnji predsednik Komisije mora sodelovati pri izbiri visokega predstavnika, ki je hkrati podpredsednik. Zaradi tega visoki predstavnik ne more zasesti mesta, dokler Evropski parlament ne izvoli predsednika Komisije. To zaporedje je treba upoštevati, da se ne ogrozijo demokratične pravice in ne nastane neravnovesje moči. V naslednjih dneh moramo dodati še nekaj končnih popravkov.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, Elmar Brok. Prav zares bi me presenetilo, če bi si vzeli devet minut.

Naslednji bo govoril predstavnik na medvladni konferenci Enrique Barón Crespo.

  Enrique Barón Crespo (PSE), poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, predstavniki Evropskega parlamenta govorimo različne jezike in pripadamo različnim skupinam, a smo združeni v želji, da bi Evropska unija napredovala z dokončanjem lizbonske pogodbe, ki vključuje zakonodajno soodločanje, edinstveno osebnost Unije, napredek pri prenosu notranje, pravosodne ter zunanje politike na Skupnost ter sodelovanju nacionalnih parlamentov.

Hočemo večjo demokracijo in večjo učinkovitost. Obžalujemo dejstvo, da preglednost ni večja, a to je del metod medvladne konference. Moram reči, da so nam odvetniki, zlasti tisti iz Parlamenta, omogočili, da interpretiramo hieroglife, kar je ta naloga postala, na pozitiven način.

Predsedujočega Svetu prosim, naj Parlamentu potrdi nekaj, kar razumem kot zelo jasno obvezo. Državljani, ki so bili v pogodbi zelo nepravično obravnavani, podpirajo Pogodbo o EU, in sicer besedilo, ki je ostalo nespremenjeno že od maastrichtske pogodbe. To je za nas kot predstavnike državljanov bistveno.

Moram priznati, da nam je v nenavadni gesti politične jasnosti predsedujoči Svetu sam povedal, da je to nemogoče, a je vseeno doseženo: prvi pomemben dosežek.

Drugi je Listina o temeljnih pravicah, ki je simbol identitete evropskih državljanov. To ni izjava in ni protokol (številka 11): to je „listina“, v zvezi s katero bo tu naslednji mesec potekalo uradno glasovanje s predsedniki treh institucij Skupnosti, preden se začne proces ratifikacije. Listina bo pravno zavezujoča, kar pravim zato, ker verjamem, da je zanjo pomembno, da je zapisana danes, saj mislim, da so za Evropski parlament to popolnoma osnovni pogoji, temeljni za podporo te pogodbe.

Obstajajo tudi drugi elementi, glede katerih bi lahko dosegli napredek. Kolega poslanec Elmar Brok je omenil temo varstva podatkov, ki je nadvse občutljiva.

Za nas je pomembnih tudi nekaj drugih elementov. Sem spada tudi dialog med socialnimi partnerji, ki je bil nepravično obravnavan v Pogodbi o delovanju Evropske unije, druga pomembna zadeva, pri kateri po našem mnenju pomagamo tako, da podpiramo reševanje težav z zaupanjem, je skrb za varnost z deklaracijo, kot je kompromis iz Ioannine, ki že obstaja, a se ne bi smel razvijati. Po našem mnenju ni smiselno, da v Pogodbi o Uniji, ki deluje na podlagi večine in kvalificirane večine, obstajajo elementi soglasja, ki bi brezpogojno uničili proces. V mestu Viana do Castelo sem omenil, česar se predsednik najbrž spominja, da je smiselno imeti atomsko bombo, če se ne uporabi. Če jo uporabimo, bo uničila vse. Mislim, da je to pomembno opozorilo.

Gospod predsednik, obstaja točka, ki je pomembna za Parlament, in mislim, da govorim v imenu večine Parlamenta, večine držav članic in očitno tudi v imenu tistih, ki so ratificirali ustavno pogodbo, ki smo jo žrtvovali, da bi dosegli soglasje, zato je ob tej priložnosti za nas zelo pomembno, da sodelujemo v skupni zvestobi in solidarnosti, da bi dosegli ratifikacijo. Sicer bi se lahko znašli v zelo težkih okoliščinah. Mislim, da bi morali vsi ostati zvesti zavezi, ki smo jo sprejeli. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Andrew Duff (ALDE), poročevalec. – Gospod predsednik, strinjam se s svojimi kolegi, da je na medvladni konferenci v Lizboni mogoče doseči politični sporazum. Vendar nas seveda vse skrbi, kakšna bo kakovost tega sporazuma. V sedanji fazi medvladne konference moram izraziti zaskrbljenost nad samoupravo Evrope, ki jo spodbujajo predvsem britanske zahteve po izključitvah na področju pravosodja in notranjih zadev ter temeljnih pravic.

Vsekakor je treba v Veliki Britaniji sprožiti razpravo o tem, zakaj bi morali biti britanski prebivalci izključeni iz ugodnosti povezovanja na vseh teh pomembnih področjih, vendar morajo Britanci svoje stališče natančneje razložiti tudi na medvladni konferenci. Kaj točno želijo doseči s temi izključitvami? Ali res lahko verjamemo, da bodo dogovori v zvezi z upravljanjem tega pristopa „izberi in se odloči“ veljali tudi v praksi in zagotovili, da bodo skupne politike na področju svobode, varnosti in pravosodja še vedno dovolj skupne ter bodo zagotovljena vsa sredstva in instrumenti za njihovo izvajanje? Zagotovo bo izključitev Združenega kraljestva in Poljske iz listine omajala sklep, da bo listina obvezujoča za vse ostale. Upam, da bo medvladna konferenca sposobna obravnavati vprašanje z ustrezno zavzetostjo.

Ali bo predsedstvo prisililo Veliko Britanijo, da bo podprla predlog Parlamenta za odstopno klavzulo iz njihovega neuspešnega protokola o listini? Enako velja za kompromis iz Ioannine: predsedstvo in Komisija nam morata popoldne zagotoviti, da ne bosta privolila v nerazumne zahteve za prenos klavzule iz Ioannine iz sekundarne v primarno zakonodajo. Kompromis iz Ioannine je zgodovinski naslednik luksemburškega kompromisa; ta sporazum je bil neformalen, in kot je sklenil Svet, mora tak ostati tudi pri vključitvi v pogodbo.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, v imenu skupine PPE-DE se zahvaljujem gospe Wallström in gospodu Lobu Antunesu za njuna govora.

Končuje se obdobje razmisleka in razprav, ki bodo odločile o prihodnjem vodenju EU-27. Ali smo postali zrelejši? Ali smo pripravljeni ukrepati, ne le razpravljati? Junija je gospa Merkel pokazala kombinacijo poguma, odgovornosti in politične volje. Brez izogibanja temam, v katerih se razhajamo, nam je uspelo zmanjšati razlike. Evropska unija je končno dobila dostop do orodij, ki so potrebna za učinkovitejše delovanje.

Minili so trije meseci in portugalsko predsedovanje nas vodi v pravo smer. Če se bo načrt, določen v juniju, upošteval do konca, tj. do zasedanja Evropskega sveta v Lizboni, bo lahko portugalsko predsedstvo zagotovilo sporazum v zvezi z reformo naših pogodb. Tu pozdravljam odločenost portugalskega predsedovanja med delom medvladne konference. Za Evropski parlament in po mnenju kolegov poslancev gospoda Broka, gospoda Baróna Crespe in gospoda Duffa, ki se jim toplo zahvaljujem, je ocena medvladne konference v skladu s pričakovanji, pri čemer se je program, ki so ga določili predsedniki držav in vlad, na splošno upošteval.

Gospe in gospodje, čeprav smo se pripravljeni sprijazniti z uravnoteženim kompromisom, ne smemo pozabiti, da je tako določeno. Osebno mislim, da je koristneje poudariti razloge za podporo osnutka pogodbe. Prvič, verjamemo, da lahko le združena, močna in učinkovita Evropa vpliva na dogajanje v svetu, ki se hitro premika, spreminja ter postaja vse bolj zapleten in nestabilen. Osnutek pogodbe podpiramo tudi zato, ker učinkovita EU-27 ne more graditi na pravilih pogodbe iz Nice. Še več, zaradi dvomov, ki so jih izrazili evropski državljani, smo zahtevali večjo demokracijo in preglednost.

Zavzemamo se za jasno delitev pristojnosti, za večje sodelovanje sodržavljanov v procesu oblikovanja EU, za aktivno vlogo in velik prispevek nacionalnih parlamentov. Reforma pogodbe je pravilen odgovor na pričakovanja državljanov. Revidirana pogodba ni cilj sama po sebi, ampak sredstvo za doseganje cilja. Njena oblika in ime nista pomembna. Štejeta njena vsebina in napredek, ki ga vključuje za evropske državljane.

Mi, člani skupine PPE-DE, nočemo evropske superdržave. Zahtevamo le učinkovitost, demokracijo, preglednost in spoštovanje načela subsidiarnosti. Zahtevamo učinkovite evropske institucije, ki so se sposobne odločati, in dokler so nacionalne izključitve pogoste, je naša naloga, da omejimo njihove negativne učinke, da Evropa ne bi postala ohromljena. Vsak poskus oviranja procesa odločanja v EU se mora preprečiti. Državljani od Evrope pričakujejo, da ukrepa, kadar lahko kaj spremeni: v zvezi s podnebjem, energijo, priseljevanjem, inovacijami in terorizmom. Upam in želim si, da nam bo ta pogodba to omogočila, pri čemer jo bomo mi podprli.

  Martin Schulz , v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, iskreno se zahvaljujem predstavnikom Parlamenta na medvladni konferenci. Naši kolegi poslanci Enrique Barón Crespo, Elmar Brok in Andrew Duff so odlično zastopali interese Evropskega parlamenta. Za to se jim v imenu naše skupine iskreno zahvaljujem.

(Ploskanje.)

Kolega poslanec gospod Daul je upravičeno dejal, da je naloga portugalskega predsedstva končati potrebno delo po neuspelem poskusu sprejetja evropske ustave, tj. predložitev preoblikovane in revidirane pogodbe, strinjanje glede ključnih elementov reformnih zahtev med 27 državami v EU, pravna in politična zaščita oblikovanja združene Evrope na medvladni konferenci, ki se zdaj končuje, uspešno končanje zadev na vrhu v Lizboni in nato njihova dejanska ključna faza, ratifikacija te revidirane pogodbe v 27 državah članicah pod posebnimi pravnimi in ustavnimi pogoji vsake države.

Zato zlasti poudarjam dejstvo, da smo lahko optimistični v zvezi z Lizbono. Če razlikujemo med tem, kar je bilo doseženo na vrhu tu v Bruslju med nemškim predsedovanjem Svetu kot mandat za medvladno konferenco, in tem, kar je bilo doseženo na medvladni konferenci, lahko glede na poročila svojih predstavnikov sklepamo tudi, da razen nekaj izjem skoraj ni razlike. Kot skupina socialdemokratov pravimo: tako mora biti. Kot socialisti ne moremo in ne bomo sprejeli sprememb, ki izhajajo iz časa pred mandatom, ki je bil dogovorjen v Bruslju, in to naj bo vsem jasno. Vendar sklepamo, da imamo pred sabo osnutek, ki ustreza temu, o čemer smo se tu dogovorili junija in zaradi česar smo vsi pohvalili gospo Merkel.

Zanimivo bo, ko bomo poslali ta osnutek v Lizbono. Potem bo vprašanje, ali bo to pogodbo ratificiralo 27 držav članic, in vse bo odvisno od poslancev Evropskega parlamenta, zaradi česar se bomo mogli boriti. Boriti se bomo morali tudi, da bodo oblikovanje združene Evrope sprejele vse države članice. Upam si napovedati, da bo nadaljnji propad te revidirane pogodbe, kot je propadla tudi ustava, pomenil konec Evropske unije v sedanji obliki. Vse, ki se nočejo pridružiti nasprotnikom Evrope, ki sedijo v tem parlamentu ter ki bi se radi zavzemali za spodbujanje Evrope in njeno usklajevanje, pozivam, da se borijo za to pogodbo. Gospod Daul, upam, da bodo to storili vsi člani vaše skupine. O tem rahlo dvomim.

Rad bi vam povedal tudi, na kaj moramo poslanci misliti, če projekt propade. Kaj sledi, če Evropski uniji ne bo uspelo pri naslednjem poskusu, da bi zavarovala revidirano pogodbo? Kaj čaka Evropsko unijo? Evropejci verjamemo, da smo velika celina s 500 milijoni prebivalcev v 27 državah članicah, kar predstavlja obsežen notranji trg. Predstavljamo 8 % svetovnega prebivalstva. Indija ima 1,1 milijarde prebivalcev, Kitajska 1,3 milijarde, pri čemer obe državi skupaj predstavljata tretjino svetovnega prebivalstva. Če hočemo dolgoročno ostati konkurenčni, če hočemo braniti, kar smo v Evropi dosegli na socialnem področju, če hočemo stabilizirati gospodarsko podlago, kar je predpogoj za socialno pravičnost, moramo biti sposobni sobivati v harmoniji po vsem svetu. V svetu bo Unija močna le, če bo skladna na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Potrebuje reformno pogodbo, da bi to dosegla. Če EU razpade na posamezne dele, če sledimo nacionalistom, ki ljudem pravijo, da lahko več dosežemo sami kot 27 držav skupaj, potem to celino čakajo težki časi.

Zato upam, da bo dogovor iz Lizbone prestal ratifikacijo, za kar se bomo morali boriti. Kdor hoče mir v Evropi, kdor hoče, da je Evropa dejavnik miru v svetu, kdor hoče gospodarsko rast, več delovnih mest in pravičnejšo razporeditev bogastva v Uniji, mora okrepiti to reformno pogodbo, jo braniti in izvajati. Kdor tega noče in je osredotočen na ponovno nacionalizacijo, bi moral slišati govor Françoisa Mitterranda v Parlamentu: nacionalizem je nasprotje evropski enotnosti in dolgoročno vedno vodi v vojno. Vendar je Evropa koncept, ki je izšel iz vojnih ran na tej celini, zato je evropska enotnost, ki temelji na reformni pogodbi, cilj vseh demokratov in naprednih sil na tej celini.

Zato želim vso srečo medvladni konferenci in vrhu. Vendar vam želim še več sreče pri ratifikaciji v 27 državah članicah.

(Ploskanje.)

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, predsednik vlade Sócrates se zagotovo počuti kot angleški kralj Henrik V. pred bitko pri Agincourtu: sovražne vlade se pripravljajo na boj, ki bo oslabil ali celo preprečil reformo pogodbe. Predsedujoči, vaš predsednik vlade mora strogo upoštevati meje Evrope in naslednji teden pripraviti pogodbo, ki bo lahko okrepila moč, odzivnost in učinkovitost Unije. Zato „še enkrat skoz vrzel, še enkrat, fantje“, saj naj bi bila to zadnja bitka v tej ustavni vojni.

Parlament bo vaša pehota. Zavedamo se, da bo nesprejetje dogovora o reformi pogodbe tragedija shakespearjevskih razsežnosti. Zakaj? Zato ker sedanje stanje ni delovalo, ne deluje in nikoli ne bo moglo delovati. Soglasje Sveta v praksi pomeni, da se osnovna zakonodaja opusti ali omeji na raven skupnega imenovalca. V vedno bolj neizprosnem globaliziranem svetu, v katerem izzivi, kot so podnebne spremembe, preseljevanje in terorizem, zahtevajo temeljite ukrepe, najmanjši skupni imenovalec preprosto ni dovolj dober.

Reformna pogodba lahko kot pravni dokument, čeprav ni enaka ustavi, tiho prinese revolucionarne spremembe v Evropo. Spodbuja demokracijo ter zagotavlja, da odločanje temelji na soodločanju in glasovanju s kvalificirano večino. Podpira subsidiarnost z jasnejšo delitvijo pristojnosti, krepitev vloge nacionalnih parlamentov in enotno pravno osebo Unije ter prispeva k preglednosti z razširitvijo običajnega zakonodajnega postopka na področja svobode, varnosti in pravosodja, tj. področja, ki se že predolgo urejajo za zaprtimi vrati v nasprotju z miselnostjo Unije, ki spoštuje pravice.

Osnutek besedila spremenjene pogodbe ni brez napak: izguba simbolov Evrope je udarec za federaliste, kar velja tudi za nejasnost glede sistemov glasovanja, ki so jo povzročili Poljaki. Vendar to lahko sprejmemo, če kompromis iz Ioannine ne bo za vedno del pogodbe.

Vendar se ne moremo odpovedati opredelitvi evropskega državljanstva iz člena 8 Pogodbe o Evropski uniji, ker je državljanstvo simbol, ki je v nasprotju z zastavo ali himno konkreten pojem in dejansko vpliva na več kot 450 milijonov ljudi.

Podobno tudi preimenovanje našega zunanjega ministra v „visokega predstavnika“ ni resen razlog za zaskrbljenost, medtem ko bi bili zaskrbljeni, če bi bil visoki predstavnik le lutka Sveta. Parlament in Komisija morata sodelovati, da se zagotovi strogo upoštevanje enotnosti zunanjepolitičnega delovanja ter da Sodišče Evropskih skupnosti nadzoruje uporabo osebnih podatkov v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

Na koncu, kar je morda najpomembnejše, ne smeta obstajati dva razreda državljanov. To je popolnoma v nasprotju z duhom evropskega združevanja, zato moramo storiti vse, da britanska in poljska izključitev ne bosta trajali večno, in v ta namen določiti klavzulo, ki omogoča preklic, ne da bi bilo treba sklicati medvladno konferenco.

Ne smemo se boriti le proti izključitvam: obstajajo tudi „vključitve“. Če niso pravilno oblikovane, lahko omogočijo vladam, da najprej oslabijo osnovno zakonodajo Skupnosti na področjih pravosodja in notranjih zadev ter se nato po petih letih dialoga in razprav umaknejo. Če nekatere države ne morejo skleniti razumnega kompromisa, jim moramo sporočiti naslednje: začeti morajo razmišljati o sporazumni odcepitvi od Unije in je ne izkoriščati za lastne interese, saj morajo imeti interesi Evrope prednost pred njimi.

(Ploskanje.)

Zato pozivam Svet, Komisijo in naše predstavnike s Shakespearjevimi besedami: „Napnite vse kite […], zadržite dih, napnite duha do skrajnosti“ ter zaščitite skupni interes.

(Ploskanje.)

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, bližamo se koncu svojega dela v zvezi z reformo pogodbe. Za uspešen konec vrha v Lizboni je potrebna politična domišljija. Tisti, ki se zavedajo pomembnosti reforme pogodbe, naj se vprašajo zlasti: Ali se je vredno upreti Poljski in Združenemu kraljestvu; ali je vredno ogroziti izid dolgoletnih pogajanj?

Če gre verjeti njenim zagovornikom, lahko Listina o temeljnih pravicah le okrepi zavezujoče določbe, ki že veljajo. Morda imajo prav tisti, ki poudarjajo dejansko nepredvidljive posledice, če bi njene določbe uporabljalo Sodišče Evropskih skupnosti. Imam podobne zadržke, zato v celoti razumem pomisleke Združenega kraljestva in Poljske.

Pomembna elementa nadomestila izgub, ki jih je Poljska utrpela zaradi opustitve sistema iz Nice, sta mehanizem iz Ioannine in stalen položaj poljskega generalnega pravobranilca na Sodišču Evropskih skupnosti. Ogrožanje teh rešitev zdaj v nas zbuja dvome o iskrenosti namenov. Kot vsaka druga država ima Poljska pravico pričakovati boljše instrumente za nadzor nad zakonodajnim procesom EU. Zaradi odsotnosti ustrezne uzakonitve bo evropski projekt v prihodnosti propadel. Pomanjkanje nadzora nad zakonodajnim procesom ni le izmišljotina evroskeptikov ali hujskačev k vojni, kot trdi vedno delno razdražen Martin Schulz. Zaradi tega so zaskrbljeni iskreni Evropejci. Nekdanji predsednik Zveznega ustavnega sodišča v Karlsruheju in nekdanji predsednik Nemčije Roman Herzog je pred kratkim vprašal, ali v Nemčiji še vedno velja parlamentarna demokracija, če upoštevamo dejstvo, koliko uredb je bilo sprejetih zunaj zvezne skupščine.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, le nekaj dni pred koncem medvladne konference se pripravljamo na prekupčevanje, ki bo kot običajno trajalo ves dan in noč ter se bo kot vedno končalo s kompromisom, ki se nagiba k najmanjšemu skupnemu imenovalcu.

Pogled na različna besedila, ki smo jih dobili prek psevdoskrivnostnih kanalov, ker se tu zelo malo stori vsem na očem, razkrije, da jih je zelo težko brati in zagotovo niso uporabniku prijazna. Pri čemer pogajalci, kot vsi dobro vemo, sploh nočejo biti uporabnikom prijazni ali svojim državljanom razložiti ali jih vključiti v nekaj, kar bi moralo biti pomemben sestavni del njihovega demokratičnega življenja.

Nasprotno, še med predstavitveno fazo smo obsodili dejstvo, da ugovor, da je bilo 90 % besedila ustavne pogodbe vključenih v reformno pogodbo, ne more zakriti resničnosti nenavadnega besedila, polnega opomb in odstopanja, ki slabijo Evropsko unijo, zlasti glede zunanje politike in jasnosti zakonodaje.

To pogajanje je bilo v celoti v rokah vlad, potekalo je brez vednosti državljanov ter imelo koristi zaradi dejstva, da je neskončno lingvistično in birokratsko postavljanje teorij prevladalo nad strastjo in demokratičnim sodelovanjem, kar je bilo v dobrem ali slabem lastnost faze konvencije in tudi referenduma.

Trije naši poslanci so sodelovali pri delu medvladne konference in sledili delu pravnikov, a ne moremo zanikati, da jim ni uspelo vidno izboljšati preglednosti procesa, in čeprav jim je morda uspelo zmanjšati storjeno škodo, niso mogli doseči posebnih izboljšav, ker za to niso imeli priložnosti.

Torej, gospod Schulz, gospod Brok, gospod Barón in gospod Duff, če sem iskren, se mi to ne zdi logično. Morali bi ravnati premišljeno in se zavedati skupne odgovornosti za to besedilo, in čeprav se seveda strinjam, da bi morali zagotoviti, da države članice ratificirajo to besedilo, čeprav je to zdaj odvisno od končnega sporazuma, ne vem, zakaj bi morali pretiravati. Če poslušamo gospoda Schulza, bi morali celo tu, med seboj, trditi, da bi bilo tragično, če besedilo ne bi bilo sprejeto, ker je enkratno, ker je to besedilo ... To besedilo je obupno. Vsak bralec lahko hitro spozna, da državljani niso imeli v mislih tega.

Kljub povedanemu je očitno, da je bolje kot nič. Kljub povedanemu je očitno, da je bolje – ne, Martin, pomiri se, ker ne pravim, da ga hočem zavrniti, pravim le, da bi morali biti v očeh državljanov odgovorni in verodostojni ter da ga bomo podprli, čeprav to nikakor ni posebno ustrezen sporazum. Vseeno ne moremo lagati in trditi, da smo se potrudili po najboljših močeh, ker so nam vlade odvzele ta ustavni proces in ga spremenile v to, kar je danes, in nedvomno bi bil lahko veliko boljši, kot je.

  Francis Wurtz , v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, ne bom ponovno govoril o splošni oceni naše skupine v zvezi z novim osnutkom pogodbe. Nasprotujemo mu, a ne zaradi nacionalizma, gospod Schulz, ki ga preziram tako kot vi, ampak ker se nobena od osnovnih kritik, ki so zaznamovale razprave v zvezi s starim osnutkom ustavne pogodbe, in ne govorim o simbolih EU, ki se nam niso zdeli sporni, ampak o političnem zagonu EU, ni upoštevala. Občutek imam, da se nam bo ta sproščeni pristop prej ali slej maščeval.

Zdaj bi rad obravnaval določeni člen novega osnutka, o katerem smo že govorili: člen 24 Pogodbe o Evropski uniji. Videti je, da med nami obstaja široko soglasje, da ga poskušamo ovreči, kar je dobro. To je res občutljivo vprašanje: varstvo državljanov v zvezi z obravnavo osebnih podatkov. Zakonodajni postopek, ki bi se uporabljal, bi se razlikoval glede na to, ali so ti podatki obravnavani v Evropski uniji ali so poslani v tretjo državo. V prvem primeru ima Parlament vso pristojnost, medtem ko v drugem nima nobene besede.

To je pravna grozovitost in resno onemogočanje demokracije. Dejansko je neposredno povezan s precedensom, ki ga je določila zadeva v zvezi z evidenco podatkov o potnikih, ko se je Svet strinjal, da bo organom ZDA poslal zaupne podatke o potnikih, ki potujejo v Združene države kljub odločnemu nasprotovanju Evropskega parlamenta. Svet bi rad nadaljeval tako ravnanje, zato si je priskrbel potrebna sredstva. To je nesprejemljivo, kar bi moral Parlament jasno sporočiti Evropskemu svetu.

Dodal bom še to: ta spor posredno razkriva več dejstev, na katera je moja skupina vedno opozarjala. Prvo dejstvo je le majhen dejanski vpliv, ki ga bo imela Listina o temeljnih pravicah. Člen 8 listine izrecno obravnava varstvo osebnih podatkov, vendar se to varstvo brez zadržkov krši in se bo kršilo še naprej. Sledi skoraj neprepoznavna narava nekaterih ključnih odlomkov pogodb, a zanko take vrste lahko odkrije le zelo dobro ozaveščeno branje. Na koncu izpostavljam namerno nejasnost pri delu medvladne konference, ki je daleč od javnega in preglednega sestavljanja besedila, katerega namen je določiti življenje in prihodnost EU-27 in pol milijarde državljanov.

Vse to potrjuje našo zahtevo po demokraciji na dveh ravneh; na eni strani je potrebna obsežna pluralistična razprava v vsaki državi v zvezi s tem, kaj je tvegano v pogodbah, medtem ko je na drugi strani potrebna ratifikacija z referendumom.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospod predsednik, EU je objavila nov osnutek pogodbe v petek ob 17. uri in si tako zagotovila, da mediji o tem ne bodo poročali med koncem tedna. Če je cilj vtihotapiti pogodbo, gre nedvomno za strokovne odnose z mediji, vendar hkrati za spletkarsko in gnusno obnašanje.

Na zadnjem srečanju konference predsednikov v Strasbourgu je predsednik svečano obljubil, da bodo vse politične skupine imele dostop do dokumentov medvladne konference. Še vedno jih nismo prejeli. Tri skupine imajo privilegiran dostop do medvladne konference, medtem ko je pet skupin izključenih. To je diskriminatorno in v nasprotju z načelom enakosti, torej je to spet spletkarsko in gnusno obnašanje.

V novi pogodbi je EU pristojna za 105 novih zadev tako kot ustava. Pravici do veta in predstavniške vlade sta bila omejeni na 62 področjih, v ustavi pa na 61. Novo je dejstvo, da so 255 strani sprememb vstavili v 2 800 strani pogodbe, zaradi česar je besedilo neberljivo za vse razen za „piflarje“, torej spet lahko govorimo o spletkarskem in gnusnem obnašanju. Nova ustava EU bo imela 3 000 strani, medtem ko je zavrnjena ustava obsegala 560 strani. To je rezultat Sarkozyjeve t. i. mini pogodbe. Predstavljajte si, da se na ljudi obrnete z vprašanjem praktične mini pogodbe, vendar jim nato ponovno predstavite zavrnjeno ustavo, a tokrat brez referenduma – to je spet spletkarsko in gnusno obnašanje.

Prav vse dele zakonodaje, ki bi jih lahko sprejeli na podlagi ustave, bi lahko sprejeli tudi na podlagi nove pogodbe. Ti dve besedili sta enaki v smislu pravnih obveznosti; razlika je le v imenu in izogibanju referendumom, torej je to spet spletkarsko in gnusno obnašanje.

Kakšne reve. Predlagajte svoje načrte in jih predstavite volivcem. Podpišite peticijo za referendume na spletni strani www.x09.eu.

  Frank Vanhecke, v imenu skupine ITS. – (NL) Gospod predsednik, poleg zadržkov prejšnjega govornika v zvezi s podobnostjo z novo pogodbo, ki določa ustavo za Evropo, ki nam jo vsiljujejo na popolnoma nedemokratičen način, je očitno glavni cilj evropskega predsedovanja, da je uspešno v zvezi s skupno evropsko politiko priseljevanja. V zvezi s tem je najmanj, kar lahko rečemo, da je taka politika na evropski ravni, določena v krogih z odnosom „to ni moja stvar“, v katerih prevladujejo izrazito dvomljive odločitve Komisije in Sveta, s katerimi smo žal že seznanjeni, popolnoma nedemokratična.

Težava priseljevanja na naše državljane vpliva osebno in na njihovo zasebno področje. Poleg tega je po mojem mnenju prenos odločanja v zvezi s tem na evropsko raven brez prave preglednosti za kogar koli ne le nedemokratično, ampak preprosto nevarno.

Portugalski predlog, da bi nezakonito priseljevanje „usmerjali“ prek zakonitega priseljevanja, je nadvse nesmiseln. Proti nezakonitemu priseljevanju se je treba boriti s strogo politiko „oko za oko“, ki vključuje spremljanje in izgon, neprepusten nadzor zunanjih mej ter tudi evropske prostore za pridržanje in sprejemne centre v državah izvora ali vsaj celini izvora.

Glede „absolutne nujnosti“ zakonitega priseljevanja bi rad opozoril na to, da ima Evropa že zdaj približno 20–25 milijonov brezposelnih prebivalcev, pri čemer je med njimi več milijonov nezaposlenih priseljencev. Nov val zakonitega priseljevanja z vsemi povezanimi „združitvami družin“ bi predstavljal le eksponentno naraščanje zlasti resnih težav vključevanja in asimilacije.

Če bo šlo res le za visokokvalificirane delavce, čemur nasprotujem, potem je to organiziranje bega možganov iz revnih držav, kar je naravnost šokantno; ali je namen ohranjanje revnih in premalo razvitih držav, kar bi nam moral Svet enostavno povedati.

  Maciej Marian Giertych (NI). – (PL) Gospod predsednik, o čem sploh razpravljamo danes? O ustavi za Evropo. Razpravljamo o dokumentu pod drugim imenom in z drugačnim besedilom, a z enako osnovno vsebino kot ustava, ki je bila že zavrnjena. Ta dokument je domnevno manj pomemben, da se o njem ni treba odločati na referendumih. Politične elite EU, kamor spadajo poslanci Parlamenta, Evropska komisija in nacionalne vlade, skušajo prevarati svoje volivce in ljudi.

Podpreti bi morali reformno pogodbo, ki je dejansko preimenovana evropska ustava, ki so jo volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnili na referendumih, medtem ko je številne druge države niso ratificirale v zahtevanem času.

Spomnimo se besed Angele Merkel: „Uporaba drugačne terminologije brez spremembe pravnega bistva, na primer v zvezi z naslovom pogodbe, imenovanje pravnih aktov in ministra Unije za zunanje zadeve.“

Prav to se je storilo, pri čemer se zdaj od nas zahteva, naj sprejmemo to prevaro. Ne smemo slepiti sebe in svojih volivcev.

  João de Deus Pinheiro (PPE-DE). – (PT) V svojem današnjem govoru, v svojem imenu in imenu skupine, ki jo predstavljam v Parlamentu, izražam globoko žalost zaradi smrti Fausta Correie. Bil je mož nazorov, a prijazen in zelo dober, zelo solidaren mož. Zelo ga pogrešamo.

Drugič, rad bi povedal, da je portugalsko predsedstvo izkazalo odločenost, kar je treba poudariti, saj ne dovoljuje nobene spremembe ciljev pogodbe, kot so se dogovorili predsedniki držav in vlad. Prepričani smo, da bo vztrajno in da bomo še pred 20. oktobrom imeli novo pogodbo. Zato ne bom rekel ničesar več.

Glede lizbonske strategije moram čestitati predsedstvu in Komisiji, ker sta končno uresničila to, o čemer smo že dolgo govorili: če Komisija ne bo dobila širših pristojnosti in odgovornosti na podlagi lizbonske strategije od tistih, ki jih je dobila leta 2000, lizbonska strategija ne bo učinkovita. Ustrezna pot bi bila okrepitev vloge Komisije, da bo postala ključna točka lizbonske strategije, in upamo, da bo tako svež pristop sčasoma prinesel rezultate.

Končno, vključitev globalizacije v razpravo na prihajajočem neformalnem vrhu je dobro znamenje, ker je današnji svet tesno povezan z globalizacijo in je nepredstavljivo, da na vrhove z Afriko ali Rusijo, za katere upamo, da bodo zelo uspešni, ali razpravo o menjalnem tečaju japonskega jena ali ameriškega dolarja ne bo vplivala globalizacija.

Po vzoru komisarja je treba izpostaviti, da je pomembno imeti skupna pravila v mednarodni trgovini in pri odpiranju trgov, pri čemer je zelo pomembna tudi vzajemnost naših dogovorov z drugimi poslovnimi in trgovinskimi partnerji. To je pomembna točka in že ta razlog sam, čeprav bi bil edini, bi zadostoval za hvaljenje tega sporočila Komisije.

Gospod Lobo Antunes, želim vam, da ste v zvezi z neformalnim vrhom, ki bo morda eden od najpomembnejših v Evropski uniji v zadnjih letih, uspešni.

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospod predsednik, kolegi poslanci, portugalsko predsedstvo moramo pohvaliti za način, kako je vodilo pogajanja: zelo predano in usmerjeno k cilju.

Dobro je, da ste strogo upoštevali junijski mandat, čeprav z nekaj izjemami, in zavrnili veliko dodatnih zahtev, kot je zahteva Evropske centralne banke po členu o želji Avstrije, da omeji število učencev iz drugih držav. Nič od tega ni del nove pogodbe in verjamem, da se bližate koncu. Le malo stvari nas zdaj lahko ustavi pri sklenitvi sporazuma v zvezi z novo pogodbo.

Izključitve so žalostne. Dajejo vtis nesoglasja in neskladja. Ločujejo EU in tudi sprejemanje odločitev v tretjem stebru je dolgotrajno. Ne delujejo spodbudno in so predvsem to, kar je hotelo Združeno kraljestvo. Andrew Duff je govoril o samopostrežni miselnosti. Upam, da to ne določa precedensa.

Mislim, da so izpolnjene vse glavne zahteve Londona. Zaskrbljeno berem, o čem so še včeraj razpravljali v spodnjem domu. Ničesar več ne morem dodati. Bilo bi popolnoma nesprejemljivo, da bi zdaj zahtevali še več.

Razpravljalo se bo o poljski zahtevi po uveljavitvi Ioannine, a se ne da povečati možnosti za oviranje. Resnično želimo povečati zmožnost ukrepanja. To mora ostati izjema. To je neformalni sporazum, ki ne bi smel postati pravilo.

Želim si, da bi lahko skupaj s Komisijo in Svetom tri institucije razglasile listino tu v dvorani. To bi bilo res dobro sporočilo državljanom. Prav tako bi rad videl, da se v pogodbo ponovno uvrsti zahteva gospe Wallström, tj., da se državljanom podeli pravica do prejemanja informacij. Dve tretjini ljudi se ne čutita obveščeni. To bi bil dober dodatek k pogodbi.

Predsedujoči Svetu, Parlament bo na vsak način skušal zagotoviti, da bo lizbonska pogodba začela veljati. Zahvaljujem se našim trem predstavnikom in predsedniku, ki bodo za to poskrbeli na vrhu v Lizboni.

  Sophia in ’t Veld (ALDE). – Gospod predsednik, z velikim razočaranjem ugotavljam, da pravice državljanov nikakor niso v središču nove pogodbe. Listino o temeljnih pravicah smo žal žrtvovali zaradi strahu nizozemske vlade pred referendumom. Listina o temeljnih pravicah mora biti v celoti pravno zavezujoča za vse, saj zagotavlja uveljavljanje naših skupnih vrednot v praksi.

Kaj torej pomeni izključitev? Ali je to izključitev iz teh skupnih vrednot? Ali to pomeni, da Poljska in britanska vlada navidezno podpirata te vrednote, vendar državljanom ne omogočata uveljavljanja svojih pravic? Kaj pomeni izključitev? Ali s tem ne ustvarjamo nevarnega precedensa? Vprašajmo se, ali bodo imele prihodnje države članice enako pravico do izključitve. Če Turčija, država, s pristopom katere k Evropski uniji se zelo strinjam, zahteva izključitev iz Listine o temeljnih pravicah, ali bo imela enako pravico do tega?

Druga težava je, da je med ustavo in pogodbo nastal dodaten, nižji standard varstva podatkov, ki velja na področju skupne zunanje in varnostne politike. Predvidevam, da se bodo države članice v prihodnosti želele izogniti predpisom v zvezi z varstvom podatkov, na primer z označevanjem protiterorističnih ukrepov kot skupno zunanjo in varnostno politiko namesto kot sodelovanje policije in pravosodja.

Nazadnje bi rada pozvala Komisijo in države članice, naj takoj, ko bo pogodba podpisana, upoštevajo načela nove pogodbe in vključijo Evropski parlament kot sooblikovalca zakonodaje na področjih pravosodja in notranjih zadev, s čimer se bo hitro odpravila demokratična vrzel, s katero smo tako dolgo živeli.

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, predsedniki držav in vlad že spet spreminjajo način delovanja Evropske unije tako, da so ji dali novo pogodbo. Ta skrb za narode Evrope in njihovo prihodnost je ganljiva.

A odločitve neformalnega vrha ne morejo nadomestiti demokratične poti referendumov v zvezi s sprejetjem pogodbe v posameznih državah. Tako bi prevarali prebivalce držav članic, ki imajo pravico do neodvisnega odločanja glede tako pomembnih zadev.

Stara ustavna pogodba se ni bistveno spremenila. To dokumentu omogoča, da je, odvisno od sedanjih političnih potreb, predstavljen kot popolnoma nov dokument ali kot prejšnja pogodba brez temeljnih sprememb. Zato bi rad vprašal: Kako Svet in Komisija opredeljujeta zadevni dokument? Ali je to nova pogodba ali okrnjena različica stare; ali se bo proces njene ratifikacije začel ponovno v vseh državah članicah?

  Johannes Voggenhuber (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, kdor je videl, kako so vlade napadale ustavo v zadnjem letu, da je postala neprepoznavna, nečitljiva ter nima več svojega duha in evropske karizme, mora priznati, da vse to nikakor ni povezano z željami državljanov, celo tistih, ki se niso strinjali z njo v Franciji in na Nizozemskem.

Vseeno mora vsak, ki je lahko opazoval potrpežljivost in čas, porabljena za sedanje dogajanje pred medvladno konferenco, videti, da so vlade strukturo te ustave skupaj z odvetniki in vladnimi kabineti napadale kot termiti. Zrno za zrnom in element za elementom so zavlačevali s to ustavo. Zares se čudim, zakaj nihče ne sprašuje vlad, kaj skušajo doseči. Ali je to res le njihova moč, se res ne zavedajo pričakovanj ljudi ali je to navaden nacionalizem, ki se spet širi po Evropi?

Jezik. Danes me je delegacija poslancev avstrijskega parlamenta vprašala: Kako naj dosežem, da bo vaš „da“ tej ustavi komur koli razumljiv? Ne morem je brati. Ne morem je več razumeti. Nič več ne vem, kaj pomenijo besedilo, reference, opombe in pasti.

Menim, da bo ob koncu te medvladne konference obstajala Evropa, v kateri ljudje prvič v zgodovini ne bodo mogli prepoznati političnega reda, v katerem živijo. Izgubili boste veliko privržencev, celo tistih, ki so se veliko let borili za to ustavo.

Temeljne pravice. Podpredsednik Komisije, sklicujete se na duh kompromisa. A zakaj se ne sklicujete na naravo univerzalnih temeljnih in človekovih pravic, zaradi katerih si ne moremo predstavljati, da bi oblikovali skupnost vrednot, v kateri nekaj držav izjavlja: „Ne pripadam tej skupnosti vrednot.“ Kako naj kljubujemo gospodu Putinu in mu rečemo: mi smo obsežna skupnost vrednot in se zavzemamo za univerzalne človekove pravice – razen nekaj nas. To je tak razkorak v verodostojnosti Evrope, da se ne moremo sklicevati na duh kompromisa. To je popolnoma drugačen duh. Tu prevladuje močan politični demon. Ne verjamem, da bo sedanje dogajanje naletelo na odobravanje državljanov, ki ga tudi nočemo več.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, na začetku govora naj najprej izrazim žalost, ki jo tako jaz sam in tudi moja skupina občutimo zaradi smrti našega kolega poslanca Fausta Correie.

Glede reforme pogodb je predsedstvo Sveta le ponovilo, da zelo upa, da bo doseglo nadaljnjo stopnjo, ne zadnjo, v procesu obnovitve projekta, zastavljenega v evropski ustavi. To pomeni, da naredi še en korak v procesu, ki se je začel v začetku junija pod vodstvom nemškega predsedstva, da bi vsebino zavrnjene pogodbe vsilili tako, da bi jo predstavili v drugačni obliki ter se tako približali želji ljudi, kar je prava politična prevara.

Ta pogodba je poskus utiranja poti za neoliberalne politike, ki so v nasprotju s pridobljenimi socialnimi pravicami in napredkom ter so namenjene interesom velikih multinacionalk. Vsiljuje se nam federalizem pod prevlado glavnih velesil v okviru, ki Uniji priznava status pravne osebe, ko države nimajo več svoje moči in je Evropska unija obravnavana kot ena od stebrov Nata; vse to z namenom, da se zagovarja vmešavanje in posredovanje v skladu z interesi glavnih velesil. Ta pogodba skuša vzpostaviti gospodarski, politično-militaristični blok z imperialističnimi težnjami. Ta pogodba ne bo premagala globokih in nepopravljivih nasprotij tega evropskega vključevanja, ampak jih bo nasprotno še poudarila.

Mi bomo še naprej obsojali prave cilje te pogodbe, trdili, da bi jo morali zavrniti, ter zahtevali obsežno nacionalno razpravo in posvetovanje portugalskega naroda v dobro Evrope, v kateri poteka sodelovanje med suverenimi državami, ki imajo enake pravice, s ciljem napredka in miru.

Na koncu izražam podporo obsežnim demonstracijam, ki jih organizira zveza sindikatov CGTP-IN in bodo potekale 18. oktobra v Lizboni.

  Patrick Louis (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naj se veselimo ali žalujemo, vsi se strinjamo, da je pogodba, ki bo podpisana v Lizboni, le reciklirana evropska ustava, ki je bila zavrnjena na dveh referendumih leta 2005. Kot je bilo izpostavljeno v včerajšnjem poročilu spodnjega doma, zajema vse: primarnost evropske zakonodaje in celo sekundarne zakonodaje nad nacionalno zakonodajo, celo ustavno pravo; status pravne osebe za EU; kar bo Komisiji dovolilo zastopanje držav članic na mednarodni ravni; ministra za zunanje zadeve pod drugim imenom; največji prenos pristojnosti v celotni zgodovini evropskega vključevanja; vsaj 40 novih tem in obsežno polje temeljnih pravic.

Znotraj teh zidov, znotraj katerih imamo besedo „demokracija“ stalno na koncu jezika, bi rad poskusil nagovoriti vašo vest. Kateri pristni demokraciji bi se lahko zdelo normalno uzakoniti besedilo, ki so ga ljudje že zavrnili na referendumu? Zakaj ljudje ne bi smeli izraziti mnenja o novi pogodbi in katerih koli novih širitvah? Kakšen politični režim gradite z nadaljnjim podrejanjem naših demokracij sistemu, v katerem pristojnosti niso razdeljene, v katerem vlade niso politično odgovorne, pri čemer narodi z izjemo enotnega evropskega naroda niso zastopani?

Italijanski federalist Tommaso Padoa-Schioppa je na to že odgovoril. Citiram: „Med dvema poloma splošnega soglasja in vodstva nekaj vlad je Evropo ustvarila metoda, ki bi jo lahko opredelili kot ,razsvetljeni despotizem‘.“ Prav ima. „Ne“ ljudstva kot odgovor na njihov razsvetljeni despotizem je prepričal federaliste, da morajo ponovno nadaljevati pod krinko, ker je edina razlika med zavrnjeno ustavno pogodbo in prihajajočo pogodbo ta, da prva ni lagala.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, glede na pretekle izkušnje predvidevam, da bodo v Svetu britanske rdeče črte postale rožnate packe, nato pa bodo povsem izginile zaradi federalizacije Sodišča Evropskih skupnosti. Naj gre za izključitev ali vključitev, britanska vlada bo razglasila zmago, drugi pa ji bodo javno popustili, saj kakršne koli vidne koncesije dejansko nimajo vrednosti. Vse to bo vzbudilo v britanski javnosti lažno prepričanje, da se reformna pogodba dejansko materialno razlikuje od zavrnjene Ustave, čeprav to ni res.

Ker zdaj Gordon Brown ni izvedel volitev, je britanski referendum še bolj potreben. Če ni volitev, je treba upoštevati obveznost referenduma iz laburističnega manifesta iz leta 2005. Če ni izveden referendum, gospod Brown ne more dobiti mandata za nadaljevanje ratifikacije, kar je ključno vprašanje, o katerem se morajo dogovoriti vsi demokrati Združenega kraljestva.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Svetu in Komisiji za njuni izjavi. Neuradno srečanje v Lizboni bo pomemben dogodek, na katerem bodo predsedniki držav in vlad obravnavali objavo osnutka reformne pogodbe. Vendar je bil postopek medvladne konference prehiter. Britanska vlada je izjavila, da je imela dejansko na voljo le dva dni za obravnavo osnutka mandata. Kot so dejali drugi govorci, je besedilo predlogov dejansko skoraj enako izvirnemu ustavnemu besedilu.

Britanski predsednik vlade ima težavo. Imenuje se zaupanje – zaupanje v njegove izjave. V zadnjih nekaj tednih je spodbujal svoje ministre, naj promovirajo volitve v Združenem kraljestvu, ko se je politično dogajanje zaostrilo, pa se je umaknil. Mislim, da morajo biti evropski kolegi in evropski voditelji zelo pazljivi glede njegovih izjav v Lizboni, saj bodo verjetno v nasprotju z njegovim mišljenjem. Britanski konzervativci bodo seveda ponovno zahtevali referendum o Pogodbi. Želi si ga velika večina britanskega naroda, vključno z večino podpornikov vlade. Če se bo predsednik vlade še naprej upiral temu pritisku kljub jasnim zahtevam za volitve v skladu z manifestom, bo britanski narod dobil dodatno potrditev, da mu ne morejo zaupati. Voditelj moje stranke je izjavil, da bi to lahko bila očitna zloraba zaupanja, in sicer ena od največjih in najbolj očitnih zlorab zaupanja v sodobni politiki.

Želim si tudi, da bi se Evropa bolj osredotočila na izzive globalizacije, zmanjšanje svetovne revščine in obvladovanje podnebnih sprememb. To so lekcije, ki bi se jih morali do zdaj že naučiti. Upam, da bo naš predsednik vlade iskren do britanskega naroda o vprašanjih, ki bodo zastavljena v Lizboni. Želimo uspešno Evropo, vendar se mora ta osredotočiti na zadeve, ki jih ljudje dejansko podpirajo in razumejo.

  Edite Estrela (PSE). – (PT) Najprej se vam v imenu portugalskih socialdemokratov zahvaljujem za izrečeno sožalje glede smrti mojega kolega Fausta Correia. Njegova smrt je velika izguba za vse, portugalsko demokracijo, portugalsko socialistično stranko in ta parlament.

En teden pred neformalnim vrhom želim biti optimistična in verjeti, da bo prevladala razsodnost. Želim biti optimistična in verjeti, da bo vseh 27 držav članic prevzelo politično odgovornost, ki jo imajo do svojih državljanov, evropskih državljanov in sveta. Želim verjeti, da bo 19. oktobra Evropski svet dosegel politični dogovor in sprejel reformno pogodbo ter s tem končal ta zastoj, ki že predolgo traja.

Sem optimistična, ker se vsi zavedamo, da se moramo odzvati na pričakovanja in dvome evropskih državljanov, ki se upravičeno sprašujejo, kakšno vlogo ima Evropska unija v svetu in kaj jim lahko zagotovi v prihodnosti. Želim biti optimistična, ker ves svet opazuje Evropo in čaka na pozitiven znak. Vsi vemo, da svet potrebuje združeno in soglasno Evropo. Vsi vemo, da se svet vrti naprej, pri čemer Evrope nacionalni egoizem ne sme več omejevati. Vsi vemo, da je treba zastoj odpraviti, zato da se bomo lahko osredotočili na spodbujanje gospodarskega razvoja, ustvarjanje delovnih mest in boj proti podnebnim spremembam. To so prednostne naloge.

Pravniki so dosegli sporazum o sestavi besedila in prilog pogodbe. Rešene so bile zapletene tehnične/pravne težave. Medvladna konferenca je izpolnila mandat, ki ji ga je dodelil Svet. Portugalsko predsedstvo je naredilo vse, kar je bilo v njegovi moči, za odpravo ovir. Evropski parlament je opravil svoje delo v okviru medvladne konference, h kateri so neprecenljivo prispevali Elmar Brok, Enrique Barón Crespo in Andrew Duff, ter izven nje. To pomeni, da so do zdaj vsi odgovorno izpolnili svoje dolžnosti v predpisanem roku. Zdaj upamo, da ne bodo izpostavljene namišljene ovire, ki jih bodo narekovale kratkoročne nacionalne politične razmere in ne objektivni pomisleki glede vsebine pogodbe. Nihče ne bi razumel, če bi voditelji držav in vlad, ki so potrdili mandat medvladne konference, ravnali v nasprotju z zavezami. S tem bi izgubili verodostojnost. Zagotovo bi se znašli v krizi z nepredvidljivimi posledicami. Besedilo mogoče ni najboljše, vendar je priložnost in bolje kot nič.

Končala bom s citatom Jeana Monneta: „Vedno sem verjel, da se bo Evropa oblikovala skozi krize in rešitve teh kriz.“ Modre in preroške besede. Upajmo, da je Evropa sposobna v zgodovino zapisati še eno poglavje o izgradnji Evrope.

  Alexander Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, v okviru ustavnega procesa, tj. procesa za oblikovanje te reformne pogodbe, smo si precej uspešno prizadevali za več demokracije in večjo učinkovitost, vendar o preglednosti ne moremo govoriti. O vsem, kar je Svet tukaj izjavil, da bi informiral ta parlament, bi lahko prebrali v časopisu. Primerne bi bile tehtnejše izjave predsedstva. Zato se mora boj za preglednost nadaljevati. Parlament si je zelo prizadeval za okrepitev pravne države, za kar se iskreno zahvaljujem našim predstavnikom. Varovanje podatkov v okviru skupne zunanje in varnostne politike, okrepljeno sodelovanje parlamenta, odprava tretjega stebra v korist politike pravosodja in notranjih zadev, pravno zavezujoča narava listine so vprašanja, ki so pomembna celo za liberalno sredino in temeljijo na skupnih vrednotah.

V zvezi z izvzetji naj povem naslednje. Razlikujemo lahko med tistimi, ki zadevajo politiko notranjih zadev, in tistimi, ki zadevajo zunanjo politiko. Na področju politike notranjih zadev zadevajo pravno kulturo, nacionalne tradicije in različno pojmovanje družbenih vrednot. Razumem ali celo odobravam, da tukaj glasujemo za izvzetje. Medtem ko ne razumem in ne odobravam oviranja nekaj držav članic, zlasti Združenega kraljestva, na področju skupne zunanje in varnostne politike. Timothy Kirkhope je pravkar rekel, da moramo razvijati politiko, ki jo državljani podpirajo. Državljani podpirajo verodostojno skupno zunanjo in varnostno politiko. Ta je glede na izzive, s katerimi se spopadamo, nujno potrebna: boj proti terorizmu, kriza na Bližnjem vzhodu, boj proti revščini, nalezljivim boleznim in migraciji. V zvezi s tem je veliko izzivov, s katerimi se lahko soočimo le skupaj.

Zato se nepristransko sprašujemo – tudi Martin Schulz se je, pri čemer menim, da je imel popolnoma prav – kdo bo odločal o usodi sveta čez dvajset ali trideset let. Združene države, Kitajska, Indija ali … Združeno kraljestvo? Tega nihče ne verjame. Tudi Nemčija in Francija ne bosta odločali o tem. O tem bomo odločali skupaj ali sploh ne. Zato potrebujemo evropski duh in to reformno pogodbo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

  Miguel Portas (GUE/NGL). – (PT) V zvezi s pomanjkanjem preglednosti naj povem, da Listina o temeljnih pravicah določa, da „nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen“. To je ustrezno, vendar ni vse. Podlaga za razlago tega člena je okvir evropske konvencije, ki določa nesprejemljive izjeme. Države lahko na primer ponovno uvedejo smrtno kazen, kadar obstaja neizbežna nevarnost vojne. Kakšna zamisel je to, gospe in gospodje?

Isti pravni vir uslužbencem organov kazenskega pregona dovoljuje, da v primeru vstaje ubijajo, ter celo omogoča, znova citiram, „preventivno pridržanje“. Zagotovo se spominjate Jeana Charlesa de Menezesa, ki je bil leta 2005 ubit na podzemni železnici v Londonu. Je bila to le usodna napaka ali kaznivo dejanje, ki bi bilo v skladu s prihodnjo pogodbo dovoljeno? Jose Socrates in Durao Barroso sta danes v Lizboni izrazila nasprotovanje smrtni kazni. Kateri so razlogi za podpiranje te pogodbe, ki jo zdaj prikrito omogoča?

  Alessandro Battilocchio (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je delno tudi zaradi približujočega vrha prav poudariti, kar bodo v nadaljevanju razprave potrdili tudi drugi poslanci, da je evropski državljan tisti, ki ima državljanstvo države članice v skladu z nacionalno zakonodajo.

Tako je državljan vsakdo, ki uživa pravice takšnega statusa, zlasti pravico voliti in biti izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Za koga smo delali vsa ta leta, ko smo se zavzemali za pravico do prostega gibanja, izobrazbe, zdravja, dela in dostojanstva, če ne za državljane, ki so nas demokratično izvolili?

Menim, da je prav tako pomembno, da se ohrani medsebojno spoštovanje med državami članicami: desetletja je neformalni sporazum trem največjim državam EU za Nemčijo pripisoval enako težo. Na jezikovnem področju je bilo to že večkrat kršeno. Zdaj predlog Lamassoure-Severin določa odpravo te enakovrednosti tudi v smislu politične teže.

Če je to osnovni nazor, potem ne smemo biti presenečeni, da je tako težko doseči sporazum o skupnem oblikovanju prihodnosti. Zato mora evropski vrh temeljito razmisliti o zamislih o evropskem državljanstvu in demokratični legitimnosti.

  Josef Zieleniec (PPE-DE). – (CS) Verjamem, da bo na naslednjem lizbonskem vrhu dosežen končni sporazum o besedilu reformne pogodbe. S podpisom in ratifikacijo te pogodbe se bo končala institucionalna kriza, ki sta jo povzročila referenduma v Franciji in na Nizozemskem.

Institucionalna reforma je potrebna, vendar ne zadostuje, da bo EU uspešno delovala v vedno bolj globaliziranem svetu in za svoje državljane. Institucionalna reforma je nepogrešljiv del rešitve, vendar sama po sebi ni rešitev. Ko bo reformna pogodba začela veljati, bomo morali začeti razpravljati o prihodnji usmeritvi evropskega združevanja. S strogim pregledom obstoječih politik bomo poiskali rešitve za evropska gospodarska, socialna in varnostna vprašanja.

Končni cilj evropskega projekta in sorodna vprašanja v zvezi z mejami EU morajo biti v središču razprave. Referenduma v Franciji in na Nizozemskem ter zapletena pogajanja o besedilu reformne pogodbe kažejo, da bo temeljna razprava o vsebini evropskega projekta veliko zahtevnejša, kot je bila do zdaj.

Zato je pomembno, da se ustrezno in takoj odzovemo na predlog predsednika Sarkozyja v zvezi z ustanovitvijo tako imenovanega odbora modrecev, ki bi zagotovil potrebno spodbudo in usmeritev za to razpravo. Ta organ mora imeti jasen mandat, pri čemer ne sme biti sestavljen iz predstavnikov vlad držav članic. Sestavljati ga mora skupina uglednih akademikov, izvrstnih podjetnikov, nekdanjih diplomatov in politikov. To morajo biti osebnosti, ki uživajo avtoriteto in ugled, in ne uradniki z nalogami, ki jim jih dodelijo njihove vlade. Ta odbor ne sme nadomestiti javno razpravo, ampak mora spodbujati razpravo in predložiti dejanske predloge o prihodnosti evropskega združevanja.

Gospod predsednik, z reformno pogodbo bomo dobili morda nepopolna, ampak potrebna delovna orodja, pri čemer je naša dolžnost, da v celoti izkoristimo njihov potencial. Evropski državljani od EU pričakujejo dejanske in stvarne rezultate. Naša naloga je, da izpolnimo ta pričakovanja.

  Robert Goebbels (PSE). – (FR) Gospod predsednik, medvladna konferenca se je najverjetneje sestala v najglobljem delu Rokavskega predora, da bi se izognila javnemu mnenju. Rezultat, gospa Wallström, je nemogoče pojasniti običajnim državljanom. Več kot 300 predlogov sprememb na 150 straneh je spremenilo Pogodbo o Evropski uniji in pogodbo o njenem delovanju. Poleg tega je predloženih 53 deklaracij in 12 protokolov.

Poleg simbolov EU, kot sta zastava in himna, bodo odpravljeni tudi drugi politični dosežki. Socialni dialog ne bo več horizontalna obveznost za EU. Od socialnih partnerjev se zahteva, da se ne ukvarjajo z gospodarsko politiko, ampak le s socialno. Protokol o storitvah splošnega pomena posredno določa primarnost konkurenčnega prava nad vsemi storitvami, ki jih državljanom zagotavljajo občine ali regije, ne glede na to, da niso popolnoma komercialne. Nacionalne vlade, kot nočni čuvaji, lahko odločajo le o negospodarskih storitvah splošnega pomena.

Ni res, da je listina o temeljnih pravicah zavezujoča. Protokol 7 pravi, citiram: „da bi izključili vsakršen dvom, nobena določba naslova IV Listine ne ustvarja iztožljivih pravic v razmerju do Poljske oziroma do Združenega kraljestva“. Povedano drugače, Sodišče Evropskih skupnosti listine ne more uveljavljati. Preskočil bom izvzetja, ki omogočajo Evropo dveh hitrosti, v zvezi z območjem eura, schengenskim sporazumom ter predpisi o pravosodju in notranjih zadevah.

Člen 24 je značilen za totalitarno državo, pri čemer lahko samo Svet določa pravila o varstvu osebnih podatkov naših državljanov ter dovoli predložitev teh podatkov Združenim državam. Parlament in Sodišče Evropskih skupnosti ne bosta mogla varovati temeljnih svoboščin. Veliki brat Georga Orwella ni daleč stran.

Končno, na podlagi kompromisa iz Ioannine nam grozi vključitev stalne pravice vlad do veta. To je nesprejemljivo, gospod predsednik. Začel sem ponovno odkrivati nekatere prednosti pogodbe iz Nice.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Lizbonski vrh je za Evropsko unijo priložnost, da razpravlja in mogoče sprejme odločitev o zadevi, ki je zelo pomembna za njeno prihodnost in vlogo v 21. stoletju.

Zaradi razmer v letu 2007, ko Evropsko unijo sestavlja 27 držav in je svet vedno bolj globaliziran, smo prisiljeni preučiti cilje, prednostne naloge in način delovanja Evropske unije.

Nesporno je, da mora ukrepanje Evropske unije v 21. stoletju temeljiti na dveh temeljnih načelih: demokratični legitimnosti in tesnem odnosu z evropskimi državljani ter bolj usklajenem in učinkovitem delovanju, tudi zunaj meja EU.

Prvič, to pomeni spoštovanje in spodbujanje demokratičnih vrednot, pravic naših državljanov, tudi manjšin, pri čemer v zvezi s tem pozdravljam, da ta vidik izrecno omenjen v predlaganem besedilu pogodbe.

Drugič, evropska unija v današnjem globaliziranem svetu brez usmeritve svoje zunanje politike na reševanje sporov in spodbujanje mednarodnega in medkulturnega dialoga, zlasti v okviru politike spodbujanja regionalnega sodelovanja, ne more biti strateška akterka.

Nenazadnje ne smemo pozabiti na gonilno silo razvoja, tj. izobraževanje, ki mu je treba zagotoviti ustrezno mesto v spremenjeni različici lizbonske strategije.

Če ne bomo večjo pozornost namenili politiki na področju evropskega izobraževanja in raziskav, ne bomo mogli govoriti o reformirani, konkurenčni in močni Uniji.

Upam, da bo lizbonski vrh zagotovil tudi jasne odgovore na naša današnja vprašanja.

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospod predsednik, kolega poslanec gospod Goebbels je takoj po svojem govoru izjavil, da kljub svojim kritikam ne bo umrl za Nico, pri čemer upam, da ne bo in bo še dolgo živel. Prvič, za pogodbo iz Nice ni vredno umreti. Upam, da bo pogodba, ki jo bomo dobili zdaj, imela veliko večjo dodano vrednost kot pogodba iz Nice.

Nadaljeval bom s vprašanjem, s katerim je končal gospod Lambsdorff. Naši državljani želijo močno Evropsko unijo, ki ne bo posegala v vsakdanje življenje, ampak bo lahko bolje zastopala interese naših državljanov v svetu. Menim, da je ta pogodba kljub vsem pomanjkljivostim velik napredek. Je potreben, čeprav nezadosten, pogoj za izvajanje dejavne zunanje in varnostne politike. Seveda smo zaskrbljeni zaradi problema Kosova. Videli bomo, ali je izvajanje skupne zunanje in varnostne politike zaželeno. Portugalsko in slovensko predsedstvo se morata temeljito pripraviti na to, kaj bomo storili, če sporazumna rešitev ne bo dosežena. Vendar je pomembno, da dolgoročno vzpostavimo ustrezne pogoje.

Poudarjam dve stvari. Prvič, potrebujemo delujočo diplomatsko službo v okviru Komisije. Ni smiselno, da sta za zunanjo politiko odgovorna podpredsednik Komisije in visoki predstavnik, medtem ko se sedež diplomatske službe nahaja drugje. Drugič – kar je izpostavilo že več kolegov poslancev, kot so Enrique Barón Crespo in drugi – pojasniti moramo, da ta parlament že od začetka sodeluje pri imenovanju visokega predstavnika.

Na koncu imam še pripombo za podpredsednico Komisije: večkrat poudarjate, kako pomembna so pogajanja o tej pogodbi. Vprašanje ne bo rešeno, kot je rekel kolega Schulz, z dogovorom, za katerega upamo, da ga bo Svet dosegel, ali z ratifikacijo, ampak je treba državljane med ratifikacijo in po njej prepričati, da bodo na podlagi te pogodbe njihovi interesi zastopani v svetu.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, izpostavil bom nekaj pripomb v zvezi z Lizbono. Zaradi zadnjih dogodkov v zvezi z ustavno krizo so evropski državljani spoznali, da so potrebne reforma in spremembe.

Bistvo demokratičnega sistema odločanja je doseči soglasje, na podlagi večine ali soglasne podpore določene zamisli, pri čemer pri odločanju o pomembnih zadevah veta ne uporabi en partner. Razpravljamo o vprašanju porazdelitve glasov pri odločanju v forumu združene Evrope, pri čemer se dotikamo načel delovanja skupnega organa. Zato je prav tako pomembno, da upoštevamo glas manjšine, ki lahko na primer zaradi njenega geografskega položaja, zgodovinskih izkušenj in političnih razmer, pogosto izrazi realno mnenje, ki je pomembno za Evropo.

Evrope kot živega in dinamičnega organa ne sme za vedno omejevati tog in splošen zakonodajni okvir, ki ga uvedeta ta Parlament ali Komisija. Posameznik ali nacionalna skupina imata neomejene možnosti ravnanja, pri čemer življenje in spreminjajoče razmere zahtevajo prilagajanje predpisov, ampak ne vrednot, ki morajo glede na realnost ostati stalne. Ne smemo podcenjevati sedanje vzhodne razsežnosti gospodarskih, političnih in energetskih vidikov. Ni pomemben le zahod ali Brazilija, pri čemer menim, da mora biti v zvezi s tem to predsedstvo bolj prilagodljivo.

In še to: razširjeno gospodarsko perspektivo, o kateri razpravljamo in bomo razpravljali, je treba vključiti v tako imenovano lizbonsko strategijo, če želimo dohiteti Združene države Amerike.

Končno, gospod predsednik: z večjo vključenostjo nacionalnih parlamentov, ki so jih izvolili državljani, bodo zadeve EU približane državljanom. To pomeni, da morajo več odločitev o obliki, vsebini in prihodnosti Evrope sprejeti državljani in ne le predstavniki vlade, ki je trenutno na oblasti.

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, rad bi čestital portugalskemu predsedstvu za napredek pri doseganju soglasja. Vendar smo danes od veliko kolegov slišali, da je Parlament zelo nezadovoljen. Veliko jih je razočaranih zaradi izgube ideje o ustavi, ki bi nadomestila naše obstoječe pogodbe in ponovno ustanovila Unijo na novi pravni podlagi.

Nekateri so razočarani nad veliko napovedanimi spremembami ter posebnimi določbami in odstopanji za nekatere države članice. Nekatere spremembe so zagotovo neustrezne. Vendar je to cena, ki jo je treba plačati za zagotovitev sporazuma, ki ga bo lahko ratificiralo vseh 27 držav.

S takimi izzivi se srečujemo. Dejstvo je, da morajo to pogodbo sprejeti in podpisati vse države članice. Kolegi ne smejo izgubiti splošne podobe. Ta pogodba tudi v spremenjeni obliki vsebuje veliko pomembnih reform. Potrebujemo te reforme; Unija potrebuje te reforme. Vsak, ki si želi dobro delujočo in demokratično odgovorno Unijo, mora podpreti te reforme.

Nadomestilo za reformno pogodbo je večinoma enako, vendar vsako leto bolj sporno glede institucij in mehanizmov Evropske unije. Bolje bi bilo zaščititi reformno pogodbo in nato povečati sposobnost Unije, da obravnava dejanska vprašanja, ki so v interesu naroda: podnebne spremembe; delovanje našega gospodarstva; čezmorska razvojna pomoč; okolje, tj. vsa področja, ki jih mora urejati Unija, ker sami in ločeni nismo učinkoviti, skupaj pa lahko naredimo več.

Napredujmo in za vedno rešimo ta ustavna vprašanja.

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, lizbonski vrh je pomemben korak naprej in z njim se bo uspešno končalo obdobje po zasedanjih. Vendar v Lizboni še ne bomo dosegli našega cilja. Pred nami je še proces ratifikacije, ki bo od vseh nas zahteval popolno zavzetost.

Le skupaj nam lahko uspe oblikovati bolj demokratično, pregledno Evropsko unijo, ki je sposobnejša ukrepati doma in v svetu, ter jo približati njenim državljanom. Reformna pogodba je nadaljnji korak v pravo smer. Le če bomo pri tem enotni, bomo lahko državljane prepričali, da reformna pogodba evropskim državljanom, Evropski uniji in celotni Evropi zagotavlja dodano vrednost.

Vendar z reformno pogodbo nismo odpravili egoizma, nacionalizma, protekcionizma, nasprotovanja EU in zlaganosti EU. Ogrožajo skupno doktrino in prihodnost Evrope.

Metoda izvzetja je neskladna z združeno Evropo. Metoda izvzetja ogroža skupnost vrednot. Ustvarja prvorazredne in drugorazredne državljane, pri čemer se sprašujem, zakaj želijo predstavniki Poljske in Združenega kraljestva preprečiti oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije.

Želimo, da je varstvo podatkov urejeno z zakonom ob sodelovanju parlamenta. Želimo, da se odločitve v zvezi z zaposlenimi sprejmejo po volitvah v Evropski parlament. Želimo, da so socialni partnerji in socialni dialog še naprej uveljavljeni in okrepljeni. Želimo, da se izvede javno posvetovanje o dodani vrednosti reformne pogodbe in nadaljnji širitvi pravice Evropskega parlamenta do soodločanja, ker bo le tako Evropa postala bolj demokratična in pregledna ter bo bližje državljanom.

  Bernard Poignant (PSE). – Gospod predsednik, kar zadeva pogodbo, največja težava niso podrobnosti, ampak ratifikacija. Spomnimo se referendumov na Danskem leta 1992, na Irskem leta 2001, v Franciji in na Nizozemskem leta 2005 ter celo na Švedskem v zvezi z eurom leta 2003. Nobena država ni varna pred zavrnitvijo. Vsaka država članica je odgovorna za ratifikacijo v svoji državi, o kateri lahko odloča parlament ali državljani na referendumu, ampak ali res ni mogoče uskladiti celotnega procesa? Menim, da bi z združitvijo vseh ratifikacij preprečili neskončno vrsto nacionalnih razprav, pri čemer bi se lahko evropsko javno mnenje okrepilo.

Predlagam lahko datum, gospod predsednik: prva dva tedna v maju 2008, ker se je v tem obdobju končala druga svetovna vojna in ker je 9. maj dan Evrope, poleg tega bo letos šestdeseta obletnica Haaškega kongresa, ki predstavlja začetek evropskega povezovanja in ki mu je predsedoval Winston Churchill. Za Francoze je pomemben tudi 10. maj, ko je bil izvoljen pomemben Evropejec François Mitterrand.

Pomagalo bi, če bi bile ratifikacije usklajene. Navsezadnje smo odpravili simbole pogodbe, ampak jih lahko ponovno oživimo na koledarju. Zakaj jih ne bi zapisali v obliki datumov? Ne glede na naše mnenje o sestavljanju pogodbe – gospod Goebbels je bil zelo strog v zvezi s tem – moramo za vsako ceno zagotoviti, da bo ta korak v evropski zgodovini narejen. Zato predlagam, da se strinjate s prvima dvema tednoma.

(Ploskanje.)

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, gospa predsednica, portugalsko predsedstvo se tako kot pred sedmimi leti spopada z nekaterimi glavnimi nalogami in izzivi.

Prepričan sem, da bo evropska pogodba soglasno sprejeta v dobrem vzdušju, pri čemer bo zagotovljena podlaga za učinkovito in uspešno vodenje EU. To je zdaj najpomembnejša zadeva, saj lahko Evropa le tako postopno postane politična sila in pozitivno vpliva na usodo sveta.

Vendar je v EU vprašanje gospodarske moči vedno bistveno, pri čemer to zdaj še bolj velja kot pred sedmimi leti. Soočamo se z izzivi globalizacije in želimo postati, citiram, „najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu s sposobnostjo zagotavljanja trajnostne gospodarske rasti s številnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo“. Vendar danes vemo, kako težko je to doseči. Zato mora socialna Evropa, ki povečuje zaposlenost in se bori proti podnebnim spremembam, kar pred sedmimi leti ni počela, v celoti podpirati prosti trg. Odprt trg, na katerem ni protekcionizma in monopolov. To dolgujemo našim državljanom, če želimo ukrepati v skladu z načeli lizbonske strategije na področju konkurence, inovacij in napredka. Spomnimo se tudi, da je bilo upravljanje smernic strategije na ravni prostega trga veliko uspešnejše kot na ravni držav članic.

Končno, naš uspeh je v veliki meri odvisen od odnosov s sosednjimi državami. Portugalskemu predsedstvu čestitamo za daljnosežno zbliževanje na južnih mejah EU, vendar ne smemo niti za trenutek pozabiti na vzhodno razsežnost, zlasti zato, ker rezultati pravičnih in svobodnih volitev v Ukrajini omogočajo, da stabiliziramo vzhodno mejo Evropske unije z oblikovanjem demokracije, prostega trga in naklonjenosti Evropi. Volitve so potekale pred dvema tednoma in pol, pri čemer je to vredno povedati v Evropskem parlamentu.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, kot je razvidno iz prejšnje razprave, je z reformno pogodbo povezanih veliko pomembnih vprašanj, saj gre za vprašanji delovanja in verodostojnosti Unije. Evropski državljani ne razumejo, da se že več let ukvarjamo z ustavno pogodbo in institucionalnimi problemi, zato kot politična elita dobro vemo, da so ta vprašanja zelo pomembna za reformiranje in prenovo Unije; hkrati je razprava za nas tuja in nerazumljiva. Ne nazadnje moramo obravnavati dejanska vprašanja, ki zadevajo Evropske državljane, pri čemer se strinjam z Martinom Schulzom, da Unija ne sme biti več neuspešna.

Ne sme biti več neuspešna, ker je bila širitev leta 2004 prva, ki jo niso preprečile radikalne reforme ali radikalizacija. Ravnanje Britancev ni več presenetljivo, toda kot predstavnik nove države članice nisem zadovoljen s politično usmeritvijo poljskih kolegov, ki na žalost nasprotuje evropski enotnosti.

Reformna pogodba je edina možnost. Je bistvena, da Evropski parlament ne bo organ, v katerem potekajo nepomembne razprave, ampak da ga bosta Komisija in Svet obravnavala resno. Prav tako je pomembna za doseganje napredka na področjih, kot je vprašanje nacionalnih manjšin, pri čemer moramo obravnavati največji evropski problem, tj. razmere na Zahodnem Balkanu ali Ukrajini in Rusiji (Nedokončan stavek.). Brez reformne pogodbe tudi na tem področju ne bomo mogli narediti napredka.

Gospod predsednik, reformna pogodba je edina možnost; izbiramo lahko le med reformno pogodbo ali propadom Unije. Hvala za vašo pozornost.

  David Casa (PPE-DE) – Imamo pomembno priložnost, da oblikujemo bolj demokratično in učinkovitejšo Evropsko unijo. Nova pogodba bo zagotovila potrebna orodja, da se bo Evropska unija uspešno razvijala tudi po zadnji širitvi. Imamo edinstveno priložnost, pri čemer moramo skupaj zagotoviti, da bodo zdaj sklenjeni potrebni kompromisi, ki bodo evropskim državljanom zagotovili boljšo prihodnost.

Več kolegov je omenilo Poljsko in Združeno kraljestvo ter njuna izvzetja. Pomembno je, da se vsak zavzema za svoje nacionalne interese, vendar je še pomembneje, da se zavzemamo za interese Evropske unije, ker jo vsi sestavljamo. To ne velja le za Svet, ampak zlasti za Evropski parlament. Ne strinjam se, da morata za evropske državljane v različnih državah obstajati različni Evropski uniji. Zato moramo izkoristiti to priložnost, ki jo bomo imeli na Portugalskem čez nekaj dni, ter poslati jasno sporočilo našim državljanom, da Evropska unija ne stagnira in da bo nova pogodba zagotovila nadaljnji razvoj. Zagotavljamo, da bomo po večletnih in težavnih razpravah o prihodnosti Evrope dosegli sporazum, ki nam bo omogočil, da bomo še naprej uspešni. Torej pogodbo, ki bo zagotovila večjo preglednost in, kot je že bilo povedano, večjo učinkovitost. Pogodbo, ki nam bo pomagala pri uveljavljanju interesov vsakega evropskega državljana. Z veseljem ugotavljam, da bo tudi država, ki jo zastopam, okrepila svojo moč v tem Parlamentu.

Evropska unija se sooča s pomembnimi izzivi, s katerimi se moramo čim prej spopasti. V tem globaliziranem svetu moramo ostati konkurenčni, zato potrebujemo ustrezne cilje, da se bomo lahko spopadli s temi izzivi, kot so podnebne spremembe, priseljevanje, ustvarjanje delovnih mest in zagotavljanje boljših pogojev za naše delavce. S temi izzivi se lahko spopademo le, če bo Evropska unija učinkovitejša in preglednejša.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, upam, da bo dogovor, dosežen v Berlinu v zvezi z najpomembnejšimi problemi glede reformne pogodbe, prispeval k uspehu prihodnjega vrha v Lizboni.

Prav tako upam, da bo poljska vlada ob upoštevanju, da 80 % Poljakov podpira naše članstvo v Evropski uniji, sprejela osnutek pogodbe ter s tem pokazala, da razume slogan „močna Poljska v močni Evropi“.

Eden od najpomembnejših dosežkov tega sporazuma je, da bo listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča, pri čemer sem zadovoljen, da predsednik Evropskega parlamenta, predsednik Komisije in predsedstvo načrtujejo, da bo slovesnost ob skupni razglasitvi listine potekala med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta. To dokazuje, kako pomemben je ta dokument, ki obravnava probleme, kot so dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, državljanske pravice in pravosodje.

Zato ne razumem in ne podpiram stališča poljske vlade, ki se v zvezi s poljskimi državljani zavzema za izvzetje od dolžnosti iz določb poglavja IV listine z naslovom Solidarnost. To poglavje vsebuje določbe v zvezi s pravicami zaposlenih in sindikatov, ki zlasti veliko pomenijo poljski in evropski levici. Interes vsake razumne vlade mora biti, da svojim državljanom zagotovi večje in učinkovitejšo varstvo pravic zaposlenih, zlasti v državi, kot je Poljska, kateri je svobodo zagotovila delavska vstaja poljskega sindikata Solidarnošč. Zato pozivam poljsko vlado, da spremeni svoje stališče o tej zadevi.

  Maria da Assunção Esteves (PPE-DE). – (PT) Z neformalnim vrhom v Lizboni bi se lahko končalo nemirno obdobje, v katerem so se evropski cilji znašli v krizi. Reformna pogodba ne bo omogočila prestrukturiranje Evrope, za to bi potrebovali evropsko ustavo. Nova pogodba je v primerjavi z izgubljeno ustavo razočaranje; je majhen in ne velik zgodovinski korak; je največ, kar lahko dosežemo, in ne, kar bi morali doseči. Vendar zagotavlja določen napredek v smislu prilagajanja evropskih institucij na nove geopolitične izzive in prihodnjo razpravo.

Priznati moramo, da je čustveni naboj v zvezi z referendumom oviral racionalnost političnega zastopanja. Javnost ni bila pripravljena na vizionarski in kozmopolitanski pristop, ki je povzročil plah in zaprt proces v primerjavi s procesom v okviru konvencije, ki je omogočil oblikovanje ustave. Tega ne smejo pozabiti tisti, ki se bodo udeležili naslednjega zasedanja Evropskega sveta. Naloga Sveta je, da v skladu z načelom maksimalne omejitve izjem zagotovi enotnost, ki je potrebna za sprejem pogodbe, da pri odstopanju od listine odpravi morebitne vrzeli zaradi klavzul o izvzetju iz neformalnih sporazumov, kot je kompromis iz Ioannine, ter zagotovi, da bo pogodba enotna in ne razdrobljena.

Druga naloga Sveta je, da usklajuje ratifikacijo pogodbe, kar je bistveno za izpolnjevanje evropskih ciljev, ki so pomembni za vse državljane. Čas je, da se sprijaznimo, da legitimnost Evrope zagotavljajo predvsem univerzalne vrednote, usklajenost evropskih institucij in skupni projekt z namenom doseganja svetovne pravice, kar je rezultat razumevanja nujnosti. To je evropska legitimnost.

  Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospod predsednik, najprej tudi jaz čestitam portugalskemu predsedstvu za prizadevanja za dosego kompromisa o pogodbi Unije. To je bil zelo težaven proces, ki je zahteval veliko napora za dosego sporazuma.

Pogodba ne izpolnjuje vseh naših pričakovanj in ne ponazarja vizij in sanj Evropejcev. Kljub temu je vse kar trenutno imamo v Evropski uniji, ko smo razpeti med sanjami in realnostjo. Prepričan sem in upam, da bodo vse evropske države sprejelo to pogodbo.

Medtem danes v Evropskem parlamentu ostro nasprotujem izjavi poljske vlade, da ne podpira listine EU o temeljnih pravicah. Kot aktivist gibanja Solidarnost v obdobju vojaške vladavine menim, da je to nesprejemljivo. Poljska je celotni Evropi pokazala pot do svobode in demokracije in zdaj si drzne poljska vlada izjaviti, da v naši državi, moji domovini, ne bo uporabljala listine o temeljnih pravicah. Temu nasprotujem v imenu tistega poljskega prebivalstva, moških in žensk, ki se nikoli ne bo sprijaznilo, da Poljska ne upošteva listine EU o temeljnih pravicah.

  Panayiotis Demetriou (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, najprej čestitam portugalskemu predsedstvu za izkazano odločenost, hitrost in delavnost. Zahvaljujoč predsedstvu imamo zdaj besedilo reformne pogodbe, ki bo predloženo medvladni konferenci v Lizboni. Upam, da bodo vlade ob tej priložnosti prevzele svojo odgovornost, da se bomo premaknili z mrtve točke.

Portugalskemu predsedstvu prav tako zatrjujem, da ga podpira velika večina poslancev, pri čemer v zvezi s tem vprašanjem pričakujemo pozitiven rezultat. Najprej je treba doseči sporazum, nato morajo vse države zagotoviti ratifikacijo.

Slišal sem različne pripombe v zvezi s prizadevanji za nadaljnje združevanje Evrope, pri čemer sem bil presenečen nad tistimi, ki svojo nenaklonjenost do Evrope skrivajo za tem, da s spodbujanjem boljšega želijo uničiti dobro. Naj bodo iskreni: če Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Poljska ne bodo dosegle večjega poenotenja ali povezovanja EU, potem naj se same spopadajo z izzivi globalizacije. Naj zagotovijo mir v času, ko nacionalno rivalstvo znova povzroča krizo in morda celo vojno.

Razumeti moramo, da vizije EU ne moremo preprosto prezreti, ampak jo moramo spodbujati in uresničiti. Naš cilj mora biti ohranjati nenehen napredek na podlagi načel in vrednost, da se bodo vse te države in narodi soočili s svetovno prihodnostjo in ne le evropsko. To je vizija, ki jo moramo spodbujati, pri čemer vas, predsednik vlade, ta parlament podpira.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospod predsednik, zelo lepo je videti na steni svoje ime skupaj z državnim sekretarjem in komisarjem, saj mi to veliko pomeni.

Izpostavil bom tri stvari. Kot javni uslužbenec sem se udeležil treh medvladnih konferenc. V zvezi z medvladnimi konferencami bi rad poudaril, da v zadnjih 25 letih še nismo pripravljali nove pogodbe, se o njej pogajali ali jo ratificirali. Ne vem, kakšno je vaše stališče, gospod Corbett in drugi, vendar sem se jaz že naveličal medvladnih konferenc. To je treba končati. Medvladnih konferenc je bilo preveč; potekale so stalno. Ne nasprotujem spremembam, prav nasprotno, vendar je treba s tem na določeni stopnji zaključiti in upam, da bomo to storili že čez dva tedna.

Pri drugi točki bi rad izpostavil, da podpiram Ustavo, vendar se moramo zdaj zadovoljiti z reformno pogodbo. Ta zagotavlja veliko izboljšanje sedanjega stanja. Seveda imamo vsi kritike, na primer o izključitvah in vprašanju, ali je Pogodba poenostavljena ali dejansko bolj zapletena. Vsi imamo pomisleke, vendar si zapomnite: Pogodba zelo natančno opredeljuje zunanjo politiko ter nam zagotavlja pravno osebo in temeljne pravice – vsaj nekaterim – ter omogoča glasovanje s kvalificirano večino. Seveda so vedno mogoča izboljšanja, vendar je reformna pogodba zaenkrat vse, kar imamo. Zato Združenemu kraljestvu in Poljski predlagam, da se pomirita in jo sprejmeta.

Nazadnje pa bi rad izrazil svoje prepričanje, da je zdaj pravi čas za vzpostavitev zaupanja med državami članicami. Od pogajanj v Nici smo bili v slabih odnosih, saj so se majhni borili proti velikim. Vendar je zdaj po mojem mnenju čas, da zakopljemo bojno sekiro in vzpostavimo zaupanje, ki smo ga imeli pred pogajanji v Nici. Zdaj je treba pomiriti institucije, rešiti vprašanja in se osredotočiti na dejansko oblikovanje politike.

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem poslancem Evropskega parlamenta za njihovo pomembno podporo pri prizadevanjih in delu, ki ga je opravilo portugalsko predsedstvo v okviru medvladne konference, za katero upamo, da bo omogočila sprejetje nove pogodbe za našo Unijo.

Tistim, ki ste govorili zadržano o pogodbi ali ji celo nasprotovali, naj povem, da bo predsedstvo upoštevalo vaše pomisleke in kritike, ker jih obravnavamo kot del naših prizadevanj in dela, pri čemer je to naša dolžnost.

Mislim, da je Graham Watson tukaj rekel, da se portugalski predsednik vlade najverjetneje počuti, kot bi pripravljal svojo vojsko za boj na medvladni konferenci 18. in 19. oktobra. To je eden od možnih pogledov na zadevo, pri čemer naj povem, da sem vojak te vojske, ki upa, da se nam bodo pridružili tudi drugi tukaj navzoči vojaki, zato da bomo lahko v Lizboni dosegli dogovor o novi pogodbi o Evropski uniji.

Medvladna konferenca je končala delo pravnikov in strokovnjakov. Zdaj so na vrsti politiki in prepričan sem, da bodo politiki in vlade prevzeli svojo odgovornost. Tukaj je bilo rečeno, da nam ne sme spodleteti, pri čemer se portugalsko predsedstvo popolnoma strinja s to izjavo. Ne sme nam spodleteti, pri čemer sem prepričan, da bomo predložili sporazum, ki ga bodo vsi podprli; drugače ne more biti.

Pozorni bomo na občutljiva vprašanja, interese in pomisleke vseh. Nikogar ne bomo prezrli. Kot sem rekel, smo prepričani, da nam bo uspelo, glede na mnenje, da je treba razpravo, ki poteka že predolgo, končati, ter da je treba ustvariti duh izgradnje, povezanosti in pozitivne energije, da se bomo lahko v prihodnosti spopadli z veliko drugimi problemi, ki so bili tukaj že omenjeni: podnebne spremembe, energetska vprašanja, priseljevanje, naša notranja reforma, ki jo moramo doseči, da se bomo lahko spopadli s splošnejšimi problemi globalizacije. Prepričan sem, da bo v Lizboni prisoten občutek nujnosti v zvezi s sklenitvijo pogodbe, ki nas bo spodbudil k doseganju ciljev, ter da vam bomo lahko na naslednjem plenarnem zasedanju sporočili dobre novice.

Znova se zahvaljujem poslancem Evropskega parlamenta za podporo skupini pravnikov, pri čemer sem prepričan, da jih bodo podpirali tudi v naslednjih fazah, kot je tukaj izpostavilo veliko govornikov.

Na kratko še o vprašanju lizbonske strategije, da se zahvalim Joăo de Deus Pinheiru za njegov govor. V razpravo o lizbonski strategiji bomo vključili nov element, ki je povezan z zunanjepolitično razsežnostjo te strategije. Povezan je s potrebo po določitvi pravil in predpisov za zadeve, ki niso urejene s pravili in predpisi, da bomo dosegli učinkovit napredek, socialno in gospodarsko stabilnost ter mir v organiziranem in urejenem svetu, kjer so pravila in standardi jasno določeni za vse, ker jih moramo vsi upoštevati, zato da bo svet, ki ga gradimo, pravičnejši za vse.

Kot sem rekel, se bom vrnil v okviru predsedstva. Vem, da se tudi portugalski predsednik vlade namerava udeležiti naslednjega plenarnega zasedanja, pri čemer se mu bom pridružil; prepričani smo, da vas bomo lahko obvestili, da ima Evropska unija novo pogodbo: reformno pogodbo.

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se za zanimivo razpravo. Vedno se naučim nekaj novega in lahko vam obljubim, da bom o tem poročala Komisiji. Natančno sem si beležila zapiske, ki jih bomo lahko pregledovali tudi na zasedanju naslednji ponedeljek v Luxembourgu.

Prejela sem tri neposredna vprašanja, na katera bi rada čim bolje odgovorila. Prvo zadeva vključevanje Parlamenta v postopek imenovanja prvega visokega predstavnika. Pogodba se v zvezi s tem sklicuje na besedilo iz leta 2004. Prepričana sem, da bodo vsi hoteli najti pragmatično politično rešitev, s katero se bodo strinjale vse strani. Zagotovo se spomnite precedenčnih primerov imenovanja komisarjev po nedavnih razširitvah. Tudi v teh primerih je Parlament opravljal svojo vlogo v praksi, čeprav pravna besedila niso bila jasna. Menim, da je v našem interesu zagotoviti Parlamentu ustrezno vlogo v celotnem postopku.

Drugo vprašanje je zadevalo člen 24 Pogodbe o varstvu osebnih podatkov na področju varnosti. V zvezi s tem lahko odgovorim vsaj Komisiji, ki razume zaskrbljenost Parlamenta v zvezi z določbami o prenosu zaupnih podatkov v državah članicah. Člen 24 Pogodbe EU omogoča Svetu, da sam določi predpise na tem področju brez sodelovanja Evropskega parlamenta. Ta nova določba seveda izhaja iz mandata medvladne konference. Velja le za države članice, medtem ko za evropske institucije velja splošni režim, pri čemer se mora predvideni postopek izvajati v skladu z zelo posebnim režimom o skupni zunanji in varnostni politiki. To pomeni, da je pristojnost Sodišča Evropskih skupnosti omejena. Bojim se, da je malo možnosti, da bi se spremenila vsebina sprejetega mandata, vendar želim v vsakem primeru zagotoviti, da ta člen ne vključuje na primer sporazuma med EU in Združenimi državami o evidenci podatkov o potnikih. Ta sporazum zdaj temelji na pravni podlagi tretjega stebra, za katero bosta morala biti v prihodnje po mnenju Komisije kot običajno pristojna Evropski parlament in Sodišče. Tako ta vprašanja obravnava Komisija.

Sedim tako, da lahko dejansko vidim vse obiskovalce. Nisem prepričana, da lahko vedno dovolj jasno razložimo vse, kar tu obravnavamo, vendar sem prepričana, da so obiskovalci čutili razočaranje ob tej razpravi in zaradi dejstva, da so nekateri s tem zelo zadovoljni in pravijo, da je to dober kompromis, drugi sploh niso zadovoljni in pravijo, da kompromis ni dovolj dober, nekateri pa pravijo, da smo šli predaleč. Seveda to izraža politične razmere in težko politično igro, ki se začnejo po dolgem obdobju dejanskega obravnavanja, kako lahko prilagodimo svoje postopke odločanja razširjeni Evropski uniji s 27 državami članicami; kako lahko dejansko vključimo vsa ta nova vprašanja, ki so se nedavno zastavila, na primer podnebne spremembe in energija, ter kako smo lahko bolj odprti in učinkoviti.

Vsi obiskovalci me tudi spominjajo na to, da bomo morali ne glede na rezultat – mislimo in upamo, da bomo lahko v sodelovanju s portugalskim predsedstvom dosegli dobre rezultate in bomo lahko sprejeli novo reformno pogodbo – drug z drugim komunicirati; državljanom bomo morali vprašanja čim bolj razložiti. Upam, da bosta lahko Komisija in Evropski parlament načrtovala tudi dejavnosti obveščanja, hkrati pa oblikovala besedilo, ki bo čim bolj razpoložljivo in razumljivo, da bomo lahko sprožili evropsko razpravo in bo mogoče spremljati razpravo tudi v drugih državah članicah; pri tem pa se moramo vsi mi in vse institucije politično zavezati k vključevanju državljanov: znati moramo razlagati, se zavzemati in poslušati. To je od zdaj naprej naša naloga.

Vendar je to le začetek. Čakata nas še ratifikacija in izvajanje. V imenu Komisije lahko trdim, da je ta reformna pogodba dobra, vendar ne popolna: seveda to pomeni kompromis, saj nočemo izključitev, ampak močno podporo, zlasti vsebine Listine o temeljnih pravicah, vendar smo dosegli kompromis in sporazum v vseh državah članicah, kar bomo zdaj izkoristili.

(Ploskanje.)

  Predsednik − S tem se točka zaključuje.

Pisni izjavi (člen 142)

  Alexandra Dobolyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Madžarska je vedno podpirala ustavno pogodbo, ali njeno novo obliko, reformno pogodbo. Madžarska se zavzema za varovanje miru in naših temeljnih interesov ter spodbujanje blaginje približno 500 milijonov državljanov Unije, kar je tudi cilj Unije. Evropa in svet sta se spremenila. Na nove varnostne grožnje se je treba odzvati z novimi strategijami in politikami. Evropa se mora pripraviti na spremembe na vseh področjih.

Menim, da lahko reformna pogodba prispeva k določitvi prihodnje usmeritve Evrope, njenega operativnega okvira, politike in Evrope, v kateri želimo živeti in uspeti.

Menim, da je pomembno, da voditelji držav in vlad ravnajo odgovorno na neformalnem vrhu 18. in 19. oktobra, pri čemer morajo pozabiti na stare zamere, ter da sprejmejo soglasno odločitev o končnem besedilu reformne pogodbe, ki bo Uniji omogočila razvoj v pravi smeri.

Namen vrha je sprejeti besedilo reformne pogodbe ter s tem okrepiti učinkovitost razširjene Evropske unije, vlogo Evropskega parlamenta, edinega izvoljenega organa, in zunanje delovanje Unije. Evropski parlament je zagotavljal in bo zagotavljal popolno podporo ustavnemu procesu in oblikovanju reformne pogodbe, pri čemer verjame, da jo bo 27 držav članic čim prej ratificiralo. Predstavniki parlamentarnih skupin bodo zagotovili, da bo Parlament prisoten na lizbonskem vrhu ter s tem prav tako spodbudil k nastanku reformne pogodbe.

Bistvo je, da potrebujemo Evropo, v kateri 27 držav članic meni, da je naša skupna odgovornost ustrezno ukrepati za zagotovitev boljše prihodnosti.

Čas je, da to dokažemo v Lizboni.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Osnutek reformne pogodbe popolnoma ustreza mandatu, ki ga je junija odobrilo 27 držav članic. Izraža njihovo politično zavezanost pismu ter bo Evropski uniji omogočil, da preseže brezizhoden politični položaj, v katerem je bila več kot deset let.

Zdaj pozivam člane Evropskega sveta, da izpolnijo obljubo in ne postavljajo vprašanj, ki niso povezana z mandatom, po nepotrebnem.

Zdaj ni čas za manjše popravke v zadnjem trenutku, nenadne nacionalistične odzive ali umik, ki z uvedbo veliko ugodnih izvzetij ogrožajo skladnost te pogodbe.

Sprejetje tega besedila mora upoštevati predviden časovni razpored, da bo lizbonska pogodba začela veljati 1. januarja 2009.

Zdaj se moramo osredotočiti na ozaveščanje naših državljanov, ki so zdaj zahtevnejši in bolj kritični do Evropske unije. Potrebujejo pojasnila, ki jih moramo zagotoviti, pri čemer moramo dokazati, da smo dobri učitelji.

Odgovornost vseh je, da pokažemo navdušenje v tem novem obdobju, ki ga zaznamuje vrnitev k evropski miselnosti in potreba po demokratični preglednosti.

17. Sestava Parlamenta

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Alaina Lamassoura in Adriana Severina v imenu odbora za ustavne zadeve o sestavi Evropskega parlamenta ((2007/2169(INI))) (A6-0351/2007).

  Alain Lamassoure (PPE-DE), poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predlog resolucije je odgovor na junijsko povabilo Evropskega sveta. Člen 9 A osnutka pogodbe določa, da bo v prihodnosti sestavo Parlamenta urejala sekundarna zakonodaja. O tem bo odločal Evropski svet, ki bo to sprejel soglasno, na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo privolitvijo. Svet nas poziva, da pojasnimo, kako naj bi ta postopek deloval. Želi, da obravnavamo to težavno vprašanje.

Za naš parlament je to velik politični izziv. Ali smo sposobni oblikovati reformo, ki bo veljala za nas? Nazadnje bi to morali narediti leta 2000, vendar Parlamentu ni uspelo. Zato je pozitiven izid glasovanja v odboru za ustavne zadeve že izjemen političen rezultat. Prejeli smo večinsko podporo: dve tretjini na končnem glasovanju in tri četrtine o glavni točki, tj. razdelitev sedežev med državami članicami v smislu dejanskih številk.

S kakšnim problemom se soočamo? Najprej se moramo spomniti, da sedanji Parlament, ki šteje 785 poslancev, ni več v skladu z novim pravnim položajem, določenim v spremenjeni pogodbi iz Nice. Če ne bo sprejeta nobena nova odločitev, bo uporabljen ta sistem, ki predvideva 736 poslancev. Do zdaj so bile države članice v Svetu in Parlamentu razdeljene v kategorije: največja država, nekaj velikih, nekaj srednje velikih, nekaj malih itd. Vsaka kategorija ima enake glasovalne pravice v Svetu in enako število sedežev v Parlamentu.

Tega je zdaj konec. Prihodnja pogodba uvaja dve novosti v zvezi z tem sistemom. Prvič, dejanske številke: zgornja meja 750 poslancev, največ 96 in najmanj 6 sedežev na državo članico. Drugič, načelo: v okviru zgornje in spodnje meje je treba število sedežev držav članic razdeliti v skladu s padajočo sorazmernostjo, pri čemer je naloga tega parlamenta, da danes opredelimo to načelo, in sicer, da določimo raven sorazmernosti in postopnega zniževanja ali koliko predstavnikov imajo države z najmanjšim številom prebivalstva preveč in koliko predstavnikov imajo države z največjim številom prebivalcev preveč.

Vaš odbor predlaga, da mora načelo zajemati naslednje pogoje: prvič, v celoti je treba upoštevati najmanjše in največje število sedežev, določenih v pogodbi. Zlasti zgornja meja 750 sedežev nam bo zagotovila majhno rezervo sedežev, tako ob uporabi padajoče sorazmernosti ne bo treba zmanjšati števila sedežev nobene države. To je temeljna politična odločitev, ki je nujno potrebna za dosego soglasja v Evropskem svetu.

Drugič, države z večjim številom prebivalstva so seveda upravičene do večjega števila sedežev. Tretjič, večje kot je število prebivalcev določene države, več prebivalcev bo vsak poslanec te države zastopal v Evropskem parlamentu. Tako zdaj španski poslanec Evropskega parlamenta zastopa več kot 875 000 prebivalcev, gospod predsednik, medtem ko jih nemški poslanec zastopa le 832 000. Do zdaj je imela Nemčija dvakrat več prebivalcev kot Španija. Ta nepravilnost bo z dodelitvijo štirih dodatnih sedežev Španiji odpravljena. Skupaj bo večje število sedežev dobilo deset držav.

V celoti se zavedamo, da je to le začasna rešitev. Zaželeno bi bilo sestaviti nekakšno matematično formulo, ki bi jo lahko samodejno uporabili pri vseh naslednjih širitvah, vendar zaradi pomanjkanja časa to ni bilo mogoče. Vendar resolucija vsebuje nekaj priporočil v zvezi s tem. Prav tako smo morali uporabiti edine razpoložljive podatke o številu prebivalcev, namreč podatke Eurostata, ker nismo imeli na voljo podatkov o številu državljanov. Adrian Severin bo povedal več o tem.

Na koncu kolege poslance opozarjam na predloge sprememb, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli poročila in bodo, odvisno od posameznega primera, velikim državam zagotovili izjemno prednost pred malimi ali malim državam pred velikimi, pri čemer bo naše delo zaman, ker bomo brez soglasja v Svetu morali upoštevati 736 sedežev, določenimi v pogodbi iz Nice.

Zato gospo in gospodje, ne poskušajte iztržiti čim več za vašo državo. Ves popoldan razglašamo, da smo edina demokratična institucija, ki varuje interese Evropejcev pred drugimi institucijami in nacionalnim egoizmom. Danes imamo odlično priložnost, da besede podkrepimo z dejanji.

(Ploskanje.)

  Adrian Severin (PSE), poročevalec. – Gospod predsednik, moji predlogi in predlogi gospoda Lamassourja, ki jih je potrdil odbor za ustavne zadeve, zagotavljajo veliko izboljšanje obstoječih praks v zvezi s sestavo Evropskega parlamenta. Če bodo sprejeti in ustrezno razviti, bodo odpravili umetne razvrstitve, samovoljna pogajanja, razširitve za povečanje učinkovitosti Evropskega parlamenta, ki se povečuje s številom članic. Predlogi bodo prispevali k večji reprezentativnosti na podlagi demografskih razmer ter ne na podlagi nominalnih ali simboličnih pravnih razmerij, večji solidarnosti med velikimi in majhnimi državami s padajočo sorazmernostjo reprezentativnosti ter polno legitimnostjo, ki temelji na udeležbi državljanov, kar izhaja iz dejstva, da poslance Evropskega parlamenta izvolijo evropski državljani.

Treba je razlikovati med demokratično legitimnostjo Evropskega parlamenta, ki temelji na glasovanju evropskih državljanov, in nacionalno reprezentativnostjo v Evropskem parlamentu, ki temelji na demografskih razmerah v državah članicah. Mi, ki sestavljamo Evropski parlament, hkrati zastopamo državljane in države.

(Slišijo se pripombe.)

Nekateri namreč menite, da zastopamo le državljane, nekateri pa, da zastopamo le države. Smo zvezna skupščina (Bundestag) in zvezni svet (Bundesrat) hkrati. V prihodnosti lahko morda obravnavamo jasno ločevanje med tema dvema pojmoma, vendar zdaj predstavljamo obe instituciji hkrati, do česar je prišlo takoj, ko smo sprejeli volitve državljanov in ugotovili, da je treba pri padajoči sorazmernosti upoštevati velikost skupnosti na nacionalnih ozemljih.

Seveda je treba v zvezi s tem pojasniti pojem evropskega državljanstva in upam, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti. Vendar naše poročilo ni začasno, ampak prehodno. Prehodno je, ker menimo, da so naša načela dolgotrajna, vendar se morajo še razviti, in prepričan sem, da lahko v prihodnosti naše predloge še dodelamo. Zato smo vključili več prilagoditvenih klavzul, ki bodo po mojem mnenju in mnenju gospoda Lamassourja zagotovile prožnost, prilagodljivost in prihodnji razvoj pri sestavi Parlamenta.

To poročilo na nobenega ne vpliva negativno. Tisti z boljšo demografsko politiko bodo morda nagrajeni, zagotovo pa se bo izboljšala demografska politika, vključno s politiko priseljevanja. Mislim, da nihče ne bo izgubil, morda tudi nihče ne bo zmagal in bo to igra z ničelnim izidom. Dokler obstaja demokratično legitimnejši Parlament, smo vsi zmagovalci.

Predložila sva tudi nekaj sprememb. Nekateri kolegi bi radi zmanjšali upadanje in povečali sorazmernost, kar pomeni, da večja sorazmernost zagotovi več sedežev za velike države. Nekateri bi radi večje upadanje namesto večje sorazmernosti. Večje upadanje pomeni več sedežev za majhne države. Zato menim, da moramo zavrniti obe ekstremni možnosti, da se spodbudi možnost, ki je po mojem mnenju nepopolna, vendar trenutno najboljša. To možnost sva predlagala jaz in gospod Lamassoure. Nekateri podpirajo upoštevanje priporočil. Nekateri zahtevajo, da se upoštevajo vsi državljani, ne glede na državo stalnega prebivališča. Nekateri želijo, da se upoštevajo vsi, ki živijo v državi. Nekateri podpirajo le upoštevanje evropskih državljanov, ki živijo v določeni državi. Mnenja so različna. Edina rešitev je upoštevanje dejanskih praks in podatkov Eurostata.

Tisti, ki se borijo za politični prestiž, mislijo, da so naše politične težnje različne, če naša zastopanost v tem parlamentu ni enaka. Menim, da po sprejetju upadanja in sorazmernega upadanja te umetne razvrstitve ne bodo več mogoče. Če ne bomo sprejeli te resolucije, se bojim, da bo Evropski parlament s tem sporočil, da ni sposoben sprejeti pomembne reforme in vedno čaka, da se namesto njega odloči izvršilna ustanova. Mislim, da bo medvladna konferenca doživela prvi neuspeh, še preden bo obravnavala vprašanja iz tega programa, ta neuspeh pa bi se lahko razširil na splošni neuspeh. Bojim se, da se bodo vsi sklicevali na Nico in ne bodo sledili varljivim sanjam. Bojim se, da bomo s tem sporočili, da obstaja razkol med velikimi in majhnimi državami, kar bo oslabilo sanje o enotnosti, poštenosti in vključitvi. Zato bom zaključil govor s pozivom vsem mojim kolegom. Ta poziv izraža naš čut za evropsko odgovornost in solidarnost. Hic Rhodus, hic salta. Tu je Rodos in tu dokažimo, da smo pravi Evropejci, zato ne presojajmo Komisije in Sveta.

  Ingo Friedrich, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, poročilo zagotavlja pojasnilo, za kar se iskreno zahvaljujem poročevalcema, gospodu Lamassouru in gospodu Severinu. Pojasnjuje, da nenehno presegamo določene zgornje in spodnje meje. Zahvaljujem se zlasti za to. To pojasnilo je pomembno za vse nas.

Drugič, to v zvezi s tem poročilom bom omenil dva izsledka. Prvič, manj postopnega zniževanja kot imamo, tj. bolj kot se ravnamo v skladu s sorazmernostjo, več pravih pristojnosti in večjo legitimnost ima Parlament. Spor v zvezi s potrebnim postopnim zniževanjem – koliko manj, koliko več – je treba postopoma reševati, pri čemer menim, da je razumljivo, da bo ob manjšem postopnem zniževanju legitimnost večja. Kot Nemec želim dodati, da je seveda sporno, da smo Nemci edini, ki bomo iztržili manj kot smo na podlagi pogodbe iz Nice. Želimo večjo podporo tukaj, ker so v zvezi s tem razprave v nemških časopisih zelo jasne. To bomo sprejeli, ker tudi mi menimo, da je evropski vidik najpomembnejši.

Na koncu še dve ugotovitvi, ki jih moramo upoštevati v prihodnosti. Prvič, dolgoročno si moramo prizadevati za vzpostavitev logičnega sistema, o katerem se nam ne bo treba vedno znova pogajati. Drugič, predloga sprememb 2 in 3 sta sporna. Naša skupina se je odločila, da bo ne glede na izid glasovanja o spornih vprašanjih glasovala za poročilo Lamassoure/Severin. Svet nima izgovora. V skladu s predlogom spremembe 2, v katerem se številke le minimalno razlikujejo od številk v poročilu gospoda Lamassoura, bi Svet prejel sporočilo Parlamenta za obdobje 2009–2014. Zato so naš parlament in vse skupine po temeljitem razmisleku izpolnili svoje dolžnosti, vključno z mano, pri čemer naj zdaj o zadevi odloči Svet.

Hvala lepa za pošteno razpravo o tako težavnem vprašanju.

  Richard Corbett, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, v imenu skupine PSE bi rad podprl sprejetje tega poročila. Moja skupina bo glasovala za sprejetje poročila in upamo, da lahko zdaj to besedilo, ki ga je sprejela 70-odstotna večina v odboru, potrdi enako velika večina v Parlamentu.

Poročevalci so se glede na pravne omejitve iz nove pogodbe in glede na časovne omejitve, ki so bile določene pred zaključkom medvladne konference, razumno osredotočili na popravek pomembnih napak pri sedanji porazdelitvi sedežev, namesto da bi predlagali radikalno spremembo sistema, kar bi lahko povzročilo mrtvo točko na medvladni konferenci ter ogrozilo sprejetje in ratifikacijo nove pogodbe.

Nobena država članica ne bo izgubila sedežev, do katerih je upravičena v skladu z obstoječimi pogodbami, če zagotavljajo dodeljevanje sedežev od leta 2009, razen če je v Pogodbi določeno, da to velja za Zvezno republiko Nemčijo. V nobeni državi, razen ene, se število sedežev ne bo zmanjšalo v primerjavi s številom, ki je v Pogodbi že načrtovano za leto 2009.

Zdaj seveda skušajo nekateri kolegi pridobiti nove sedeže za svoje države članice in se včasih sklicujejo na to, da je število prebivalcev njihove države kar naenkrat veliko večje, kot smo mislili prej, in večje od števila po podatkih Eurostata, ki jih uporabljajo vsi, vključno s Svetom.

Drugi to argumentirajo na podlagi nacionalnega ugleda, in sicer, da morajo imeti enako število sedežev kot določena druga država članica. Moram priznati, da sem zelo presenečen nad italijansko vlado. Gospod Prodi in nekateri italijanski poslanci so izjavili, da mora imeti Italija enako število sedežev kot Francija in Združeno kraljestvo. Čeprav je, tako kot vse ostale države, sprejela načelo sorazmernega upadanja: sorazmernost glede na število prebivalcev. Razumem, da bo imela moja država sedež manj kot Francija, čeprav sta do zdaj imeli enako število sedežev. Vendar ne razumem, zakaj tudi Italija iz povsem enakih razlogov ne sprejme dejstva, da ima manj sedežev kot Francija. Presenečen sem, da gospod Prodi ravno v imenu vlade Italije, države, ki je tolikokrat izjavila, da nam je lahko vsem zgled v smislu pojma skupnost, da je evropsko naravnana, da ni nacionalistična, da vedno daje prednost evropskim interesom pred nacionalnim, zahteva, da mora imeti Italija zaradi nacionalnega ugleda enako število sedežev kot Francija in Združeno kraljestvo, čeprav se število prebivalcev v teh državah razlikuje.

Za zaključek bi rad pozval ta parlament, naj podpre to poročilo, zavrne predloge sprememb in posreduje jasno sporočilo Evropskemu svetu.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROTHE
Podpredsednica

  Andrew Duff, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, tudi skupina ALDE bo podprla predlog Lamassourja in Severina. Medvladna konferenca upravičeno zahteva, da spremenimo sestavo, da bo ustrezala reformni pogodbi. Kot Parlament moramo posredovati močno in jasno sporočilo, da smo sposobni sprejeti tako odločno in pogumno odločitev.

Ne obstaja enostavna in določna rešitev. Odstavek 6 navaja praktično in razumljivo opredelitev padajoče sorazmernosti. Seveda tudi jaz razumem, da želijo nekatere nacionalne delegacije izboljšati svoj položaj pri razvrstitvi držav, vendar to kaže, da se ti predlogi medsebojno izključujejo. Vsi tisti, ki želijo spremeniti sistem, so neuspešni. D’Hondtov predlog bi večjim državam zadal prevelik udarec, zato želim povedati gospodu Friedrichu, da njegov predlog krši načelo Pogodbe o padajoči sorazmernosti. Sistem kvadratnega korena preveč ogroža manjše države.

Popolnoma se strinjam, da so Italijani upravičeno izrazili dvom v zvezi s statistično podlago, zato moramo kot Parlament preučiti razliko med državljani, prebivalci in volivci. Vendar je vprašanje izredno zapleteno in zajema nacionalno suverenost na področju volilne zakonodaje in državljanstva. Tega vprašanja ne moremo rešiti v enem tednu pred zaključkom medvladne konference.

Medvladni konferenci bo sledilo poročilo odbora za ustavne zadeve, katerega poročevalec sem, ki bo lahko obravnavalo vsa ta vprašanja in predlog za reformo primarne zakonodaje iz leta 1976. Vendar bo vse to predmet obravnave v naslednjem letu in ne na tekoči razpravi.

Medtem pa moramo močno podpreti predlog in na medvladni konferenci posredovati rešitve namesto težav.

(Applause)

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospa predsednica, rad bi se pridružil svojim kolegom in se zahvalil soporočevalcem za prizadevanja v zvezi z zelo težkim in zapletenim vprašanjem.

Kot bi rekli nekateri kolegi, si purani ne želijo božiča, zakaj bi torej kateri koli sedanji poslanec Evropskega parlamenta opazoval, kako mu bodo odvzeli sedež? Tisti, ki si želijo največje število sedežev, ki so jim na voljo v vseh nacionalnih kategorijah, imajo za to utemeljen razlog. Neustrezno bi bilo, če bi spodbijal te zahteve. Če se spomnimo sprememb od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979, lahko vidimo, da je Evropska unija doživela izjemne spremembe v demografskih in populacijskih gibanjih, med drugim zaradi širitve Evropske unije v Vzhodno Evropo leta 2004, ki je omogočila prost pretok veliko ljudi v druge države, kar je zelo spremenilo strukturo prebivalstva.

Mislim, da je eno od občutljivih vprašanj, ki ga moramo obravnavati (pri čemer lahko o padajoči sorazmernosti razpravljamo v neskončnost), da je vedno obstajalo ravnovesje med različnimi institucijami ter tudi ravnovesje med večjimi in manjšimi državami članicami, da nobena institucija ni prevladala nad drugo ali da večje države članice niso mogle prevladati nad srednje velikimi ali majhnimi državami članicami. Zato je treba to ravnotežje čim bolj ohranjati.

Pozdravljam, da je poročevalec v sporazumen predlog spremembe vključil to medinstitucionalno ravnovesje. Vendar lahko glede na uporabljene podatke, pri čemer se je veliko drugih kolegov sklicevalo na podatke Eurostata, sklepamo, da Eurostat za 15 od 27 držav uporablja le začasne podatke, ki jih posredujejo glavni statistični uradi teh držav. Odločitve se torej sprejemajo na podlagi začasnih podatkov, kar bi lahko dolgotrajno vplivalo na prihodnjo dodelitev sedežev v Parlamentu.

Spremljati moramo tudi bodočo širitev na Hrvaško, ki bo tudi imela negativni vpliv. Zato predlagam pazljivost pri glasovanju o tem vprašanju.

  Johannes Voggenhuber, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, moja skupina ne bo glasovala za to poročilo, ker predlagan sistem zastopanja, tj. razdelitev sedežev, ne upošteva demokratičnih načel, ohranja zgodovinske neenakosti in je v nasprotju z načeli tega parlamenta kot zastopnika državljanov in volivcev.

Niso sanje tiste, ki se ne bodo uresničile. Res je gospod Severin, mnogi si želijo veliko, ampak vsi bi si morali želeti ugotoviti, kaj je Parlament. Parlament ne zastopa, kot so nam povedali poročevalci v pismu včeraj zvečer, družbenogospodarske zmogljivosti držav članic. Zastopa le volivce. Če ne zastopa volivcev, ni Parlament. Če ne zastopamo ljudstva, se ne moremo imenovati Parlament, pri čemer ni res, da izraza državljanstvo v Evropi ne moremo enačiti z izrazom v mednarodnem pravu ali izrazom državljanstvo v Združenih državah. Pomeni enako, pri čemer vam svetujem, da preučite obstoječe pogodbe. Svetujem vam, da preučite listino EU o temeljnih pravicah, v kateri so določene pravice teh državljanov. Svetujem vam, da preučite pravila v zvezi z dostopom do Sodišča Evropskih skupnosti. Svetujem vam, da preučite pravila o tem, kdo je lahko volivec. Tako boste ugotovili, da je zelo preprosto ugotoviti, kdo je državljan Unije in kdo ima pravico voliti v ta Parlament. O tem se odloča vsakih pet let.

Prebivalci in prebivalstvo sta simbolična izraza družbenogospodarske zmogljivosti. Vendar nam je enkrat že spodletelo, ko so nas v Nici vprašali, kakšno sestavo Parlamenta si želi Parlament. Takrat nam je spodletelo. Na žalost nismo izkoristili tistih sedem let, da bi razjasnili, kaj je ta Parlament. Zato ponovno ocenjujemo zgodovinski nesmisel in zgodovinske praktične omejitve, ki so bile do zdaj vzpostavljene. To nima nič skupnega z demokracijo in ustavo.

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, stališča naše skupine so si različna. Vendar sama podpiram poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina. S pomočjo poročila Parlament odgovorno ohranja svojo pravico do pobude, pri čemer lahko celo predloži predlog o svoji prihodnji sestavi. To sta omogočila poročevalca, ki sta svoje delo opravila temeljito in v pravem evropskem duhu. Predlog je dobro uravnotežen in temelji na jasnem, razumljivem in preglednem sistemu, pri čemer ga je mogoče uporabiti tudi za prihodnje širitve.

Predlog temelji na načelu raznolikosti. Z upoštevanjem vseh 750 možnih sedežev predlog zagotavlja, da bo Parlament v prihodnosti izražal glavne politične usmeritve vseh držav. Predlog temelji tudi na načelu solidarnosti, pri čemer države članice z večjim številom prebivalstva privolijo v manjše število svojih predstavnikov v korist držav članic z manjšim številom prebivalstva. Vse to prispeva h krepitvi kohezije Unije. Zato upam, da bo Svet brez zadržkov in hitro uvedel predlog Parlamenta pred volitvami leta 2009.

Za konec imam še eno pripombo. Temelj za izračun števila sedežev države članice v Parlamentu, tako kot v Svetu, predstavljajo vsi ljudje, ki živijo v zadevni državi članici, vključno z državljani tretjih držav, saj so tudi oni del te družbe. Vendar je to le en vidik. Državljani tretjih držav, ki živijo v naših državah članicah, morajo imeti tudi pravico voliti poslance v Evropski parlament. Za to sem si vedno prizadevala in si bom še naprej.

  Bernard Wojciechowski, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, pri takem poročilu običajno razpravljamo o tem, kaj mora določena država dobiti in kaj druga izgubiti, kar le dokazuje, da je evropska solidarnost le izmišljotina in da je vedno v središču nacionalni egoizem.

Glede na nedavni nemški napad gospoda Schulza zoper predsednika Evropske komisije poiščimo dober način za zmago v igri z ničelnim izidom.

Iz odstavka 8 je razvidna pritožba, da bo Nemčija izgubila sedeže. Teh pritožb je vedno več: da je treba v nemščino prevesti več dokumentov EU, da je Nemčija največja neto plačnica proračuna EU, da bi ji morali dodeliti sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov itd. Seznam teh pritožb je dolg.

Hkrati pa nas želi gospod Severin s svojo nedoločeno padajočo sorazmernostjo, ki po naključju ne vpliva na njegovo državo Romunijo, prepričati, da Poljska dejansko pridobi en sedež, ko tri izgubi. Želim si, da bi to tako dobro delovalo tudi v igralnici.

Vendar moramo pojasniti stvari. Le socialist iz Yorkshira bi se strinjal, da je dva plus dva enako pet.

  Luca Romagnoli, v imenu skupine ITS. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina je treba odločno zavrniti, saj je usmerjeno proti Italiji in vsebuje površinske tehnične argumente, ki so v nasprotju s političnimi argumenti, na katerih temelji. Ne bom razpravljal o prednostih načela ius sanguinis v primerjavi z jakobinstvom načela ius loci, kajti poročevalca in tisti, ki so pobudo naročili, tega očitno niso upoštevali.

Nisem pravni strokovnjak in nimam tolikšnega ugleda kot profesor Manzella, predsednik italijanskega odbora za zadeve Evropske unije, ali drugi poslanci, ki lahko natančno določijo pravno neskladje stališč iz poročila. Vendar menim, da je treba poudariti, da poročevalca ne upoštevata nespornih dejstev, in sicer, da je imela Italija v preteklosti v Evropi pomembno politično vlogo in da jo ima še danes.

Neustrezna uporaba načela padajoče sorazmernosti, tj. prerazdelitve sedežev, določenih z opuščeno ustavno pogodbo, predstavlja jasno diskriminacijo Italije. Sistem vsebuje vrzeli, ki jih nekatere države lahko izkoristijo, ter primere nesorazmerne razdelitve sedežev, kot je na primer dodelitev enakega števila sedežev Estoniji in Malti, čeprav ima Estonija trikrat več prebivalcev.

Sprejemamo dejstvo, da v Združenem kraljestvu prebivalci, ki niso evropski državljani, imajo volilno pravico, na podlagi česar poročevalca za Združeno kraljestvo predvidevata en sedež več kot za Italijo, čeprav se je le nekaj več kot tretjina tistih z volilno pravico udeležila volitev iz leta 2004. Sprejemamo dejstvo, da ima Francija, ki število svojih volivcev in svoj demografsko strukturo povečuje z upoštevanjem različnih krajev rojstva, kar dokazuje tudi njena nogometna reprezentanca, dva sedeža več kot Italija. Sprejemamo brezbrižnost italijanske vlade in videli smo njen umik v času uvodnih razprav v Svetu.

Vendar nečesa ne moremo sprejeti. Poročevalca vztrajata pri svojem vprašljivem razumevanju državljanstva. Trdita, da ima vsak prebivalec Evrope, tudi če ima potni list in državljanstvo države zunaj Evrope, volilno pravico. Vendar pri tem ne upoštevata državljanov, ki živijo zunaj Evrope. To je dokaz očitne, manipulativne in nesprejemljive diskriminacije Italije, ki jo odločno zavračamo.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Najprej podpiram poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bo Slovaška republika zaradi dogovorjenega načela padajoče sorazmernosti izgubila enega poslanca. V zvezi s sorazmernim številom sedežev v Parlamentu bi bilo treba to načelo razširiti na vsa področja politike zaposlovanja EU. Zato pozivam k povečanemu številu predstavnikov in zaposlenih iz 12 novih držav članic v vseh institucijah EU. Menim, da ima vsaka država članica zadostno število usposobljenih ljudi, ki lahko znatno prispevajo k delovanju EU.

Enakost je eno od temeljnih načel EU. K spoštovanju tega načela so se ob pristopu 12 novih držav članic zavezale celo prvotne države članice. To načelo mora veljati za vsa področja in ne le za položaje poslancev ali komisarjev. Pozivam k upoštevanju in spoštovanju načela enakosti. Ko so nove države članice pristopile k EU, so morale izpolniti številna merila. Zdaj pa mora EU v celoti izpolniti svoje obveznosti do njih.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). – (SV) Gospa predsednica, EU lahko s podporo poročilu gospoda Lamassoura stori zgodovinski korak. S tem poročilom se lahko konča obdobje razdelitve števila sedežev v Evropskem parlamentu na podlagi sistema, v katerem so različne države uvrščene v različne skupine, odvisno od pogajalskih spretnosti različnih voditeljev vlad, in v katerem se domneva navzkrižje interesov držav članic EU. Če bo Parlament podprl poročilo gospoda Lamassoura, bomo opustili ta sistem in prešli na novega, ki bo temeljil na načelu sorazmernosti, tako da bo število sedežev v Parlamentu odvisno od velikosti države.

Sistem, ki smo ga imeli do zdaj, je zelo težko razložiti, kar pa ne velja za sistem, ki ga lahko pridobimo s pomočjo poročila gospoda Lamassoura. Predvideni sistem temelji na največjem in najmanjšem številu sedežev ter na številu prebivalcev posamezne države. To načelo bi bilo mogoče uporabiti tudi v prihodnosti. To načelo ne daje prednosti eni ali drugi državi, ampak upošteva število državljanov. To je korak naprej v demokratičnem procesu v Evropski uniji.

Dobro se moramo zavedati, kakšna je nadomestna možnost. Če ne bomo podprli predlogov iz poročila gospoda Lamassoura, se bomo vrnili k sporazumu iz Nice ter njegovi samovoljnosti in pogajanjem, zaznamovanim z navzkrižjem nacionalnih interesov. V izjavah razburjenih govornikov v tem parlamentu je mogoče zaslediti navzkrižje nacionalnih interesov.

Poročilo gospoda Lamassoura je treba podpreti, ker temelji na načelu.

  Sérgio Sousa Pinto (PSE). – (PT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo odbora za ustavne zadeve o prihodnji sestavi Evropskega parlamenta, ki sta ga pripravila gospod Alain Lamassoure in gospod Adrian Severin, predstavlja pomemben prispevek ter poudarja uravnotežen in objektiven odgovor na zelo občutljivo politično vprašanje. Zato čestitam poročevalcema.

Spomnimo se, da so voditelji na lanskem junijskem zasedanju Evropskega sveta Evropskemu parlamentu zagotovili rešitev za težavo v zvezi z njegovo prihodnjo sestavo do oktobra 2007, tako da bi se lahko ta rešitev pravočasno uporabila na evropskih volitvah leta 2009. Tistim, ki so se bali, da Parlament ne bo mogel rešiti tega vprašanja zaradi prevladujoče nacionalistične ideologije, to poročilo predstavlja ustrezen odziv ter dokaz, da je ta institucija sposobna točno določiti in izraziti skupni evropski interes v okviru nacionalne dinamike, ki pogosto ovira medvladne zadeve.

Pomembno je določiti položaj Evropskega parlamenta, s čimer bi se omogočilo neovirano delovanje medvladne konference, ki naj bi se končalo v Lizboni 18. in 19. oktobra. Zato je bistveno priznati politično povezavo med predlagano novo razdelitvijo sedežev v skladu z načelom padajoče sorazmernosti in paketom reform za institucije Unije, zlasti v zvezi z načelom dvojne večine za opredelitev večine v Svetu.

Ob tej priložnosti poudarjam, da mora biti institucionalni vidik reformne pogodbe usklajen ter da v zvezi z vprašanjem dvojne večine, ki naj bi začela veljati med letoma 2014 in 2017, pogodbe ne smejo vsebovati nobenih neformalnih sporazumov, kot je na primer kompromis iz Ioannine, ki sicer ostanejo veljavni in so pravno priznani v trenutnem okviru, vendar bi le ovirali proces odločanja v Svetu.

Že na samem začetku smo vedeli, da sestava Evropskega parlamenta ne bo le vprašanje matematike. V okviru trenutnih dejavnikov bi morala rešitev ustrezati trem načelom: načelu solidarnosti, v skladu s katerim države članice z večjim številom prebivalstva privolijo v manjše število svojih predstavnikov, načelu pluralnosti, ki vsaki državi članici omogoča, da so predstavljene glavne politične usmeritve, ter načelu učinkovitosti, v skladu s katerim je najvišje število poslancev določeno na ravni, ki je še združljiva z vlogo zakonodajne skupščine. Z uporabo načela padajoče sorazmernosti bodo poročila prejela bolj sporazumno podporo.

Gospa predsednica, za konec poudarjam, da Evropskemu parlamentu doseženega sporazuma ni potrebno obravnavati kot brezhibnega, preden lahko z njim soglaša. Kljub pomanjkljivostim trenutno besedilo krepi verodostojnost Evropskega parlamenta in predstavlja veliko boljšo možnost kot neodgovorno zavlačevanje sporov zaradi navzkrižja nacionalnih interesov, kar bi Unija in njeni državljani drago plačali.

Pred začetkom pomembnega zasedanja Evropskega sveta ta parlament, ki predstavlja naše državljane, čeprav ne podpiram, da obenem predstavlja tudi države članice, daje prednost evropskemu interesu in upa, da bodo to storili tudi voditelji držav.

  Henrik Lax (ALDE). – (SV) V razpravi o sestavi Evropskega parlamenta ni bila upoštevana velika skupina državljanov. V mislih imam skoraj 50 milijonov Evropejcev, ki so pripadniki regionalne ali nacionalne jezikovne manjšine. Zelo malo poslancev predstavlja te skupine. To je nesprejemljivo in žal ustvarja napačno podobo Evropskega parlamenta. Kot da ne bi razumeli občutljivih razmer, v katerih živijo nekatere jezikovne manjšine. Glasoval bom za poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina, ki temelji na načelu „padajoče sorazmernosti“ in odlično prikazuje statistične podatke, vendar zdaj moramo začeti razpravljati tudi o drugih pomembnih vprašanjih. Kako bomo okrepili zaupanje državljanov v Evropsko unijo? Kako naj zagotovimo, da bosta EU in Evropski parlament izpolnjevala cilje, za katere želimo, da jih izpolnjujejo tudi drugi; kako naj zagotovimo, da bo upoštevano tudi mnenje manjšin?

Gospe in gospodje, ali bomo poslanci dovolili, da so regionalne in nacionalne jezikovne manjšine prepuščene na milost in nemilost nacionalnih vlad, ki jim lahko namenijo sedež, ali da te manjšine niso zastopane v Evropskem parlamentu? Tega nikakor ne smemo storiti. Zato je treba za zagotovitev raznolikosti določeno število sedežev v Evropskem parlamentu nameniti jezikovnim manjšinam. Sam govorim v imenu švedsko govorečega prebivalstva Finske in province Åland.

  Cristiana Muscardini (UEN) . – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo o sestavi sedežev v Parlamentu vsebuje nekatera očitna protislovja, kar dokazuje tudi včerajšnje pismo poročevalcev, v katerem poskušata upravičiti svoje stališče glede tako politično občutljivih vprašanj, in izkrivlja pravni pojem državljanstva, ki je že od nekdaj uveljavljen.

Načelo iz tega poročila presega raven nacionalnih držav in pogodb. S pravnega stališča je evropsko državljanstvo pravni status izključno tistih, ki imajo državljanstvo ene od držav članic ter ki jim posledično pripadajo vse pravice in dolžnosti, povezane s tem statusom. Merilo mora biti državljanstvo in ne stalno prebivališče. Ta predlog izkrivlja tudi pristop iz osnutka naslednje pogodbe, ki jasno določa, da pojem državljanstva nikakor ni povezan s stalnim prebivališčem.

Evropski parlament je zapravil veliko priložnost, da bi drugim institucijam dokazal, da je sposoben samostojno poiskati rešitve, ki temeljijo na priznanih in skupnih pravnih načelih. Zanima me, zakaj poročevalca v zvezi z razdelitvijo sedežev nista niti preučila možnosti, da bi namesto števila prebivalcev upoštevala število državljanov v posamezni državi članici.

Morda zaradi tega, da bi nekatere države imele več koristi kot druge? Kot primer vzemimo Združeno kraljestvo, ki volilno pravico na evropskih volitvah dodeljuje celo tistim, ki niso državljani EU. Gospod Lamassoure in gospod Severin, vaše izjave, da v primerjavi s sporazumi iz Nice nobena država ni prikrajšana, očitno izkrivljajo resnico, ki jo bodo morali drugi popraviti.

Zato ne moremo podpreti tega poročila. Poleg tega to poročilo škodi ne le naši državi, ampak tudi drugim državam Unije. To poročilo škodi tudi predstavniški demokraciji in prihodnji pogodbi, ki vsebuje, kot ste že sami priznali, smernice in načela, na katerih naj bi temeljila razdelitev sedežev v Parlamentu. Pojem evropskega državljanstva je treba upoštevati kot temelj demokratične legitimnosti našega parlamenta.

  Roberto Musacchio (GUE/NGL). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, podpiram odločilno vlogo Evropskega parlamenta, ki ji pogosto nasprotujejo, vendar se zdi, kot da želijo vlade s tem predlogom vplivati na ta parlament.

Po našem mnenju je predlog o sestavi sedežev nepremišljen. Italija je prikrajšana, kar je razlog za zaskrbljenost, vendar je najpomembnejše to, da so razlogi za to prikrajšanje neutemeljeni.

Uničuje se zgodovinska enakopravnost, najhujše pa je to, da je razdelitev sedežev odvisna od prebivalcev, ki nimajo državljanstva. Tisti, ki so tako kot Italija volilno pravico dodelili državljanom brez stalnega prebivališča v državi, so prikrajšani. Potrebujemo nekaj povsem drugačnega. Sicer menim, da res potrebujemo državljanstvo, ki temelji na stalnem prebivališču, vendar to ne sme veljati le za število izvoljenih poslancev, ampak tudi za pravico voliti in biti izvoljen.

Zagotoviti moramo zastopanje političnih manjšin in majhnih držav ter to izrecno določiti v merilih, ki jih je treba vključiti v nacionalne volilne zakone; poleg tega je treba preučiti tudi možnost novih sporazumov, ki bi čim boljše izkoristili evropske stranke in njihovo sposobnost zastopanja na takšnih volitvah. Glasoval bom proti poročilu, ker ničesar od tega ne navaja.

  Jens-Peter Bonde (IND/DEM). – (DA) Gospa predsednica, poročilo, ki ga bo jutri sprejel Parlament, bo učinkovito preprečilo pristop Turčije in drugih evropskih držav z velikim številom prebivalstva k EU. Glas Nemčije v Svetu se bo podvojil, glas manjših držav pa razpolovil. Poleg tega bodo nekatere večje države pridobile več sedežev v Parlamentu. Na splošno bo Nemčija še naprej prejemala nadomestila, ker je imela enako število glasov v Svetu kot Italija, Združeno kraljestvo in Francija, čeprav ima že zdaj največ koristi od vsakega nemškega predstavnika v Svetu. Strinjam se z gospodom Laxom, saj ne verjamem, da bodo večje države spet imele toliko koristi, manjše države pa je ne morejo imeti več, če se bodo volivcem odločitve, ki jih sprejmemo, zdele upravičene

Največje države pozivam, da se za trenutek ustavijo in razmislijo. Volilno načelo na podlagi števila prebivalcev ne more veljati za Svet in Parlament. V ameriškem senatu so si zvezne države enakopravne. V zgornjem domu nemškega parlamenta ima Posarje z enim milijonom prebivalcev tri glasove, medtem ko jih ima Porenje–Pfalško z 18 milijoni prebivalcev šest glasov, kar ni pošteno. Ko se je Danska pridružila Evropski skupnosti, je imela trikrat manj glasov kot Nemčija, zdaj jih bo imela 15-krat manj. Do zdaj je Nemčija imela 3,5-krat več sedežev v Parlamentu kot Danska, zdaj jih bo imela osemkrat več. To je preveč neuravnoteženo in tega volivci nikoli ne bodo podprli. Težava je v tem, da bo to uničilo EU.

  Philip Claeys (ITS). – (NL) Gospa predsednica, menim, da je resolucija, o kateri razpravljamo, časovno neustrezna. Res je, da so voditelji na junijskem zasedanju Evropskega sveta pozvali Parlament, naj predloži osnutek v zvezi s prihodnjo sestavo Parlamenta, vendar šele zdaj ugotavljamo, da je celoten predlog temeljil na reformni pogodbi, ki sploh še ni bila ratificirana, da o začetku veljavnosti sploh ne govorimo. Drugače povedano, zadeve izvajamo v napačnem vrstnem redu. Sicer pa to ne bi bilo prvič, pri čemer postaja že zelo neznosno.

Ne govorim v imenu skupine Identiteta, tradicija in suverenost, ampak kot predstavnik prihodnje države članice, saj sploh več ni vprašanje, ali se bo Flandrija odcepila od Belgije in postala samostojna država, ampak kdaj. Zašel sem s teme.

Menim, da je načelo padajoče sorazmernosti iz tega poročila najučinkovitejše in najbolj pošteno izhodišče, če želimo, da imajo manjše države članice in njihovi predstavniki v Parlamentu pomembno vlogo še naprej.

V vsakršnem primeru podpiram široko razlago tega načela padajoče sorazmernosti, zato bom tudi podprl zadevni predlog spremembe gospoda Bondeja. Menim, da je v interesu Evropske unije, da so manjše države članice v Evropskem parlamentu čim boljše zastopane, saj bomo v nasprotnem primeru priča še večjemu upadu javne podpore evropskim institucijam.

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospa predsednica, danes imamo v Evropskem parlamentu dve zaporedni razpravi, ki bosta določili sestavo in delitev oblasti v Evropski uniji. Kot predstavniku Poljske in Lige poljskih družin se mi zdi ta razprava zelo žalostna.

Zelo sem kritičen do tega novega poskusa uvedbe ustavne pogodbe v obliki reformne pogodbe ter nove razdelitve glasov v Evropskem parlamentu, kar diskriminira Poljsko. Poročilo odbora Evropskega parlamenta za upravne zadeve temelji na zelo dvomljivih in neprepričljivih argumentih ter daje prednost nekaterim državam pred drugimi, kar ni prvič. S tem se ne morem strinjati.

Poleg tega pozivam poljskega predsednika, naj čez en teden v Lizboni zavrne to pogodbo.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospa predsednica, po mojem mnenju je danes najbolj žalosten dan na plenarnem zasedanju v zadnjih petih letih, saj sem prvič začutil, da je Parlament postal medvladni organ. To me spominja na večere v Amsterdamu leta 1997 in v Nici leta 2000. Danes lahko na tem plenarnem zasedanju vidimo, za kaj sploh gre.

Resnično sem mislil, da Evropski parlament zastopa interes vseh Evropejcev in ne le ozkih nacionalnih interesov.

Obstajajo tri možnosti: ena možnost je poročilo gospoda Severina in gospoda Lamassoura, ki ustreza evropskemu predlogu. To je odličen predlog in zelo sta se potrudila, zato bi jima moramo čestitati.

(Ploskanje.)

Druga možnost pa je, da se vrnemo v Nico. Morda si nekateri to želimo, ne vem. Vendar se moramo vprašati, ali si to res želimo. Ali zato poteka ta razprava? Ali se želimo vrniti v Nico? Ali želi Španija izgubiti sedeže? Ali želi Poljska izgubiti sedeže? Ne vem.

Tretja možnost je po mojem mnenju provokativna možnost, saj vključuje dve sporni rešitvi: ena rešitev je, da se velikim državam zagotovi veliko več ugodnosti, majhnim državam pa veliko manj. Druga rešitev pa je, da zagotovimo majhnim državam veliko ugodnosti, velikim pa ničesar. Ali si to želimo? Ali je to naš cilj? Mislim, da ne. Vsaj upam, da ne.

Jutri bo potekala razprava o verodostojnosti Evropskega parlamenta ter o tem, ali lahko sprejmemo razumno, logično in pošteno odločitev. Ali smo v primerjavi z državami članicami sposobni oblikovati predlog?

(Ploskanje.)

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospa predsednica, kolegi poslanci, s poročilom gospoda Lamassoura in gospoda Severina Parlament postavlja temelj za prihodnost. Razdelitev sedežev bo potekala leta 2009, medtem ko bo nova metoda za razdelitev glasov v Svetu ministrov začela veljati šele leta 2014. Vendar smo že zdaj pripravljeni to metodo uporabiti za naslednje obdobje. Vendar celoten predlog velja le v primeru nove pogodbe. Če nova pogodba ne bo ratificirana, bodo še naprej veljale pogodba iz Nice in pristopne pogodbe, kar pomeni, da bodo vse države imele manj sedežev. Zato menim, da bo na jutrišnjem plenarnem zasedanju ta predlog večina podprla.

Gospodu Lamassouru in gospodu Severinu se zahvaljujem za poročilo, ki sta ga pripravila. Nemogoče je vsem ugoditi. Vendar se ne strinjam s poljskim kolegom, da je njegova država diskriminirana. Nobena država ni diskriminirana. Ravno nasprotno, predložen je bil predlog, ki je smiseln in v skladu z objektivnimi merili, na podlagi katerih bodo sedeži razdeljeni.

Vendar moramo nadaljevati z razpravo, s katero so začeli naši italijanski kolegi, in sicer o tem, ali je pojem državljanstva v Evropski uniji enak pojmu državljanstva na nacionalni ravni. Nacionalna država je zaprla meje in izključila vse ostale. EU temelji na drugačni zasnovi, pri čemer to razpravo širimo zato, da bi zastopali vse prebivalce EU in ne le tiste, ki imajo potni list države članice. V EU je 30 milijonov ljudi, ki nimajo potnega lista države članice, vendar kljub temu upoštevajo naše zakone.

To vprašanje bomo spet obravnavali naslednjič. Zahvaljujem se za ta predlog, ki nam omogoča uspešen zaključek medvladne konference in novo evropsko pogodbo.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – Gospa predsednica, gospoda Stubba le opozarjam, da Litvi ne koristi nobena od možnosti, ki jih je predlagal.

(LT) Litva bo namreč imela enako število sedežev v vseh treh primerih, kajti v vseh primerih je število sedežev določeno že vnaprej. Zanima me, zakaj se tako pomembne razprave o Parlamentu nista udeležila predsednik Parlamenta in gospod Lamassoure. Ali je gospod Lamassoure tu v sejni dvorani? Zakaj bi sploh še razpravljali? Glavni posamezniki so že odšli. Vse je jasno. Na to opozarjam zato, ker menim, da moramo razpravljati o skupni Evropi in upoštevati mnenje vseh držav.

Težava Litve je ta, da smo se veliko stoletij borili za preživetje. Smo majhna država. Zdaj veliko ljudi živi in dela v drugih državah, zato ne morejo rešiti težav Evrope. Prizadevamo si za ohranitev enotne države, da ne bi izginili z zemljevida, vendar ti ljudje, ki živijo in pošteno delajo na Finskem, v Združenem kraljestvu in na Irskem, ne bodo mogli voliti, ker bo število poslancev Evropskega parlamenta določeno v skladu s številom državljanov. Seveda lahko volijo predstavnike Švedske, Finske, Združenega kraljestva ali Italije, vendar na ta način kot narod preprosto propadamo. To je najpomembnejše vprašanje, zaradi katerega sem zaskrbljena, in strinjam se z gospodom Lamassourom, da v tem parlamentu žal premalo razpravljamo o vrednotah. Današnja razprava to tudi v celoti potrjuje. Ko si ogledam priimke, že vnaprej vem, kdo bo dobil koliko sedežev in katera mnenja bodo zastopana.

  Bogdan Pęk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, že zdavnaj sem se sprijaznil z očitno hinavščino, ki prevladuje v tem parlamentu. Vendar danes imam eno vprašanje. Kot sem lahko slišal iz večine današnjih govorov, želite spremembo volilnih načel in razdelitve sedežev v Evropskem parlamentu, tako da državljanstvo določene države ne bo odločilno merilo; po vašem mnenju imamo torej enoten evropski narod z enotnimi standardi in interesi. To je torej podoba evropskega naroda.

Vse vas hinavce sprašujem, kako lahko revna Poljska prejema le tretjino kmetijskih subvencij, medtem ko se lahko bogata Nemčija kljub skupni energetski politiki z Rusijo pogaja o podvodnem plinovodu, ki ogroža varstvo okolja in ki mu druge države nasprotujejo? Ali je ti zadevi mogoče uskladiti? Ali ni še prezgodaj, da bi ustvarjali mit o evropski državi? Za to si je sicer treba prizadevati, vendar počasi in postopoma, medtem ko lahko imajo takšni prenagljeni ukrepi le nasprotni učinek.

  Gerardo Galeote (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, zavedam se težav v zvezi s pripravo tega poročila, zato čestitam poročevalcema in priznavam njuno delo.

Vendar menim, da so nekatere točke iz predloga preveč neomejene in ne upoštevajo dovolj potrebnega institucionalnega ravnovesja, ki ga določa trenutna pogodba iz Nice.

Zato so nekateri poslanci za jutrišnjo plenarno zasedanje predložili predloge sprememb, ki po našem mnenju v celoti spoštujejo načelo padajoče sorazmernosti ter povezujejo prihodnjo razdelitev sedežev z jasnimi in preglednimi merili, s čimer bo ta razdelitev objektivnejša.

Eden od teh predlogov sprememb, na katerega želim opozoriti in ki bi začel veljati na volitvah leta 2009, je v skladu z eno od najtemeljitejših študij, ki jo je izvedla španska vlada ter predložila Parlamentu in Svetu.

Gospe in gospodje, razumeti morate, da predlogov španske vlade ne podpiram zaradi nacionalnih interesov, vendar resnica je, da je v tem primeru demografski dejavnik bolj upoštevan, zato je treba te predloge obravnavati kot bistvenega za oblikovanje institucije, ki zastopa interese ljudi.

Zato pozivam poročevalca, da te predloge upoštevata, kolege poslance pa pozivam, da za njih glasujejo, pri čemer upam, da bodo ti predlogi predloženi in podprti na zasedanju Evropskega sveta naslednji teden ter da jih bo Evropski svet pri sprejemanju odločitev tudi upošteval.

  Carlos Carnero González (PSE). – (ES) Gospa predsednica, priprava tega poročila ni bila preprosta, pri čemer menim, da sta nam gospod Lamassoure iz skupine Evropske ljudske stranke in gospod Severin iz skupine socialdemokratov predstavila odlično proevropsko poročilo.

Strinjam se z gospodom Stubbom, da je to ena od najbolj žalostnih razprav, katere sem se v tem parlamentu udeležil, vendar upam, da bo izid jutrišnjega glasovanja o tem poročilu zelo uspešen, ker to poročilo, ki sta ga pripravila poročevalca in ki ga podpira 70 % odbora za ustavne zadeve, ustreza zahtevam, ki jih je Svet postavil temu parlamentu, upošteva načelo padajoče sorazmernosti ter zagotavlja reprezentativen Parlament, kar bi bilo s pogodbo iz Nice nemogoče doseči, ker so zaradi te pogodbe nekatere države, kot je na primer Španija, na neutemeljen in nepošten način prejele nesorazmerno število predstavnikov v Parlamentu.

Na srečo predlog gospoda Lamassoura in gospoda Severina iz odbora za ustavne zadeve zagotavlja ustrezno rešitev za to težavo.

To poročilo ali pogodba iz Nice, to je zdaj vprašanje. S tem poročilom bomo v primerjavi s pogodbo iz Nice imeli reprezentativni Parlament. V zvezi s tem lahko obljubimo marsikaj, vendar potrebujemo realno poročilo, tako da bo na lizbonskem vrhu prizadevanje Parlamenta priznano in podprto, vključno s sprejetjem nove reformne pogodbe. Najlepša hvala.

  Alexander Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, najprej poudarjam, da smo poslanci Svobodne demokratske stranke (FDP) podprli jutrišnjo svobodno glasovanje. Zato si bodo mnenja o poročilu različna. Glede razlogov za to obstaja dilema. Položaj Nemčije se seveda slabša. Namesto 832 000 volivcev na poslanca bo po novem 858 000 volivcev. Parlament želi to uvesti od leta 2009 naprej. V Svetu bo to uvedeno šele leta 2014, na kar se med drugim že opozarja.

Celo ugledni nemški časopisi, kot je berlinski Tagesspiegel, pišejo o jutrišnji razdelitvi sedežev. Nekateri poslanci v tem parlamentu govorijo, da bo Nemčija jutri izgubila tri sedeže. Menim, da te izjave niso pravilne. Poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina zagotavlja najvišje mogoče število sedežev, ki jih lahko Nemčija v skladu z lizbonsko pogodbo ima. Že v pogodbi iz Nice je navedeno, da nobena država ne sme imeti več kot 96 sedežev. Poročilo to tudi jasno podpira.

Zakaj torej potrebujemo to razpravo? Zakaj je potrebno uporabiti d’Hondovo metodo, v skladu s katero imajo le večje države koristi, medtem ko so manjše države zelo prikrajšane? Zelo sem presenečen, da so ta predlog podprli kolegi poslanci iz Krščanske demokratske unije (CDU), pri čemer so celo pozivali k temu predlogu. Kaj ta predlog dejansko pomeni? Menim, da ta predlog ni primeren za Evropo. V tem primeru se bo porušilo pravično in pošteno ravnovesje med velikimi, srednjimi in majhnimi državami. Poleg tega Svet tega predloga zagotovo ne bo podprl. Ali tako kot poslanci CDU res verjamemo, da v Belgiji, na Irskem, Švedskem in v Estoniji niso sposobni izvesti kakršnih koli analiz ter da bodo v Svetu glasovali za ta predlog? Ne. Ta predlog nima pravega pomena, zato bo tudi nadomeščen brez kakršne koli posledice, z izjemo ene. In sicer je edina posledica dodatno poslabšanje razmer v zvezi z evropsko politiko v Nemčiji.

Poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina moramo podpreti. Dokazati moramo Svetu, da je Evropski parlament sposoben težave samostojno obravnavati. Če bo ta evropski dokaz prepričljiv, bo to dobro za vse, vključno z Nemčijo.

  Jean-Luc Dehaene (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, kot je bilo v tem parlamentu že velikokrat povedano, je od te razprave odvisna predvsem verodostojnost Parlamenta. Vprašanje je, ali je Parlament sposoben izpolniti svojo nalogo in predložiti predlog z veliko večino, pri čemer bi Svet takšen predlog moral upoštevati.

Glavna prednost poročila gospoda Lamassoura in gospoda Severina je ta, da zagotavlja predlog, ki izpolnjuje vse zahteve pogodbe. Na voljo niso štiri nadomestne možnosti, ampak le dve, in sicer poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina ali pogodba iz Nice. Če velika večina ne bo podprla tega predloga, bosta se Parlament in Svet vrnila k pogodbi iz Nice.

Res ne razumem nekaterih predlogov sprememb, ki so bili predloženi. Čeprav je jasno, da predlog v zvezi z načelom kvadratnega korena odločno podpira manjše države, je to le navidezna sorazmernost. Ne razumem niti predloga spremembe, za katerega so se zavzemali predvsem nemški poslanci ter ki ne upošteva položaja manjših držav in zahteva več priložnosti za večje države članice v Svetu.

Ali lahko to razumem kot nepošten način vrnitve k pogodbi iz Nice in ponovne dodelitve 99 sedežev Nemčiji? V tem primeru bo ta parlament zelo oslabljen. Upam, da se bo jutri Parlament zavedal, da je ogrožena njegova verodostojnost, ki jo lahko ohrani le tako, da z veliko večino podpre poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina, saj je to edina realna sprememba.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospa predsednica, ne morem podpreti poročila, v skladu s katerim bo Poljski in njenim državljanom, ki volijo svoje predstavnike, onemogočeno voliti tri dodatne poslance. Tako bodo zaradi poročila, ki je bilo danes predloženo, prikrajšani za tri predstavnike v Evropskem parlamentu.

Menim, da je to nepošteno in da merila iz tega poročila ne upoštevajo očitnih dejstev, ki jih je danes že omenila kolegica poslanka iz Litve? Gre za 3 milijone poljskih delavcev in zaposlenih, ki začasno bivajo v tujini. Tudi če bi imeli volilno pravico v Združenem kraljestvu ali na Irskem, bi bili ob vrnitvi domov prikrajšani za pravico do predstavnika, saj jih nihče ne bi zastopal.

Poleg tega to poročilo poudarja dosedanje institucionalno neravnovesje med položajem držav v Svetu in Parlamentu. Poljska bo s prehodom na sistem dvojne večine prikrajšana tako v Svetu, kot tudi v Parlamentu.

Za konec opozarjam še na eno neravnovesje, o katerem smo danes razpravljali, in sicer v zvezi z zaposlovanjem uradnikov v institucijah EU in zlasti v Parlamentu. To neravnovesje, ki vpliva na vse države članice, bi lahko odpravili v tem parlamentu. Pozivam k spremembi zadevnega poročila.

  Alfonso Andria (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, seveda se zavedam, da priprava poročila za kolega poslanca gospoda Lamassoura in gospoda Severina ni bila preprosta, vendar sem bil kljub njunemu prizadevanju začuden nad izidom tako s pravnega, kot tudi s povsem političnega vidika.

Poročilo navaja, da merilo za izračun sedežev temelji na številu prebivalstva posamezne države članice in ne na številu državljanov. V tem primeru prihaja do vprašanja politične skladnosti z določbami iz prihodnje reformne pogodbe, zlasti s členom 9a, ki izrecno določa načelo zastopanja evropskih državljanov. Menim, da je to vprašanje tudi politično, delno zato, ker Parlament nejasno opredeljuje vlogo zastopanja državljanov v času, ko si Unija prizadeva za razširjanje kulture evropskega državljanstva, identitete in pravic evropskih državljanov.

Tega vprašanja ne smemo povezovati z nacionalnimi interesi ali ga označiti kot zgolj vprašanje količinske narave. Takšen pristop bi bil neustrezen in nepošten ter bi škodil ugledu Italije. Poleg tega opozarjam na neskladnost v obravnavanju in uvrščanju držav, saj v številnih primerih merila ne upravičujejo razlik v številu sedežev med posameznimi državami.

Gospa predsednica, za konec pozivam kolege poslance, da glasujejo v skladu z določbami iz pogodb ter našo dosedanjo in prihodnjo poslansko vlogo v zvezi s spodbujanjem državljanstva.

  Riccardo Ventre (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Stubb, ki je žal že odšel, in drugi poslanci so izrazili občutke žalosti. Vendar menim, da je žalostno to, da smo priča diskriminaciji med državami in poslanci, zlasti tistimi, ki poskušajo zagotoviti upoštevanje temeljnih načel, kot sta pravilno dejala gospod Voggenhuber in gospa Muscardini.

Pomembno je, da ne dvomimo v poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina, saj je dobro oblikovano, čeprav nima trdne podlage. Poleg tega to poročilo zelo škodi pravnemu načelu državljanstva. Na to sta v svojih kompromisnih predlogih opozorila tudi gospod Lamassoure in gospod Severin ter drugi poslanci, ki so poročilo podprli, pri čemer menim, da sta imela gospod Leinen in gospod Duff prav, ko sta dejala, da smo zaradi poročila negotovi glede lastnih volivcev.

Vendar želimo kljub popolni negotovosti glede volivcev oblikovati dosledna merila, s čimer bo sestava Parlamenta povsem v neskladju s trenutnimi razmerami in interesi državljanov. Sicer ne želim zveneti pesimističen, vendar dodatna posledica bi lahko bila tudi ta, da bomo morali svoja dejanja zagovarjati pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Povsem običajno je, da se tisti, ki so prikrajšani, v zvezi s tako pomembnim vprašanjem obrnejo na vrhovni organ odločanja, kar je ne nazadnje tudi njihova dolžnost.

Italijansko vlado, ki že od samega začetka tega postopka v Berlinu kaže izjemno šibkost, pozivam, da ponovno odkrije svoj ponos in vloži veto na ta predlog.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Gospe in gospodje, jutri bomo imeli zgodovinsko priložnost, da vplivamo na odločitev glede prihodnje sestave Evropskega parlamenta. Poročilo, ki sta ga v ta namen pripravila gospod Lamassoure in gospod Severin, je kakovostno, uravnoteženo in odgovorno. Poročilo zagotavlja pragmatično rešitev, ki jo je treba sprejeti brez nasprotovanja medvladne konference, saj ne ovira sprejetja reformne pogodbe.

Predlagana razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu temelji na načelu padajoče sorazmernosti. To je pošteno načelo, ki izraža solidarnost med velikimi, srednjimi in majhnimi državami. Predlagana rešitev temelji tudi na demografskih razmerah v posamezni državi članici. Tudi to je pošteno in pravilno. Kljub temu nekateri poslanci nasprotujejo tej rešitvi. Menijo, da so njihove države diskriminirane. Vendar sam ne vidim nobenih znakov diskriminacije. Diskriminacija in neenakost bi bila dodelitev enakega števila sedežev državama, katerih razlika v številu prebivalstva znaša 5 milijonov. Verjamem, da bo Parlament izkoristil jutrišnjo zgodovinsko priložnost in z odločilno večino sprejel poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina.

V nasprotnem primeru bi to pomenilo vrnitev k pogodbi iz Nice. To bi bila nadomestna možnost, ki bi škodila tudi tistim poslancem, ki so jo še nedavno tako zavzeto spodbujali.

  Jacek Protasiewicz (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, danes razpravljamo o zelo pomembnem poročilu, na katerem bo temeljila razdelitev sedežev za naslednji parlamentarni mandat.

Poročevalca sta predložila zanimiv predlog, ki je zagotovo zahteval veliko analitičnega in konceptualnega dela. Za to se jima iskreno zahvaljujem. Vendar menim, da ima ta predlog dve veliki pomanjkljivosti. Prvič, poročevalca predlaga začasno rešitev izključno za naslednji mandat. Vendar spomnim se, da smo se pred pripravo tega poročila v odboru za ustavne zadeve dogovorili, da si bomo prizadevali za sistemsko rešitev, ki bi omogočila samodejno spremembo sestave Parlamenta ob pristopu novih držav k EU.

Nadomestni predlog, ki ga je vključno z mano predložilo 80 poslancev, ustreza temu pogoju. Uporaba d’Hondtove metode za izračun števila glasov posamezne države je objektiven instrument, ki onemogoča politično prekupčevanje. S sprejetjem tega predloga sprememba lahko Evropski parlament postane prva institucija, ki presega politične in nacionalne spore. Podpiram nepristransko matematično metodo za merjenje moči posameznih držav. To bi bil korak v pravo smer, ki bi lahko služil kot vzor drugim večnacionalnim evropskim institucijam.

Še ena pomanjkljivost predstavljenega predloga je pomanjkanje doslednosti v zvezi s pristopom k pravicam evropskih državljanov. To vključuje tudi pravico do zastopanja v tem parlamentu. Menim, da merilo za izračun števila parlamentarnih predstavnikov na podlagi števila prebivalstva to pravico ogroža. Kaj si naj o tem mislijo na primer poljski državljani, ki živijo in delajo na Irskem in v Združenem kraljestvu? Različne ocene kažejo, da je takšnih približno 2 do 3 milijone.

V skladu z zavezujočimi volilnimi predpisi na Poljskem, je mogoče voliti le kandidate iz Poljske. Če bomo kot merilo upoštevali prebivalstvo, kot predlaga poročilo, se bo zaradi odhajanja ljudi iz države število poljskih poslancev zmanjšalo, medtem ko se bo na Irskem in v Združenem kraljestvu povečalo. Kdo jih bo torej zastopal v tem parlamentu? Irski ali britanski poslanci ali morda celo poljski, katerih bo po novem manj? Poročilo na ta vprašanja ne zagotavlja odgovora. V zvezi s tem menim, da je bistveno spremeniti besedilo poročila, zato bom skupaj s številnimi drugimi poslanci glasoval za določene predloge sprememb.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospa predsednica, na splošno velja mnenje, da trenutna razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu ne ustreza demografskim razmeram v državah članicah in da je način uvrščanja pristranski do določenih srednjih in manjših držav.

Pozitivno dejstvo je, da poročilo ne zmanjšuje števila sedežev, določenega s pogodbo iz Nice. Vendar poudarjam, da bi bilo v primeru Grčije povečanje števila sedežev z 22 na 23 povsem pošteno, saj ima Grčija 10 % več prebivalstva od držav, ki trenutno imajo enako število parlamentarnih sedežev.

Vendar se bom danes osredotočil predvsem na različne predloge sprememb, ki so bili predloženi in zadevajo metodo za izračun števila poslancev. Ena od pomanjkljivosti teh predlogov je, da ne upoštevajo celotnega prebivalstva določene države, ampak le njene državljane. Podpiram pojem evropskega državljanstva, vendar v celoti nasprotujem njegovi uporabi v tem primeru. Kot poslanec menim, da zastopam celotno prebivalstvo svoje države ne glede na to, ali so to državljani Grčije ali Evrope, ne nazadnje ti ljudje vzgajajo naše otroke, skrbijo za naše starejše, gradijo naše hiše, poučujejo na naših univerzah, prispevajo k sistemom zavarovanja in vpisujejo svoje otroke na naše šole. Naše odločitve v zvezi z vprašanji okolja, storitev, priseljevanja in zavarovanja vplivajo tudi na življenja teh ljudi, ki so seveda pogosto najmanj privilegirani. Zato menim, da mora v skladu z načeli demokracije število poslancev nujno temeljiti na celotnem številu prebivalcev določene države.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, današnja razprava o prihodnji sestavi Evropskega parlamenta v zgodovini evropske demokracije žal ni bila v središču pozornosti. Morda je celo dobro, da se te razprava nista udeležila niti Komisija niti Svet.

Slišali smo govornike, ki so predložili načela z veliko mero zanosa, pri čemer ta načela še vedno niso prispevala k dejanskemu napredku, zato nam koristi le njihov zanos. V bistvu smo slišali zelo veliko govornikov, ki so se osredotočili na lastne nacionalne interese. To seveda nikakor ni prispevalo k iskanju evropske rešitve.

Na srečo smo slišali tudi nekatere, ki so bili pri iskanju rešitve pragmatični ter katerim predlog poročevalcev gospoda Alaina Lamassoura in Adriana Severina predstavlja ustrezno podlago. Menim, da se moramo iskreno zahvaliti obema poročevalcema za njuno delo v odboru in tudi za nadaljnje delo. Takšno zahvalo sredozemska vljudnost običajno vedno zahteva, vendar sta si jo v tem primeru oba poročevalca zares zaslužila. Zato se vama zahvaljujem tudi kot nekdo, ki ni iz Sredozemlja.

Upam, da bomo na jutrišnjem glasovanju priča zgodovinskemu trenutku za ta parlament, katerega se tudi veselim. Vendar le v primeru, če bomo z odločilno večino podprli poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina, s čimer bomo poslali jasno sporočilo Svetu. Če nič drugega, je Evropski parlament vsaj zagotovil smiselno podlago za volitve leta 2009.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Panayiotis Demetriou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, da bi pravilno ocenili poročilo gospoda Severina in gospa Lamassoura moramo upoštevati določena dejstva in uporabiti določena pravila.

Prvič, poročilo moramo obravnavati z evropskega stališča in ne nacionalističnega. V nasprotnem primeru bomo soočeni s spori glede tega, katera država bo dobila več sedežev in katera manj. Drugič, upoštevati moramo določena dejstva, kot je na primer to, da Evropski parlament danes ne odloča o sestavi Parlamenta, ampak bo predložil predlog Svetu. Svet zagotavlja ustrezen temelj, na katerem lahko gradimo, čeprav zgodovina tega temelja ni povsem uravnotežena.

Poleg tega moramo uporabiti aritmetična dejstva, ki so nam bila predložena. Največ sedežev je lahko 750, to je največ 96 in najmanj 6 za vsako državo. Poleg tega se ne smemo začeti pogajati o delih prebivalstva, ki so znotraj ali zunaj določene države. Doseči moramo kompromis, ki temelji na obstoječih razmerah v skladu s prebivalstvom in drugimi sektorji. Naša naloga ni, da ponovno ustanovimo EU. Za to so potrebni drugačni izračuni. Zato je najpomembnejše to, da poiščemo rešitev, ki jo bo podprlo čim več poslancev, s čimer bi ohranili svojo verodostojnost in obenem omogočili evropska gibanja in ne nacionalistična. V zvezi s tem pozivam spoštovane nemške poslance, ki so vedno bili velikodušni; če bi v preteklosti izražali takšna nagnjenja, kot jih danes, EU ne bi obstajala. Pozivam tudi kolege poslance iz drugih držav, tako da bomo lahko jutri poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina sprejeli z največjo mogočo večino.

  Proinsias De Rossa (PSE). – Gospod predsednik, ko se enkrat oddaljimo od stroge sorazmernosti na volitvah, neizogibno začnemo uporabljati politični kompromis namesto čiste matematike. Demokratičnega načela, da morajo imeti vsi glasovi enako težo, ne moremo uporabljati, dokler Evropska unija ne postane popoln federalni sistem.

V mejah, ki jih je določil Svet, pomeni politični kompromis, ki sta ga predlagala gospod Severin in Lamassoure, razumsko in uravnoteženo prizadevanje za dosego poštenosti in solidarnosti za vse ljudi v Evropski uniji. Ta predlog podpiram, nasprotujem pa predlaganim nadomestnim sistemom, ki niso tako pošteni in uravnoteženi.

Vendar so nekateri te predloge obravnavali kot dejanje nacionalnega egoizma, zato moramo poudariti, da tu obravnavamo vprašanje, kako prebivalci glede na svoje politične preference izvolijo v ta parlament svoje predstavnike, ki bodo opravljali nalogo sozakonodajalcev skupaj s Svetom; Svet predstavlja državo in ne ta parlament.

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Reformna pogodba bo tako kot evropska ustava uvedla načelo, da morajo biti države članice ne glede na velikost ustrezno zastopane in da ne morejo imeti več kot šest sedežev v Evropskem parlamentu. Malta bo po novem namesto pet sedežev imela šest. S tem bo popravljena krivica izpred sedmih let, ko je Malta v skladu s pogodbo iz Nice prejela pet sedežev, medtem ko jih je Luksemburg, ki ima enako število prebivalstva, prejel šest.

Šest sedežev namesto petih pomeni, da se bo zastopanje povečalo za 20 % in da bodo malteški poslanci v tem parlamentu lahko lažje opravljali parlamentarne dolžnosti, ki jih je vedno več. V tem parlamentu je namreč več kot 20 odborov, ki jih je s šestimi poslanci zelo težko spremljati. S petimi je to nemogoče. Ti odbori zdaj pripravljajo zakone, ki so zavezujoči za vse državljane, vključno z malteškimi, zato je treba v teh odborih zagotoviti ustrezno zastopanje državljanov vseh držav, ne glede na njihovo velikost. To je zlasti pomembno zato, ker bo Evropski parlament v skladu z novo pogodbo imel več pristojnosti ter bo skupaj s Komisijo postal sozakonodajalec v vseh sektorjih.

Določitev najmanjše meje šestih sedežev je pozitiven ukrep, ki bo okrepil zaupanje majhnih držav v Evropsko unijo, zato menim, da moramo podpreti poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina.

  Adrian Severin (PSE), poročevalec. – Gospod predsednik, obrazložitev je težko razumeti, zlasti če promocija lastnih interesov temelji na nerazumevanju obrazložitve. Bojim se, da je veliko naših kolegov odšlo zato, ker jih obrazložitev ne zanima in ker so le želeli predstaviti svoje mnenje.

Vendar bom na kratko pojasnil nekaj stvari. Če se to poročilo ne sprejme, se ne bomo vrnili le k pogodbi iz Nice, ampak še bolj nazaj, saj bo pogodba v skladu z mandatom medvladne konference določila 96 sedežev kot najvišje število za eno državo, kar ustreza pogodbi iz Nice, toliko sedežev pa bo imela Nemčija. Če bo Nemčija glasovala proti temu poročilu, si ne bo zagotovila 99 sedežev, ki jih ima danes, česar se mora zavedati.

Gospa Grabowska je vprašala, kaj velja za poljske državljane, ki delno živijo na Poljskem, delno pa v tujini? Odvisno je od prebivališča: ni pomembno, ali kot turisti obiščejo tujino ali v tujini živijo kratek čas, vendar če živijo v tujini in na Poljskem le obiskujejo svoje družine, se bo upoštevala država njihovega prebivališča, volili pa bodo lahko enako kot drugi evropski državljani. Gospa Grabowska je vprašala tudi, kdo jih bo predstavljal. To je popolnoma jasno – poslanci, ki jih bodo izvolili. Vsi evropski državljani bodo imeli pravico do glasovanja, predstavljali pa jih bodo poslanci, ki jih bodo izvolili.

Veliko kolegov, vključno z italijanskim kolegom, je dejalo, da prvič v zgodovini Unije upoštevamo prebivalce in ne državljane. To seveda ne drži! Že od rimske pogodbe smo vedno upoštevali prebivalce. Če želite to navado spremeniti, imate prosto pot, vendar ne dajajte popolnoma napačnih izjav.

Zaključil bom z naslednjim: problematično je pomanjkljivo usklajevanje nacionalne zakonodaje o volitvah. Zagotovo bom podprl približevanje tej zakonodaji, vendar je to drugo vprašanje. Za rešitev tega vprašanja sta potrebna čas in ločena obravnava. Poročevalcem, ki bodo izvajali približevanje volilni zakonodaji, želim veliko sreče, pri čemer upam, da bodo uspešni. Zaenkrat upam le, da bomo jutri po noči razmisleka izvedli glasovanje, ki bo dejansko okrepilo verodostojnost te institucije.

  Predsednik. − Kolegu poslancu sem kot poročevalcu namenil dodaten čas. Gospodu Severinu zagotavljam, da to ni povezano z njegovim poročilom ali z njim osebno. Iz izkušenj vem, da poslanci raje govorijo, kot poslušajo. Ta razprava ni bila izjema.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, 11. oktobra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog spada na področje „evropske ustave“, ki bo ponovno obravnavana na vrhu v Lizboni v zvezi z novo pogodbo s ponovnimi zahtevami in grožnjami, ki so se pojavile že pred njeno zavrnitvijo s popularnimi referendumi v Franciji in na Nizozemskem leta 2005.

Namesto, da bi podpirali načelo neodvisnih držav z enakimi pravicami, kar bi zahtevalo najmanjšo možno stopnjo te zelo poveličevane solidarnosti s strani bolj gosto poseljenih držav in spoštovanje ravnotežja med različnimi institucionalnimi organi (Svet, Komisija in Evropski parlament), je namen določiti najnižje in najvišje številke ter upoštevati padajočo sorazmernost na podlagi števila prebivalstva, ter tako podrediti države kot funkcijo njihovega števila prebivalstva in vedno zmanjševati predstavniško naravo demokracije. Neuravnoteženost, ki je obstajala pred pogodbo iz Nice, še sploh ni bila upoštevana.

Tako na primer Portugalska izgubi dva poslanca in ji ostane samo 22 poslancev, medtem ko Španija pridobi štiri, bo Nemčija zagotovo izgubila tri in jih ohranila 96; poleg tega jih bo Francija imela 74, Združeno kraljestvo 73, Italija 72, Španija 55 in Poljska 51. Samo šest evropskih sil skupaj ima 420 poslancev, veliko več kot večina Evropskega parlamenta, v katerem 750 poslancev zastopa 27 držav članic.

Zato bomo glasovali proti poročilu.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik,

zastopam malo državo članico z obrobja Unije. To zame pomeni, da razumem, kako pomembno je včasih odločno braniti nacionalne koristi in poudarjati naše različne razmere. Na splošno so poslanci iz velikih držav članic to razumeli, vsaj tisti iz moje skupine so. Previdni so in naših mnenj ne zavrnejo brez razloga, da bi preprečili, da velike države ne uničijo malih držav v Uniji.

Ko se je pripravljal osnutek poročila gospoda Lamassoureja, se je upošteval glas male države, saj smo jaz in drugi finski poslanci Evropskega parlamenta obdržali 14 mest v Parlamentu.

V celoti je upravičeno, da se zavzemamo za pridobljene koristi. Vendar zdaj predlogi sprememb poročila, ki jih je vložil finski poslanec Evropskega parlamenta, za ohranitev enega mesta odbor ni odobril in tudi ne bi bilo možno, da bi se odobrili na plenarnem zasedanju. Glavni razlog je verjetno to, da so bile pridobljene koristi do določene mere že zavrnjene: pri dogovarjanju v Nici se je Finska strinjala s 13 poslanci.

S poročilom gospoda Lamassoureja je ogroženo veliko več. Predlogi sprememb, ki so jih vložili nemški, španski in poljski delegati v moji skupini resno ogrožajo možnosti malih držav, da bi imele vpliv v Evropskem parlamentu. Predlog spremembe, v skladu s katerim bi imela vsaka država članica od leta 2014 šest mest, pri čemer bi se ostala mesta v Parlamentu dodelila po d'Hontovem sistemu, bo v celoti uničil sedanji sistem padajoče sorazmernosti, ki je najboljši način za zagotavljanje nepristranskega odločanja v Uniji. Predlog spremembe bi v praksi pomenil, da bi se število finskih mest na primer zmanjšalo na 10, če bi se širitev nadaljevala. Tega ne moremo sprejeti.

Zato vas pozivam, da ne pozabite spoštovati, kako pomembno je, da imajo lahko male države vpliv v naši Uniji.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. – (SV) Porazdelitev mest med državami članicami v Evropskem parlamentu ne sme biti na noben način samovoljna. Na pogajanjih, ki so potekala pozno v noč, na vrhu v Nici so se države članice na splošno zanesle na to, da je bil je predsednik države ali vlade v poznih urah buden.

Za Švedsko je bil izid izredno slab. Čeprav je število prebivalstva za približno le en milijon manjše od Madžarske in Republike Češke, smo dobili pet sedežev v Evropskem parlamentu manj, tj 19 sedežev namesto 24.

Pomembno je, da imamo načelo razdelitve sedežev, ki je ves čas nespremenljivo in upošteva stalno širitev članstva Unije. Prav tako je pomembno uveljaviti načelo večje zastopanosti manjših držav v skladu s padajočo razdelitvijo.

To poročilo predlaga izboljšanje sedanje razdelitve sedežev v Evropskem parlamentu. Zato ga podpiramo. Vendar odločno nasprotujemo zamisli, da bi ustvarili eno volilno enoto po celotni EU. To bi pomenilo, da se velikost nacionalnih delegacij še nadalje zmanjša. Ustvarjanje ločene volilne enote EU je umeten način za poskus ustvarjanja evropskih ljudskih množic. V Evropi ne obstaja skupno politično prizorišče. Poskus odstranjevanja meja jezika in tradicije z ustvarjanjem skupne volilne enote EU je obsojen na neuspeh.

18. Humanitarne razmere v Gazi

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je izjava Sveta in Komisije o humanitarnih razmerah v Gazi.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, kratkotrajni regionalni in mednarodni pregled pred nami predstavlja priložnost za miroljubno dinamiko reševanja izraelsko-palestinskega spora in ustanovitev palestinske države, kar je priložnost, ki je mednarodna skupnost ne sme zamuditi.

Smo v ključnem trenutku, ki nam omogoča da znatno napredujemo v bližjevzhodnem mirovnem procesu. Dvostranski politični dialog, ki poteka med predsednikom vlade Olmertom in predsednikom Abasom, in nedavna ustanovitev pogajalskih skupin na obeh straneh sta pogumni in spodbudni dejanji, ki jih odobravamo in podpiramo, ter upamo, da bosta omogočila dejanske rezultate na mednarodnem zasedanju v jeseni, tj. srečanju, ki so ga spodbudile Združene države Amerike.

Upamo, da bo sedanja dinamika, ki vključuje zlasti sodelovanje arabskih držav, omogočila, da se pospeši ustanovitev trajne, demokratične, neodvisne palestinske države, ki bo mirno in varno soobstajala z Izraelom.

Evropska unija se je v okviru četverice in zunaj nje izkazala kot zanesljiv nepristranski partner, zavezan uspešnosti dialoga med strankami. Zato ostajamo zavezani političnemu procesu, misiji za ustanovitev temeljev palestinske države in spodbujanje gospodarskega razvoja palestinskih ozemelj.

Na zasedanju četverice in ministrskega začasnega povezovalnega odbora v New Yorku 23. in 24. septembra se je ponovno poudarila podpora mednarodne skupnosti za diplomatska prizadevanja, ki potekajo. V končnem sporočilu zasedanja četverice so Evropska unija in njeni partnerji v četverici izrazili zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi in poudarili pomembnost stalne humanitarne in izredne pomoči ter tudi v zvezi s preskrbo s temeljnimi storitvami za palestinske ljudi.

Poleg tega je predstavnik četverice Tony Blair opozoril, da je treba nujno razviti palestinsko gospodarstvo in zadevne inštitucije kot pogoj za ustrezno delovanje prihodnje palestinske države. Poudarjeno je bilo, da je pomembno, da predstavnik četverice pripravi večletni program za gospodarski in institucionalni razvoj palestinskih ozemelj. Na mednarodnem zasedanju držav donatork na ministrski ravni v okviru začasnega povezovalnega odbora se je prav tako poudarila ta zaskrbljenost in tudi potreba po mobilizaciji finančne in tehnične pomoči mednarodne skupnosti za zadevne projekte.

Različna mednarodna poročila navajajo poslabšanje humanitarnih razmer za prebivalstvo na zadevnih območjih; razmere, v katerih se ohranjata revščina in nasilje, spodbuja radikalizem in ekstremizem je krog, ki ga je treba nujno prekiniti. Izvajanje izraelske odločitve z dne 19. septembra, da se Gaza razglasi za sovražno območje, ter predvidene možnosti, da se razširi področje delovanja sprejetih sankcij za Gazo, bi lahko zaostrilo sedanje razmere. Čeprav Evropska unija priznava izraelsko legitimno pravico do njegove obrambe, prav tako poudarja potrebo, da izraelski organi natančno premislijo o posledicah in učinkih svojih odločitev na življenje ljudi v Gazi.

Evropska unija je vedno dosledno zagotavljala svojo celotno zavezanost nenehni humanitarni pomoči v Gazi. Unija je glavna donatorka. Skupni znesek pomoči Unije od Komisije in držav članic je leta 2006 znašal 668 milijonov EUR. Komisija je leta 2007 dodelila več kot 425 milijonov EUR, razdeljenih na humanitarno pomoč in socialno pomoč, strateško podporo za ustanovitev države in svetovanje o gospodarskih reformah. Začasni mednarodni mehanizem, ki je bil podaljšan še za tri mesece do konca leta, je bil eden od prednostnih načinov za posredovanje pomoči donatork glede na zapletene razmere na tem območju. Poleg tega Komisija načrtuje prestrukturiranje pomoči vlade Abas/Fayad, da bi bila bolj učinkovita in uspešna.

Vendar menimo, da Evropska unija ne bi smela nositi te finančne obremenitve sama in zato bi bilo zaželeno, da drugi partnerji, zlasti arabske države, prispevajo k tem prizadevanjem in prevzamejo del stroškov, namenjenih zgraditvi palestinske države. EU je poudarila, da je pomembno ponovno odpreti vstopne in izstopne točke v Gazi, da se zagotovi gibanje ljudi in blaga v skladu s sporazumom o dostopu in gibanju.

Evropska podpora prav tako predvideva pomoč zasebnemu sektorju, dolgoročni gonilni sili gospodarskega razvoja, zlasti z dodelitvijo podpore palestinski vladi za poravnavo svojih dolgov pri zasebnem sektorju. To so kratkoročne rešitve, s katerimi je treba slediti dolgoročnim ciljem za gospodarski razvoj palestinskega gospodarstva in financ. Dejansko bi moral biti dolgoročni pregled ovrednoten, da bi postopoma napredovali s sedanje nujne pomoči na pomoč za gospodarski razvoj, tj. prehod s sovraštva na trgovino.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, pred dvema tednoma sem bila v New Yorku, v katerem je z mednarodno skupnostjo potekalo veliko zasedanj o palestinskem vprašanju. Potekala sta pomembno zasedanje četverice, katere stalna članica sem kot del delegacije EU, in zasedanje začasnega povezovalnega odbora s pomembnimi donatorji za Palestince, ki sta bila namenjena pripravi donatorske konference, ki bo verjetno potekala konec decembra po mednarodnem zasedanju, ki se zdaj pripravlja.

Glavna ugotovitev za vse nas je, kot je že omenil predsedujoči, da imajo tam regionalni in mednarodni partnerji dobro priložnost za učinkovito podpiranje mirovnega procesa. Kljub temu, da je to težko doseči, sem vsaj delno optimistična glede možnosti organizacije resnega in pomembnega zasedanja letos novembra, katerega gostiteljice bodo Združene države. Rada bi se zahvalila tistim, ki so poudarili naše prispevke, vendar sem zelo jasno pozvala naše arabske partnerje, ki še niso prispevali toliko kot mi. Neposredno sem jih pozvala, da storijo enako za svoje arabske prijatelje. Tudi v prihodnosti smo pripravljeni opravljati svojo vlogo in upamo, da bo to mednarodno zasedanje na Bližnjem vzhodu naslednji korak k stalnim, pozitivnim razpravam, pri čemer upamo, da bo palestinska država ob pravem času v miru zaživela z Izraelom znotraj varnih meja.

Dejansko se dobro zavedam, da je zagotavljanje humanitarne pomoči Gazi postalo veliko težje. Dva projekta v sektorju za vodo in sanitacijo na primer, ki jih financira urad Komisije za humanitarno pomoč, je bilo treba prekiniti. Partnerji, ki izvajajo te dejavnosti, niso bili uspešni pri uvozu potrebnega materiala, ker je bil uvoz izdelkov, kot so rezervni deli za bolnišnice in vodne črpalke, prepovedan.

Evropska komisija se ni obotavljala pri odzivu na te razmere. Nasprotno, humanitarna in nujna pomoč zasedenemu palestinskemu ozemlju, vključno z Gazo, je dosegla nepričakovane ravni. Poleg tega še vedno podpiramo dragoceno delo Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev v Gazi. Gospod komisar Michel je nedavno razvil novo pomoč v okviru Svetovnega programa za hrano, ki izpolnjuje osnovne potrebe najbolj občutljivih Palestincev. Naša neposredna nujna pomoč v primerih nizkega dohodka in težkih socialnih razmer se še vedno izvaja s plačevanjem socialne pomoči. Septembra smo izplačali pomoč 35 000 revnim družinam na Zahodnem bregu in v Gazi. To izraža dodano vrednost začasnega mednarodnega mehanizma, ki lahko učinkovito deluje na zasedenem palestinskem ozemlju. Do septembra je naša dobava goriva za Gazo presegla 90 milijonov litrov. To gorivo zagotavlja 25 % ali četrtino potreb po električni energiji lokalnega prebivalstva.

Zato sem četverico na zadnjem zasedanju v New Yorku pozvala, naj podaljša ta finančni mehanizem do decembra. Tudi na več zasedanjih in z različnimi sogovorniki sem v New Yorku ponovno pozvala k napredku programa o dostopu in gibanju. Zelo smo veseli, da Tony Blair temu namenja posebno pozornost, saj si prizadeva za možnost gospodarskega razvoja. To pa dejansko ni mogoče brez svobode gibanja in dostopa, ne glede na upravičene dvome izraelske vlade o varnosti. Menim, da bi bilo mogoče in potrebno več narediti, vendar bo to zahtevalo več politične volje, kot smo ji bili priča do zdaj.

Strinjam se s Parlamentom, da ima zaprtje prehodov v Gazo hude posledice za preživetje že tako revnega prebivalstva ter potreben humanitarni odziv. Mejni prehod Karni je zaprt že skoraj štiri mesece, zato mora naša pomoč potekati prek prehodov Karem Shalom in Sufa. To obravnavamo le kot začasno ureditev, prvič zato, ker so zmogljivosti na teh prehodih neustrezne in povzročajo dodatne stroške pretovarjanja, ki dosegajo 40 % stroškov dobavljene pomoči, in drugič, ker omejitve opreme, ki jo želimo dostaviti v Gazo ovirajo naše projektno delo.

Zato morajo naši ukrepi upoštevati tudi nezakonito zavzetje Gaze. Naša politika je v skladu z usmeritvijo četverice in stališčem zakonite vlade palestinskih organov, pri čemer podpiramo predsednika Mahmuda Abasa. Mi in ostali partnerji četverice smo 23. septembra jasno izrazili svoje stališče. Izrazili smo veliko zaskrbljenost zaradi stalnega zapiranja glavnih prehodov. Strinjali smo se, da je pomembna stalna nujna in humanitarna pomoč brez ovir, in pozvali k stalnemu zagotavljanju oskrbe z osnovnimi storitvami.

Dovolite mi, da za konec omenim tudi razmere na Zahodnem bregu, ki se jih ne sme zanemariti. Kljub nedavnim izjavam izraelskih organov o zmanjšanju števila kontrolnih točk, je resničnost na terenu žal popolnoma drugačna: razmere se poslabšujejo. Nadaljujeta se politika dogovorov in gradnja varnostne ovire, poleg tega pa je bilo na podlagi nedavnega poročila OTCHA vzpostavljenih 48 novih kontrolnih točk.

Nujno si moramo prizadevati za napredek programa o dostopu in gibanju. Drugače se bo zmanjšale možnosti za trajnostno palestinsko državo v prihodnosti. V zvezi z naslednjim zasedanjem sveta za zunanje zadeve dodajam, da že priprave osnutka sklepov Sveta zelo jasno poudarjajo težke razmere v Gazi ter izpostavijo pomen nemotene nujne in humanitarne pomoči.

  Jana Hybášková, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, spet smo tukaj in ponavljamo: razmere v Gazi so grozljive. Ponovno se vsi strinjamo: nekaj je treba storiti. Zato mi je v čast, da v imenu skupine PPE-DE vlagam to resolucijo in pozdravljam člen 5, ki v celoti podpira konvencijo iz Marylanda. Ali sem lahko, odkrito povedano, pozitivno usmerjena glede na to, da smo vas mi in jaz pozvali, da se pred poletjem sestanemo v tej dvorani ter pripravimo humanitarno akcijo in krizni načrt?

Veliko vas je mislilo, da pozivam k tujem posredovanju. Ne. Vedela sem, da se bo s pripravljenostjo na humanitarno akcijo pospešilo naše odzivanje v neizogibnih razmerah. Zdaj je oktober in to se približuje.

Zagotovo ljudje v Gazi zaslužijo našo pomoč: našo takojšnjo hitro rešitev. Vendar po mnogih letih sodelovanja na Bližnjem vzhodu vemo, da se hitre rešitve ne obnesejo. Najpomembnejša je odprava vzrokov za trpljenje Palestincev.

Veliko prisotnih meni, da je Izrael edini vzrok za trpljenje, s čimer se nikakor ne strinjam. Prvič sem bila v Gazi leta 1990. Poleg tega sem na Bližnjem vzhodu obiskala mesta Hodeida, Tanta, Bengazi in Ismailia, ki so si zelo podobna: brez zasedbe, brez vojaških posegov. Glavni vzroki za nastale razmere so slabo upravljanje, korupcija, nepotizem in policijski režim. Ugotoviti moramo vzroke in se osredotočiti na to, kako lahko pomagamo tistim, ki trpijo zaradi njih.

Potrpežljivi moramo biti, da bomo videli resnico ter bomo sposobni opraviti ustrezno in objektivno analizo, načrtovati pomoč, pripraviti ustrezne projekte, vlagati denar, učiti in voditi. Da bomo neizprosni. Da bomo strogi in odgovorni.

V Gazi so del težave vsi: od Otomanov, Britancev, Egipčanov, Izraelcev in Američanov do Evropejcev. Vendar so največji del težave sami Palestinci. Lahko jim le pomagamo. Prenehati morajo z grožnjami, zlorabami, nasiljem, terorizmom in ubijanjem. Odpraviti morajo korupcijo. Odpraviti morajo nepotizem in pašaluke.

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Thijs Berman, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, od sredine julija, ko je Hamas prevzel oblast v Gazi, je bilo milijon in pol ljudi zaprtih na območje, ki ga prebivalci sami imenujejo geto, kmetija za živino. Celo bolniki, oboleli za rakom, ne smejo zapustiti regije. Izrael meni, da živijo na sovražnem ozemlju. Edine stvari, ki prispejo do njih, so hrana, zdravila in nekaj humanitarnega blaga, vendar ljudje ne morejo živeti le z moko, lečo in zdravili.

Izraelska opredelitev humanitarnega blaga je nesmiselno omejevalna. Sestavni deli medicinskih pripomočkov se ne morejo uvažati in sistem oskrbe z vodo se ne more popraviti. Vedno je prisotna izraelska grožnja, da bodo prekinili dobavo energije. Gospodarstvo Gaze je propadlo, ljudje so brezposelni in obupani, denarja je zmanjkalo. Podhranjenost je postala resna težava. Blokada ne prispeva k miru, ampak povzroča obupanost, jezo in sovraštvo. Gaza se srečuje z nesprejemljivo humanitarno krizo.

Pozivov za pomoč je vedno več, poleg tega zaradi blokade naraščajo stroški. Zato morajo države članice zagotoviti več finančne pomoči upravi Združenih narodov za pomoč in obnovo in drugim prisotnim organizacijam. Evropska komisija in nekatere države članice so to že storile. Tudi Evropski parlament je včeraj glasoval v korist povečane pomoči. Moja skupina poziva Svet, da podprejo to odločitev.

Vendar zgolj pomoč ni dovolj. Predsedstvo je v zvezi s tem vprašanjem ostalo neodločno in previdno, vendar Evropska unija ne more več prevzemati moralne odgovornosti za zagotavljanje pomoči, medtem ko proti blokadi politično ne ukrepa. Zato v imenu svoje skupine pozivam predsedstvo, Svet in Evropsko komisijo, da od Izraela zahtevajo takojšnjo odstranitev blokade. V Gazi se kaznuje prebivalstvo v celoti, kar je kaznivo v skladu s členom 33 četrte ženevske konvencije. Poleg tega ta način za Izrael ni primeren, pri čemer bi Evropska unija morala Izraelu, ker je zaveznik, to jasno sporočiti, namesto da ostaja nedejavna. To bi pridružitvenemu sporazumu z Izraelom zagotovilo smiselnost, ker bo EU na področju človekovih pravic pravilno ravnala samo, če bo ukrepala proti blokadi.

  Chris Davies, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, ne govorim v imenu svoje skupine, ampak kot poslanec, ki je videl stvari, ki jih ni želel.

Upam, da minister ne verjame svojemu licemernemu puhlemu besedovanju v tej dvorani. Navedba, da so politike te Evropske unije nepristranske, je nesmiselna. Vsi vemo, da imajo naše politike dvojna merila. Od Palestincev pričakujemo in zahtevamo, da bodo izpolnili vsako zahtevo. Od Izraelcev zahtevamo le, da izpolnijo naše želje.

Ta dvojna merila so nesprejemljiva. Gospa komisarka, se spomnite, da ste pred nekaj meseci, ko se je palestinska delegacija vrnila z zasedanja z gospodom Haniyehom v Gazi pred zlomom palestinske vlade, v tej dvorani dejali, da bi storili vse za podporo te vlade? V 14 dneh je dejansko padla. Delno je padla zaradi tega, ker se nismo želeli sestati z izvoljenimi predstavniki. Nismo želeli govoriti z gospodom Hanijehom in ker so demokratične sile oslabele, so zavladale nasilne enote, kar ni presenetljivo.

Zdi se, da se iz zgodovinskih lekcij nikoli nič ne naučimo. Ne smemo več zanemarjati želja Palestincev. Začeti moramo spoštovati demokratične sile in priznati, da ni mogoče doseči miru, ne da bi govorili s sovražnikom.

(Ploskanje.)

Nadaljnje zavračanje obravnavanja nekaterih vprašanj Hamasa, ki zahtevajo naše posredovanje, onemogoča spodbujanje miru na Bližnjem vzhodu.

Imam eno vprašanje o predlogu resolucije, ki je pred nami: zakaj sploh razmišljamo o tem, da bi Gazi namenili sredstva? Kako je to povezano z Evropsko unijo? Gaza je izraelski zapor! To nima ničesar opraviti z nami. Izraelci morajo biti odgovorni za življenje milijona in pol ljudi. Oni povzročajo njihovo trpljenje. Ni nam treba uporabljati denarja naših davkoplačevalcev za izraelske obveznosti.

Poleg tega smo v zvezi z vprašanjem nepristranskosti v zadnjih nekaj tednih slišali, da je izraelska obrambna sila ukazala zaseg večjega obsega palestinskega ozemlja za gradnjo cest, ki bi omogočila naselitev na območju E1, tj. dodatno širitev židovskih naselij v vzhodnem Jeruzalemu, kar nasprotuje vsem obveznostim, ki smo jih zahtevali od Izraelcev, in zmanjšuje upanje za uspešen rezultat prihodnjih mirovnih pogovorov.

Kaj bo Evropska unija storila zdaj, ko se Palestincem podirajo vsa upanja za trajno, samostojno palestinsko državo? Dobro veste, da ne bo storila ničesar, razen tega, da bo spregovorila nekaj besed, sprejela pa ne bo nobenega konkretnega ukrepa!

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, bil sem del petčlanske delegacije Evropskega parlamenta, ki je preživela nekaj pomembnih dni na palestinskem avtonomnem območju. Nedvomno lahko zatrdim, da naša misija ni bila politična, ampak humanitarna. To navajam, ker ne želim, da naša razprava postane zelo politična razprava, v kateri Evropski parlament postane tožilec, ki proti nekomu ukrepa. Želim, da presežemo politična nesoglasja in razmislimo, kako lahko pomagamo civilnim Palestincem.

Vendar jasno poudarimo, da se zdi, da se z višanjem življenjske ravni na območju Gaze, običajnim delovanjem bolnišnic in šol, neomejenim dostopom do pitne vode, hrane in elektrike ter možnostjo običajnega opravljanja kmetijske dejavnosti veča možnost za umiritev napetosti v palestinsko-izraelskih odnosih in oslabitev sovražnosti v zvezi z zadevnimi območji židovskega prebivalstva, izraelskega prebivalstva in Države Izrael kot takšne.

Pred nekaj mesecih sem v tem parlamentu govoril o spornih besedilih v palestinskih učbenikih nekaterih palestinskih šol, vendar smo zdaj prešli iz ene skrajnosti v drugo. Ne moremo več kritizirati nekaterih vidikov palestinskega šolanja, ker je tisti sistem šolanja v celoti propadel.

Vendar moramo upoštevati tudi notranji palestinski vidik. Politični zastoj med Hamasom in Fatahom ter stranjo predsednika Abu Mazena se nadaljuje. Zaradi te brezizhodnosti palestinske institucije težko delujejo in s tem škodujejo Palestincem, ki tam živijo, pri čemer to zagotovo ni krivda Izraela. Veliko govorimo o trajnem miru med Državo Izrael in Palestinci, vendar je to podobno, kot bi govorili o hiši in najprej omenili streho. Vedno moramo začeti s temelji, pri čemer so v tem primeru temelji izboljšanje delovanja palestinskih političnih struktur, javnih institucij in humanitarne pomoči za ljudi iz Palestine.

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE. – (DA) Gospod predsednik, obisk Zahodnega brega in Gaze pred nekaj tedni, ki je bil omenjen, je bil pretresljiv tudi za tiste med nami, ki so bili tam že večkrat. Izraelsko zaprtje meja in številne cestne zapore onemogočajo razvoj uspešnega gospodarstva in upoštevanje pravil EU o humanitarni pomoči. Da bi pomagala ponovno vzpostaviti palestinsko gospodarstvo, morata Svet in Komisija posredovati takoj. Naj pojasnim še nekaj: brez takšnega posredovanja mirovna konferenca ne more uspeti. Kot je bilo že večkrat povedano, gospodarska razsežnost je neločljiva od politične. Z drugimi besedami, izraelska okupacija se mora končati, ker drugače miru ne bo. Poleg gospodarskega izčrpavanja poteka tudi radikalizacija Palestincev. Narašča med revnimi, ki jih je vedno več zaradi izraelske blokade, in mladimi. Starejše generacije Palestincev so vedno znova opozarjale, da mladi, ki danes odraščajo, niso nikoli živeli ob Izraelcih, ter da so njihove edine izkušnje, povezane z Izraelci, grdi zidovi, vojaški napadi in najstniški vojaki, ki ponižujejo njihove očete. Na takšen način ne moremo ustvariti miru, ampak le nespravljive sovražnike.

Tudi EU ni dovolj samozavestna, saj ni upoštevala demokratičnih volitev na palestinskih območjih, pri čemer je z izolacijo Hamasa potrdila svojo diplomatsko nesposobnost ter da ponovno uveljavlja dvojne standarde. Če Palestinci ne bodo zastopani v tekočih pogajanjih, miru ne bo, česar se vsi vpleteni v to vprašanje dobro zavedajo. Kot so navedli gospod Davies in ostali in se je o tem poročalo, vso upanje na mir bo umrlo, če vlada Izraela namerava razlastiti območje E1. Združene države in EU so odločno povedale, da se to ne sme zgoditi. Vprašanje, na katerega morata zdaj Komisija in Svet odgovoriti, je, kakšni ukrepi so načrtovani, da se razlastitev palestinskega Vzhodnega Jeruzalema prepreči.

  Luisa Morgantini , v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ena minuta ne zadostuje. Gospod Lobo Antunes je govoril o pogumnih potezah in ukrepih: pogumen ukrep, ki bi ga moral izvesti gospod Olmert, je zaprtje vseh novih naselbin, osvoboditev tisočih Palestincev, ustavitev vojaških vpadov na Zahodni breg, odstranitev kontrolnih točk ter preklic blokade Gaze. Na pogajanjih bi moral predlagati konkretne ukrepe, vendar je včeraj prišlo do novih zasegov ozemlja v Jeruzalemu.

Naš pogumen ukrep tukaj v Evropski uniji bi morala biti zavrnitev kakršne koli oblike kolektivnega kaznovanja, ki ga nad civilnim prebivalstvom izvaja izraelska vlada. Naši načrti v Gazi so ustavljeni, ker nimamo cementa in cevi, stroški so se štirikratno povečali in agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem še vedno spodbuja izredne ukrepe.

V resoluciji, ki jo bomo sprejeli jutri pozivamo k odpravi blokade Gaze in svobodnemu gibanju ljudi in blaga povsod, vendar se zavedamo, da palestinsko vprašanje ni humanitarno vprašanje. Naša odgovornost je politična. Odgovorni smo za ustavitev vojaške okupacije ter, da pozovemo naroda in državi k varnemu sobivanju na obeh straneh.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, konec prejšnjega tedna je delegacija iz našega Parlamenta razpravljala o zaskrbljujočih razmerah na Bližnjem vzhodu z našimi kolegi iz Združenih držav v okviru Transatlantskega dialoga zakonodajalcev. Med razpravo nam je pogajalec za mir Dennis Ross iz Združenih držav dal uporaben nasvet, da ponudimo palestinskemu prebivalstvu pomoč v zvezi z njihovim negotovim obstojem. Potrebna je mreža zanesljivih, politično neodvisnih nevladnih organizacij.

Svet in Komisija, kakšne dejanske možnosti za Zahodni breg in Gazo predvidevate? Zdaj menim, da je vzrok za sedanje notranje in zunanje krizne razmere v Gazi vedenje Hamasa. Nepopustljivo spodbija Državo Izrael in upravičuje nasilje nad Izraelci in palestinskimi „disidenti“.

Gospod predsednik, nedavni brutalni umor palestinske kristjanke Rami Ayyad, ki je imela le trideset let, poudarja nevarni položaj te manjšine v Gazi. Od Sveta in Komisije pričakujem, da namenita pozornost in zagotovita pomoč krščanski manjšini na vseh palestinskih ozemljih.

  Edward McMillan-Scott (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospod Davies je prej vprašal, kakšno vlogo opravlja Evropska unija na Bližnjem vzhodu. Dejansko vem, da je bilo to retorično vprašanje, saj se zelo zavzema za rešitev, vendar je dejstvo, da si Evropska unija obeta neposredne koristi iz rezultata mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.

Govorim v imenu volilne enote v Yorkshiru, iz katere prihajajo štirje bombni napadalci, ki so pred nekaj meseci napadli London. Spodbudili so jih dogodki na Bližnjem vzhodu. Tudi bombne napadalce v Madridu. Zato je varnost Evrope neposredno povezana z Bližnjim vzhodom.

Mislim, da imamo tudi zgodovinske in humanitarne obveznosti do mirne rešitve. Mirovni proces je bil počasen in neenakomeren, iz njega pa je sledilo veliko pobud ter medvladnih konferenc v Madridu, Oslu itd. Poudariti je treba, da je zdaj oktober 2007 in skrajni čas je, da poskusimo poiskati rešitev.

Menim, da je zdaj čas za precej radikalno novo mišljenje. Eden od predlogov je, da morajo nedavni pogovori med gospodom Olmertom in Mahmudom Abasom o končni rešitvi upoštevati pogajanja, ki jih je leta 1987 vodil mlad poslanec gospod Olmert, na katerih sta se on in Palestinska osvobodilna organizacija zasebno pogovarjala o prestolnici palestinske države v vzhodnem Jeruzalemu, mejah leta 1967 in vrnitvi priseljencev. Tam je bil leta 1987 in morda bo letošnja jesen primerna za ponovno srečanje obeh voditeljev s spodbudo mednarodne skupnosti, da se radikalno oblikuje prihodnost, ki vključuje mirno rešitev med obema državama v zvezi z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu.

Gospod Triantaphyllides in njegova delegacija, ki sta nedavno odšla v Palestino, sta predložila dva bistvena sklepa. Osredotočimo se na humanitarne razmere v Palestini, vendar pomislimo tudi na vlogo, ki jo imajo izvoljeni poslanci ali jo lahko imajo v tem procesu. Ne smemo pozabiti na nas.

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Gospod predsednik, pri pripravi te resolucije, smo navedli, da „to ni politična zadeva, ampak humanitarna“. Nesprejemljivo je, da danes v getu na prostem počasi umira narod, obkoljen s kamerami s celega sveta, do konca izčrpan narod brez pravice, da se razvija, svobodno giba ali izobražuje svoje otroke, vendar je to narod, za preživetje katerega plačujemo visoko ceno in najpomembneje je, da ne umre, ker bi bilo to sramotno za nas in naše demokracije se s tem ne bi mogle uspešno spopasti.

Letos bo evropska unija namenila več kot 300 milijonov za preprečitev te krize. To je premalo, da bi Palestinci lahko preživeli, vendar je desetkrat, stokrat preveč, ker z spoštovanjem vseh mednarodnih obveznosti, četrte ženevske konvencije in človekovih pravic to ne bi bilo potrebno.

Sram naj bo geto. Sram naj bo nas Evropejce. Oskrbovali smo Berlin, ko so tamkajšnji ljudje živeli v obleganem mestu. Sram naj bo nas, ki smo pozdravili padec zidu v Nemčiji s solzami sreče, vendar smo zdaj zaporniki in sokrivci za druge zidove in gete. Ustavite zaporo.

Vendar mora danes humanitarizem upoštevati tudi politiko. Izraelska vlada je 24. septembra izdala ukaz za zaplembo 11 000 arov zemlje v štirih arabskih vaseh med Jeruzalemom in Jerihom za gradnjo ceste, ki bi zagotovo razdelila Zahodni breg na dva dela. To je star izraelski načrt iz leta 2004, ki so ga Evropa in celo Združene države vedno zavračale. Danes na predvečer mednarodnega zasedanja v Washingtonu je to dejansko izredno občutljiva zadeva. Kako še lahko z obkoljeno Gazo in ločenim Zahodnim bregom ohranimo sanje, da bi ti dve državi skupaj živeli v miru?

Šaron je v Sharm el Sheikhu 8. februarja 2005 izjavil: „Imamo priložnost, da začnemo znova. Prvič po dolgem času v naši regiji obstaja upanje za boljšo prihodnost naših otrok in vnukov.“ To je izredno krhka priložnost, ki jo ekstremisti želijo uničiti. Če se njihov način in veliko drugih uresničijo, bodo ekstremisti zmagali. Arhitekti in geografi zdaj uporabljajo bolj sprevrženo orožje, kot so bombe. Palestino ograjujejo z zidovi in cestami, ki uničujejo vse sanje o trajni državi.

(Ploskanje.)

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Gospod predsednik, nič ne vzame poguma bolj kot življenje v revščini, življenje brez upanja ter življenje, ki je zaznamovano s sporom. Ker se ljudje v Gazi srečujejo s humanitarno katastrofo, je jasno, da je edini cilj, ki ga izraelski in palestinski voditelji uresničujejo, prenašanje bolečine, revščine, bede in sovraštva na novo generacijo mladih Palestincev.

Kot neposreden rezultat izraelske blokade gibanja ljudi in blaga otroci nimajo niti dostopa do osnovnošolskih izobraževalnih ustanov. Nimajo dostopa do osnovnih storitev, ki jih vsi v tej dvorani štejemo za samoumevne. Preživetje je ogroženo, saj ribiči, kmetje in drugi ne morejo trgovati. Posamezniki so izpostavljeni nepotrebni bolečini in smrti zaradi slabih zdravstvenih storitev in zdravljenja. Vse to spremlja nasilje in zatiranje.

Nevladne organizacije ocenjujejo, da je v Gazi na novo 2 000 ljudi težko invalidnih. To so večinoma mladi ljudje, ki so bili ustreljeni v napadu s tanki ali so jih ustrelili ostrostrelci, pri čemer je najpogosteje prišlo do izgube uda, poškodb možganov ali hrbtenjače, vendar organizacije, ki podpirajo invalidne osebe, ovira izraelska blokada, zato ne morejo dobiti potrebne posebne oskrbe, ki jo potrebujejo. Izrael mora izpolniti svoje obveznosti, npr. iz ženevskih konvencij, in Gazi zagotoviti pretok humanitarne pomoči in podpore ter osnovnih storitev, poleg tega pa mora odpreti meje.

Svet in Komisija ne smeta popustiti pritisku, ampak morata govoriti z vsemi stranmi. Le tako bomo našli rešitev. Nesmiselno je reči, da bomo govorili le z eno stranjo. Rešitev bomo zagotovili s pogovorom z vsemi. Če ne bomo ukrepali, bodo ljudje še naprej po nepotrebnem umirali. 1,3 milijona ljudi v Gazi bo še naprej izgubljalo dostojanstvo, prav tako se bodo še naprej prenašali bolečina, revščina, beda in sovraštvo na novo generacijo Palestincev.

  Hélène Flautre (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, v času, ko so prehodi na območje Gaze zaprti in jih nadzoruje izraelska vojska, v času, ko se morilski vpadi dogajajo vsak dan, v času, ko se število prebivalcev na okupiranih ozemljih še vedno povečuje, v času, ko se kljub kršenju mednarodnega prava nadaljuje gradnja zidu in varnostni nadzor med prav temi zidovi, so v Evropskem parlamentu še vedno ljudje, ki zanikajo, da ima Izrael status okupacijske sile. To je nezaslišano.

Izrael je okupacijska sila in kot takšna ima v skladu z ženevsko konvencijo obveznosti, pri čemer zlasti ne sme uporabljati kolektivnega kaznovanja v nobenih okoliščinah. Bolje bi bilo zagotoviti, da Izrael izpolni svoje obveznosti namesto, da na uničevalen način izražamo svoja stališča, kot smo na primer s prenehanjem financiranja oskrbe z gorivom za elektrarno v Gazi. Neiskreno obžalovanje zaradi ločevanja Palestincev je resnično neprimerno, ker Evropska unija ni bila sposobna podpreti prizadevanja Mahmuda Abasa, da vključi pragmatično krilo Hamasa.

Ali si lahko zamislite kaj hujšega? Zanetiti spor med Ramalo in Gazo? Določiti, kdo so dobri Palestinci in jim pomagati, da se rešijo slabih? Kdo lahko verjame v trajno rešitev, če politična in ozemeljska enotnost Palestine ni zagotovljena? Kdo lahko verjame, da bomo s politiko, ki dejansko vodi k radikalizaciji ljudi iz Izraela in Palestine, dosegli mir za Izraelce in Palestince?

S humanitarnimi razmerami v Gazi se kršijo vsi standardi človeškega dostojanstva. Ukinitev blokade na območju Gaze se mora zagotoviti čim prej. Nad Izraelom je treba izvajati primeren pritisk. To vprašanje ne more več ostati tabu, pri čemer vas, Svet in Komisija, sprašujem, kako boste ukrepali, da boste spodbudili ukinitev blokade in prisilili Izrael, da izpolni svoje obveznosti in zavezanosti. Sprašujem vas, kaj nameravate storiti en mesec pred mednarodno konferenco, da bo Izrael opustil načrte za delitev Zahodnega brega na dva dela s povezavo Jerihe in Vzhodnega Jeruzalema.

(Ploskanje.)

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, potek dogodkov v Palestini je izredno hiter in za odziv imamo malo časa. Tako zdaj razpravljamo o humanitarnih razmerah v Gazi, medtem ko so se izraelski organi enostransko odločili, da bodo razlastili več tisoč hektarjev arabske zemlje, ter na ta način nadaljevali z načrtom Ĺ1, tj. gradnja ceste, ki bo v praksi razdelila Zahodni breg na dva dela.

Veste, da je mednarodna skupnost temu načrtu nasprotovala. Menim, da bi bilo koristno, če bi Parlament v zvezi s tem zavzel odločno stališče. Vendar politični razvoj dogodkov v ozadju tega ni dovoljeval. Posledica je preprosta: ponovno smo ostali opazovalci, medtem ko se razmere v Palestini slabšajo, palestinski pogajalski položaj vsak dan slabi, pri čemer so obstoječe možnosti za uspešnost bližnje mednarodne konference o palestinskem vprašanju novembra dvomljive.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, sinoči sem imel čast, da se udeležim odprtja bruseljskih pisarn evropskih kolegov v Izraelu, ki bodo ščitile pravico demokratične Države Izrael do obstoja in napredka. V nasprotju si gibanje Hamas v skladu z listino iz leta 1988 prizadeva Izrael uničiti in ostaja teroristična organizacija, ki jo EU prepoveduje.

Ne preseneča me, da želi ta resolucija pripisati Izraelu največjo odgovornost za sedanje razmere v Gazi. Izraelski enostranski umik iz Gaze kot iskrena želja po miru izraelskim kritikom zelo malo pomeni.

Resolucija se navezuje na humanitarno krizo v Gazi brez ugotavljanja razlogov. Palestinske volivce je privlačil Hamas, ker je zagotovil veliko socialnih storitev, ki jih je nepoštena uprava Fataha zanemarjala. Vendar so zdaj te šole prazne, saj se otroci bojijo zapustiti domove. Bolnišnice zdravijo ranjence vsakodnevnega nasilja, ki izhaja iz nasilnega zavzetja Gaze s strani Hamasa in poraza posvetnega Fataha.

Eminentni kristjan Rami Ayad iz Gaze je bil prejšnjo soboto umorjen, v nedeljo pa je Hamas v Izrael na slepo izstrelil osem minometnih ognjev in eno raketo katjuša. Nenavadno, Hamas je celo bombardiral mejni prehod Kani.

Resolucija je tudi pozvala Izrael, naj sprejme ukrepe za zagotovitev prostega prehoda za humanitarno oskrbo in osnovnih storitev. Izrael dejansko ni preprečil pretoka takega blaga, kot so hrana, elektrika ali voda, v Gazo ter dejansko deluje z zadržanostjo in popuščanjem, čeprav je Hamas vojaško napadal Izrael.

Cenim, da je Izrael pričakoval nasprotovanje tega parlamenta, vendar se mora zavedati, da ga tu in v Evropi podpirajo tisti, ki spodbujajo mir in varnost v regiji. To pa se ne bo nikoli zgodilo, ker tako veliko kolegov v tem parlamentu brez obotavljanja zagotavlja neomejeno svobodo izvajanja programa Hamasa.

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, humanitarna kriza zahteva humanitarno rešitev, zato mora biti naša prva današnja prednostna naloga dostava zdravil in šolskih učbenikov, ki čaka na eni strani meje, študenti in bolni pa čakajo na drugi. Mednarodno humanitarno pravo Evropski uniji dejansko nalaga neposredno obveznost ukrepanja, vendar štiri mesece po prekinitvi stika z Gazo ne izpolnjujemo svoje neposredne obveznosti misije za pomoč na meji.

Gospe komisarki se zahvaljujem za pazljivi optimizem, ki ga je danes izrazila v zvezi z oživitvijo mirovnega procesa in delovanjem začasnega mednarodnega mehanizma. Dejansko jo pozivamo, naj stori vse, kar je v njeni moči Strinjam se z gospodom Tannockom, da moramo obsoditi napade palestinskih militantov z raketami in minometnimi ognji, vendar bi bile njegove pritožbe bolj verodostojne, če bi obsodil tudi poboje civilistov z raketnimi napadi izraelske obrambne sile. Pozivam vas, gospa komisarko in tudi predsedujočega, da takoj obsodite zaseg nadaljnjih 3 % ozemlja na Zahodnem bregu med Jeruzalemom in Jerihom kot del načrta prilastitve E1, o čemer se je poročalo danes zjutraj.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Z vidika resolucije Evropskega parlamenta z dne 21. junija o programu MEDA in finančni pomoči Palestini, resolucije z dne 12. julija 2007 o Bližnjem vzhodu ter izjave četverice 23. septembra 2007, je nujno, da Evropski parlament predstavi jasno stališče do razmer v Palestini. Vendar moramo razmere preučiti vsaj iz dveh vidikov: humanitarnega in gospodarskega vidika ter tudi političnega in varnostnega.

Potem ko je Evropa namenila velike zneske finančnih sredstev za pomoč Palestini, je iz humanitarnega in političnega stališča Evropa odgovorna, da je zagotovitev te pomoči in humanitarne pomoči tehnično izvedljiva. Nesprejemljivo je, da palestinski civilisti nimajo dostopa do zdravil, ter da so zdravstvene institucije, šole in zasebni domovi uničeni. Kot kaže je dostop do pitne vode in hrane pogosto onemogočen zaradi blokade gibanja ljudi in blaga.

Iz političnega in varnostnega vidika je treba jasno določiti, da mora mednarodna skupnost priznati palestinsko pravico do samostojnosti, vendar mora tudi Palestina, vključno z vladajočim gibanjem Hamas, priznati Državo Izrael. Do zdaj Hamas ni storil ničesar, da bi odstopil od svojega ustanovnega dokumenta, ki kot enega svojih cilje vključuje uničenje Države Izrael. V tem je politična težava, ki je prerasla v oborožen spor: na eni strani terorizem in nepopustljivi obrambni ukrepi na drugi.

  Proinsias De Rossa (PSE). – Gospod predsednik, najprej bi dejal, da gospod Tannock ne dela usluge Izraelu s svojo brezpogojno podporo izraelski nezakoniti dejavnosti proti Palestincem, zlasti v zvezi z Gazo. Podpiram to resolucijo, vključno z odstavkom 5. Humanitarna kriza v Gazi ni nekaj novega in nepredvidljivega. Tisti, ki smo v zadnjih letih območje redno obiskovali, smo stalno opozarjali pred izraelskimi ukrepi, ki so prebivalstvo spravili v obup. Gospodarstvo je zdaj v prostem propadu. Socialno varstvo je dejansko razpadlo. Podhranjenost in kronične bolezni so zelo razširjene, zdravila pa niso na voljo. Gaza je zdaj povsem odvisna od zunanje pomoči, ki jo blokira izraelski embargo. Gaza je zapor, ki ga strogo nadzoruje Izrael, in ne smemo dovoliti, da dobro počutje ljudi v Gazi ogroža politično manevriranje, ki se izvaja. Upajmo, da bo to manevriranje spodbudilo mirovne pogovore.

Obsojam enostransko odločitev Izraela, da bo zasegel ozemlje štirih arabskih vasi, ki Vzhodni Jeruzalem ločuje od Zahodnega brega. Obžalujem, da niti Svet niti Komisija tega na navajata, in presenečen bi bil, če se tega ne bi zavedala. V tem parlamentu se tega zavedamo, prav tako je to tudi splošno znano. Ta ukrep Izraela povsem krši časovni načrt in sporazum, da se meje iz leta 1967 ne bodo spremenile brez skupnega dogovora med Izraelci in Palestinci.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, upajmo,da se bo sčasoma spor sam umiril. To je najbolj prazno upanje, ki je možno. Nove generacije odraščajo in spor se nadaljuje ter zaostruje. Predvideva se, da bi dva naroda kot Hebrejci in Arabci, ki sta si zelo blizu, lahko sobivala, vendar ne v razmerah hierarhičnega sistema. Vsaka odvisnost enega od drugega, neenakost in zlasti pomanjkanje suverene državne strukture za Arabce bo vedno izvor negativnih čustev, obsojanja in maščevanja.

Bojim se, da je težko napovedati mir na tem območju, če Država Izrael ne more vzdrževati ozemeljske delitve. Tako kot imajo Židi pravico do svoje dežele in države, imajo tudi Arabci, Palestinci enako pravico. Zgodovinsko je pred drugo svetovno vojno Palestina obstajala in, kot vidimo, je iz spomina Arabcev ni preprosto izbrisati.

Vsak dan se razmere ljudi v Gazi slabšajo do takšne mere, da so izbruhi pridobljene agresije neizbežni, pri čemer lahko na zadeve gledamo samo z zadrego in žalostjo. Razen da poskušamo umiriti nagibe za obojestransko uničenje in poskuse posredovanja, lahko največ naredimo z razširitvijo humanitarne pomoči ljudem, da jim omogočimo živeti v čim bolj spodobnih sanitarnih razmerah, hrano in šolanje. Vendar poudarjam, da je to samo nadomestilo za rešitev, tj. rešitev, do katere, čeprav nas je sram priznati, ne znamo priti.

Izkušnje, pridobljene v osrednji in jugovzhodni Evropi v devetnajstem stoletju in grozotah Evrope in Afrike v dvajsetem stoletju, jasno izkazujejo moč prizadevanj narodov za neodvisnost. Tudi tukaj se ukvarjamo s tem prizadevanjem.

  Béatrice Patrie (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dejansko mora Evropska unija narediti vse, kar lahko, da olajša razmere prebivalstvu v Gazi v humanitarni krizi, kot je še ni bilo.

Osebno menim, da ima določitev izraelske vlade, da je Gaza sovražno ozemlje, številne dramatične posledice. Izrael lahko na tem območju izvaja obsežnejše operacije kot v preteklosti. Izraelsko podjetje za električno energijo lahko zmanjša oskrbo električne energije 1,5 milijona Palestincem v Gazi do skrajno najnižje meje, medtem ko bo podjetje Mekoro omejilo vodo, ki jo dobavlja, in prepustilo Hamasu, da jo razdeli v okrožjih.

Izraelska strategija, jasno namenjena, da povzroči upor ljudstva proti voditeljem Hamasa, je nesprejemljiva in vodi le k novemu stopnjevanju nasilja. Da ne omenjam novih naselij, ki bodo Palestino spremenili v drugi Bantustan.

Kot član četverice, bi si osebno želel, da Evropska unija dobi zagotovilo, da edini cilj mirovne konference, načrtovane v novembru, ni zagotoviti Združenim državam rešitev za zagato, v kateri so se znašle z Irakom in Afganistanom, ampak da je konferenca dejanski vrh za doseganje miru in združevanja vseh arabskih udeležencev.

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Gospod predsednik, civilisti so tihe žrtve kakršnega koli spora, zato nam to nalaga obveznost in dolžnost, da se zavzamemo zanje in jih zaščitimo ter tako izpolnimo obljubo, ki jo je izrazil dobitnik Nobelove nagrade Elie Wiesel, in sicer, da se „ne smemo umakniti kadar koli in kjer koli so ljudje izpostavljeni trpljenju in ponižanju“.

Zato pozdravljam pobudo tega parlamenta za razpravo o razmerah v Gazi in zahtevo iz resolucije, ki Izrael poziva k izpolnjevanju svojih obveznosti in zagotovitvi pretoka humanitarne pomoči v Gazo.

Vendar si moramo danes zastaviti še druga vprašanja. Začeti se moramo spraševati, zakaj se vsakokrat, ko poteka gibanje za mir, nasilje dodatno stopnjuje. Zakaj se vsakokrat, ko glas razuma na izraelskem in palestinskem ozemlju želi poiskati rešitev, teroristične skupine želijo boriti proti vzpostavitvi miru? Zakaj nekateri čutijo tako velik strah pred rešitvijo med državama, ki vključuje življenje Izraela in Palestine v miru, da raje povzročajo bolečino in trpljenje svojega lastnega ljudstva?

Brez obotavljanja priznajmo, da je za grozne razmere ljudi v Gazi v velikem obsegu odgovorno gibanje Hamas, ki nasprotuje dogovoru in poziva k uničenju zakonitega člana Združenih narodov ter se boji miru in spodbuja nasilje.

Iz Izraela v Gazo je bilo leta 2005 izstreljenih 400 raket. 1 726 raket je bilo izstreljenih leta 2006 . Skoraj tisoč raket je bilo izstreljenih leta 2007. Veliko ljudi je umrlo, več sto jih je bilo ranjenih, več tisoč pa evakuiranih. To so bili tudi civilisti: moški, ženske in otroci.

Na prehod Sufa je bilo 26. septembra iz Gaze izstreljenih 54 minometskih ognjev. Naslednji dan sta bila cilj prehoda Erez in Karem Shalom, ki jih je navedla gospa komisarka. To se je zgodilo, ker zagovorniki Hamasa menijo, da zaprtje teh točk izpolnjuje cilj povečevanja trpljenja in podpore Hamasa s strani ljudstva. To je napačna strategija.

Priznati moramo, da želijo teroristične sile in sile strahu v Gazi izkoristiti trpljenje svojega lastnega ljudstva.

  Jamila Madeira (PSE). – (PT) Jimmy Carter je v intervjuju ta teden dejal, da od predsednika Clintona naprej ni bilo več dobrih govorov o upanju v zvezi z Bližnjim vzhodom pod okriljem Združenih držav Amerike. Zato so za mednarodno konferenco v novembru pričakovanja visoka. Pričakuje se, da se bo dosegel očiten napredek, da lahko dejansko načrtujemo, kdaj se bosta stiska ljudi in spor končala.

Humanitarne razmere v Gazi se zdaj slabšajo. Čeprav smo imeli pred nekaj meseci še pravi odprti zapor, se je ta vedno bolj zapiral ter postajal očitnejši, ko smo vsak dan preštevali mrtve, videli lakoto, strah, moč orožja ter posledice tega na življenje civilistov na obeh straneh zidu. Z vidika ženevske konvencije je humanitarna pomoč nujno potrebna in Izrael mora dovoliti, da se pomoč razdeli. Gibanje ljudi in blaga se mora spet omogočiti, ker bo drugače v tem obalnem območju prišlo do dejanske človeške tragedije.

Glavna cilja, ki bi jih na naslednji mednarodni konferenci morali začeti izvajati, sta prekinitev nasilja ter iskanje rešitve na osnovi obstoječih resolucij, ki bodo omogočale, da Palestinci in Izraelci zaživijo skupaj v miru, preden bo prepozno.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, pred 20 leti so obstajala tri prizorišča nasilnega spora, ki so povzročila svetovno zmedo: Južna Afrika, Irska in Bližnji vzhod. Na prvih dveh prizoriščih sta potekala sprava in politično preoblikovanje. Na Bližnjem vzhodu napredek ni bil dosežen. Zato so se razmere poslabšale.

Humanitarna katastrofa v Gazi nas sili k ukrepanju, pri čemer je treba upoštevati, da sta sprava in politično preoblikovanje mogoča, potrebna in koristna. Vendar je enako jasno, da Palestinci in Izraelci nesoglasij ne morejo sami rešiti. Obe strani se zatekata k nasilju, ki ne vodi nikamor.

Humanitarna katastrofa v Gazi je ena od najhujših stvari v 60 letih stalnega spora na Bližnjem vzhodu. Pozivamo k varnosti v Državi Izrael in Palestinski državi. Zdaj ne obstaja v nobeni državi. Razviti bo treba nov način in metodo.

Jasno je, da je administracija Združenih držav odgovorna in sposobna za izvajanje odločnega pritiska nad Izraelom, na primer s pozivom za odpravo blokade v Gazi.

Prav tako mora Evropska unija enako pozvati Palestince, da prenehajo z nasiljem, da lahko obe strani dosežeta cilj varne državnosti z edinimi učinkovitimi načini, ki so na voljo, tj. mirnimi.

Ta resolucija bo predložena parlamentom Palestine, Izraela in Egipta ter Evro-sredozemski parlamentarni skupščini, katerih konstruktiven prispevek bi lahko podprl in spodbudil parlamentarni dialog, ki bo nadomestil sedanjo vojno, ki izčrpava in se mora končati, da ne bo več uničevala podobe svete dežele.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – (FI) Gospod predsednik, v Gazi ljudje trpijo. Tamkajšnja humanitarna kriza je v zadnjih mesecih nedvomno prerasla v katastrofo.

To ni samo stvar pomanjkanja osnovne hrane. Palestinsko gospodarstvo je propadlo in opravljanje poslov je postalo težavnejše. Vsakdanje življenje ljudi je uničeno in organizacije za pomoč v regiji ne morejo delovati. Ljudje, ki tam živijo, so ujeti za blokado in kot je povedala gospa komisarka, se na Zahodnem bregu pojavljajo enake težave.

Prebivalci Gaze so žrtve neuspele politike obeh skupin v krizi. Eno je govoriti o Hamasu kot sovražniku in teroristični organizaciji, nekaj popolnoma drugega je razglasiti Gazo v celoti kot sovražno ozemlje. Eno je govoriti o Izraelu kot sovražniku, nekaj popolnoma drugega je zavrniti sodelovanje ponudnikov osnovnih storitev in mednarodnih organizacij. Čeprav sta stranki v krizi dosegli mrtvo točko, sta odgovorni za osnovne humanitarne pravice.

Resolucija skupin Parlamenta je izredno jasen izraz mnenja o krizi na Bližnjem vzhodu. Nima nobenih prikritih političnih razlogov. Ostala je samo globoka zaskrbljenost Evrope za življenje ljudi v Gazi.

Spomnil bi vse, da je to točno ista zaskrbljenost, ki smo jo izrazili že na začetku leta. Ne smemo se postaviti na nobeno strah in iskati krivcev. Zaradi trpljenje nedolžnih ljudi je želja, da iščemo izgovore in opravičila za razmere v Gazi, nepomembna. Zahtevamo samo, da nam stranki v krizi dovolita pomagati ter da pomagata sami, zlasti ker gre za stisko ljudi velikih razsežnosti.

Gospa komisarka, upam, da boste to zahtevo Evrope v zvezi z razmerami v Gazi sporočili strankam v krizi, Arabski ligi in četverici.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, zahvalil bi se za vaše pripombe in govore, ki sem jih pozorno poslušal. Vemo, da je stalna in trajna podpora gospodarskega razvoja palestinskih ozemelj eden od temeljev za mir. Varnost, politična stabilnost in gospodarstvo so tesno povezani. Miru in varnosti zato ni mogoče doseči brez trdne in trajne gospodarske podlage skupaj z mirovnim procesom, ki mora biti verodostojen.

Vse te pobude izražajo našo zavezanost podpori in pomoči izboljšanja življenjskih razmer palestinskega prebivalstva v Transjordaniji in tudi Gazi. To so naloge, ki jih želimo izpolniti, in prepričani smo, da bo v okviru donatorske konference, načrtovane za december v Parizu, mednarodna skupnost lahko izrazila svojo podporo, upajmo, da na praktičen način, palestinskim organom ter palestinskim ljudem na splošno. Pomembno je, da mednarodna skupnost ljudi v Gazi ne zapusti, da njihove zelo negotove humanitarne razmere ne bodo še naprej politični dejavnik nestabilnosti, napetosti in nesoglasja.

Povedal bi, da politična strategija Evropske unije za mirovni proces na Bližnjem vzhodu temelji na trdih temeljih in načelih, zato je Evropska unija dobrodošel partner v političnem procesu. Prav tako izvajamo stalno politiko pomoči za tiste, ki jo na palestinskih območjih najbolj potrebujejo. Menim, da številke, ki sem jih navedel in ki jih je gospa komisarka omenjala, to nedvomno dokazujejo. Upam, da bodo v zvezi s tem vsi sledili zgledu Evropske unije.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, vsi vemo, da so razmere v Gazi dramatične. Vemo pa tudi, da čeprav Gazi namenjamo veliko humanitarne pomoči, bomo morali na koncu najti tudi politično rešitev. Kot sem že dejala in kar je zdaj omenil tudi predsedujoči, to mednarodno zasedanje je zelo pomemben dogodek. Vsi smo jasno dejali, da to ne sme biti samo priložnost za dobre fotografije. Biti mora vsebinsko srečanje, na katerem upamo, da se bodo pogajanja in osebni pogovori med predsednikom vlade Olmertom in predsednikom Abasom dejansko materializirali v pomemben začetni dokument, nenazadnje o zelo težavnih vprašanjih, ob upoštevanju, da bodo morale delovne skupine od takrat naprej nadaljevati z razvijanjem zamisli.

Vsi vemo, da je v obravnavi veliko možnih nadomestnih rešitev. Hkrati pa do zdaj zelo dolgo ni bilo priložnosti za srečanje dveh strank na takšnem mednarodnem srečanju ob podpori Evropske unije, Združenih držav, Rusije in Združenih narodov ter celo Arabske lige.

Zelo pomembno je, da so tokrat tudi Američani dejali, da so tudi oni pripravljeni povabiti tako imenovano „skupino za spremljanje“ Arabske lige, vključno s Sirijo in Savdsko Arabijo. V tem se kaže nekakšen napredek.

V zvezi s tem nam je tudi jasno, in sicer je to bilo očitno na našem drugem zasedanju začasnega povezovalnega odbora, da politična pogajanja niso dovolj. Prav tako moramo doseči spremembe na terenu. To je pravzaprav bistveno. Gre za spodbujanje gospodarskega razvoja in to je del mandata Tonyja Blaira, ki bi ga radi čim bolj podprli, ker je to možnost in priložnost, ki jo moramo izkoristiti.

Zavedamo se, kot tudi on, saj sem z njim dolgo razpravljala, da so predpogoji za gospodarsko obnovitev, kot je jasno navedla tudi Svetovna banka, izboljšanje gibanja in dostopa, spodbujanje zasebnega sektorja v Gazi, ki mora ostati del tamkajšnjega gospodarstva, ter dejansko tudi spodbujanje pojmov, kot so dobro upravljanje. Ustvariti želimo trajno palestinsko državo za takrat, ko bodo razmere, tako rečeno, zrele na političnem področju.

Strinjam se, da vprašanj ni mogoče rešiti na hitro, vendar je hkrati to, kar zdaj potrebujemo, pogajalski postopek, ki bo končno sprožil in pospešil projekte. To področje že pripravljamo, tako da bo vse pripravljeno po mednarodnem zasedanju in mogoče po donatorski konferenci ali istočasno z njo. Proučujemo projekte – ki smo jih, mimogrede, izbrali in podprli mi ter tudi Tony Blair – kot so projekti za obnovo šol, pri katerih ljudje vidijo, da se nekaj dogaja tudi na terenu.

Preučujemo še veliko drugih projektov, s katerimi skušamo najti prave odgovore in pri katerih dejansko potrebujemo podporo Izraela.

Jasno je tudi, da je treba upoštevati zaskrbljenost Izraela v zvezi z varnostjo. Vendar moramo na koncu najti politično rešitev, izvoljeni predsednik vseh Palestincev pa je predsednik Abas. Zato mu moramo zdaj zaupati, sodelovati z njim in ga podpirati.

Rada bi se vam zahvalila tudi za to, da ste Komisiji za Palestince v letu 2008 iz proračuna radodarno omogočili dodatnih 10 000 EUR. Gotovo jih bomo potrebovali in še zlasti bo to pomembno za našo donatorsko konferenco.

Kot je navedel gospod Belder, ne podpiramo le Kristjanov, ampak tudi najbolj ranljive dele palestinskega prebivalstva, od katerih so nekateri Kristjani, vendar ne vsi. Kot sem že omenila, naše merilo je stiska, ne religija.

Na koncu želim še dejati, da se zelo zavedamo vsega, kar ste povedali. Razmere smo preučili. Edini način je najti politične rešitve in si istočasno prizadevati za čim večje zmanjšanje trpljenja.

  Predsednik. − Prejel sem predlogov resolucije⁽¹⁾ v skladu s pravilom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, 11. oktobra 2007.

Pisna izjava (člen 142)

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Pridružujem se drugim pri pozivu Izraelu, da izpolni svoje obveznosti iz ženevskih konvencij in Gazi zagotovi pretok humanitarne pomoči, humanitarne podpore in bistvenih storitev, kot sta električna energija in gorivo. Izrael mora odpraviti blokado v Gazi ter zagotoviti pretok ljudi in blaga na mejnem prehodu Rafa, v skladu s sporazumom o gibanju in dostopu in misijo EU za pomoč na meji, ter pretok blaga na mejnem prehodu Karni. Vse institucije Unije, vključno s Svetom, visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko ter Komisijo, se morajo soočiti s svojo polno odgovornostjo izvajanja tega sporazuma.

Na koncu ponavljam poziv Izraelu, da zagotovi pretok finančnih sredstev v Gazo, ki je prekinjen od 25. septembra 2007, ker pomanjkanje dostopa do kakršnih koli finančnih sredstev resno negativno vpliva na gospodarsko, socialno in vsakodnevno življenje Palestincev.

(1) Glej zapisnik.

19. Evropska pomorska politika

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o sporočilu Komisije o pomorski politiki Evropske unije.

  Joe Borg, komisar. − Gospod Predsednik, današnji dan si je vredno zapomniti. Natančno pred 500 leti je nemški kartograf Martin Waldseemüller oblikoval svojo osupljivo enotno vizijo sijajnega novega sveta, v katerem je bila Evropa prek oceanov in morij povezana z Afriko, Azijo in Amerikama. 10. oktober označuje tudi dan, ko je Portugalski kralj pooblastil Bartolomeua Diasa, da odkrije trgovinsko pot v Azijo, v Združenih državah pa se na današnji dan praznuje Kolumbovo odkritje novega sveta. To je torej dan, ki si ga je na pomorskem področju vredno zapomniti.

Ponosen sem, da danes tu v Parlamentu razpravljamo o novi in vznemirljivi prihodnosti pomorskega sektorja. Ta prihodnost temelji na trdni pomorski dediščini, ki jo je Evropa podedovala, ki pa je tudi strateško usmerjena v prihodnost, da se z njo določi, kako se lahko okrepita blaginja in napredek Evrope, ki sta zelo odvisna od oceanov in morij.

Na podlagi naše jasne vizije o oceanih in morjih je Komisija danes predlagala celostno pomorsko politiko za Unijo. Prvič v času svojega 50-letnega obstoja je Evropska komisija izrecno priznala, da je na področju morij in oceanov potreben celovit pristop. To skrajno izhodišče izhaja iz prepričljive trditve, da ima vsako pomembno vprašanje, ki ga Evropa danes obravnava, pomorsko dimenzijo – energetika, podnebne spremembe, inovacije, mednarodna konkurenca, vzpostavljanje delovnih mest, varstvo okolja, trgovina, prevoz itd. V vsakem sektorju so vidne jasne povezave s pomorskim sektorjem. Bilo bi nepremišljeno in dejansko kratkovidno, če Evropska unija pri izvajanju teh političnih področij ne bi upoštevala njihovega povezovanja s pomorskimi zadevami. Potrebujemo enotno vizijo, pri kateri bi oblikovanje politike potekalo na povezan in vseobsegajoč način, da bi se čim bolj povečal potencial teh močnih in zapletenih medsebojnih povezav.

S tem, ko so razprave o globalnem segrevanju, globalizaciji in konkurenčnosti EU postale še pomembnejše, težko prezremo očitno potrebo po pomorski strategiji, ki bi neposredno obravnavala ta vprašanja. Danes z veseljem sporočam, da je kolegij komisarjev podprl dokument o celostni politiki, ki bo omogočil natančno to, kar je Evropski uniji do zdaj primanjkovalo: pravo, enotno vizijo o oceanih in morjih. Ne gre samo za vprašanje ribolova ali ladijskega prometa, trgovine ali regionalnega razvoja, raziskav ali zaposlovanja, okolja ali odnosov s tretjimi državami. Gre za politiko, ki obsega vse to, združuje vse te sile in jih obravnava kot medsebojno povezano celoto. To je politika, ki bo črpala iz drugih politik Skupnosti in k njim prispevala.

Na današnjem zasedanju kolegija je bil sprejet sveženj dokumentov. Ta sveženj sestavljajo tri ključne komponente. Prvo je sporočilo, ki podrobno opisuje omenjeno celostno pomorsko politiko za Evropsko unijo. Temu je priložen akcijski načrt, ki določa prve ukrepe, ki se bodo sprejeli za izvajanje politike. Tretja pa je sporočilo, ki opredeljuje sklepe, sprejete po širokem in izredno uspešnem enoletnem javnem posvetovanju.

Prepričan sem, da boste hitro prepoznali ključne elemente svežnja, ker v velikem obsegu izražajo prednostne naloge, ki ste jih sami izpostavili. Naj samo omenim naslednje: okrepiti moči Evrope za boj proti podnebnim spremembam z raziskavami in inovacijami, z natančnejšim načrtovanjem za občutljive obalne predele in s prevzemom vodstva v mednarodnih razpravah; evropska strategija za morske raziskave ter zavezanost odličnosti morskih raziskovalnih tehnologij in inovativnosti, da se prispeva k uresničevanju lizbonskih ciljev za rast in zaposlovanje ter da se v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih omogočajo nove tehnologije; boljša pravna ureditev pomorskega prevoza, da se pripomore k oblikovanju pravega evropskega prostora pomorskega prometa brez ovir v okviru notranjega trga ter da se v tej dobi globalizacije podpre zunanja trgovina Evrope; spoštovanje bistvene vloge pri spodbujanju gospodarske rasti ter preučitev, kako se lahko s financiranjem EU čim bolj okrepi trajnostni razvoj in poveča blaginja v oddaljenih in prikrajšanih regijah; boljša uporaba načrtovalnih orodij, podatkovnih mrež in horizontalnega usklajevanja, da se podpre sprejemanje odločitev na pomorskih in obalnih področjih ter da se zagotovi mednarodna skladnost s pravili; boljša uporaba načrtovalnih orodij, podatkovnih mrež in horizontalnega usklajevanja, da se podpre sprejemanje odločitev na pomorskih in obalnih področjih ter da se zagotovi mednarodna skladnost s pravili; podpora pomorskim grozdom in regionalnim centrom pomorske odličnosti za povečanje konkurenčnosti Evrope.

To bo pomagalo zlasti malim podjetjem, ki so zelo pomemben del evropskih visokotehnoloških pomorskih gospodarskih panog. Pomagalo bo uresničiti velik potencial rasti obalnega in pomorskega turizma ter bo dodaten element pri večanju privlačnosti pomorskih poklicev.

Komisija je danes sprejela tudi sporočilo, katerega namen je povečati privlačnost pomorskih poklicev z uvedbo pregleda izključitev, s katerimi se soočajo pomorščaki in ribiči, iz različnih delov delovne zakonodaje Evropske unije. To je občutljivo področje, ki je zaskrbljujoče za veliko zainteresiranih strani. Danes je bil objavljen tudi pojasnjevalni dokument o pomembnih povezavah med energetsko in pomorsko politiko Evropske unije.

Dobro se zavedamo, da so pred nami veliki izzivi. Za obravnavanje teh izzivov potrebujemo konkretne predloge, ki so dovolj ambiciozni za soočanje z izzivi, ki nas čakajo. V preteklih stoletjih so morja in oceani Evropi omogočili nove in vznemirljive priložnosti. Zdaj, na začetku 21. stoletja, pa si želimo odkriti svoj sodobni novi svet priložnosti. Verjamem, da smo resnično na pragu nečesa novega. Verjamem tudi, da bomo z začetkom izvajanja ukrepov, podrobno določenih v danes sprejetem svežnju, Evropo odločno postavili na pot raziskovanja teh priložnosti na nov način. Pregovor pravi, da brez tveganja ni dobička, in čeprav to drži in je del navdiha, ki nas žene naprej, je pametno upoštevati, da bodo tako kot potovanja odkritij v preteklosti tudi današnji podvigi imeli svojo ceno.

Prva stopnja bo leta 2008 in jo bo označevala vrsta pripravljalnih ukrepov; ti bodo zahtevali sodelovanje drugih partnerjev in skupaj z vašo podporo bomo morali zagotoviti potrebna sredstva. Ti ukrepi neposredno nadaljujejo mišljenje vašega poročila z dne 12. julija, pri katerem sem z zadovoljstvom opazil, da ste jasno izrazili podporo tem ukrepom. Izvaja se še veliko drugih podpornih ukrepov, ki so že precej napredovali in vključujejo sporočilo z dne 17. oktobra o pristaniški politiki, sporočilo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu ter sporočilo o trajnostnem turizmu. Tem bodo pozneje sledili ukrepi v zvezi s pomorskimi grozdi in pomorskim prometom. Vse to bo dopolnjevala razprava, ki bo potekala 22. oktobra v Lizboni s 27 ministri držav članic, ki so odgovorni za pomorske zadeve, med drugimi vključno z ministri za promet, ribištvo, okolje in obrambo. Ta bo prispevala k poznejši razpravi, ki bo potekala na decembrskem srečanju Evropskega sveta z namenom potrditve te politike.

Zato danes ni ne konec ne začetek potovanja. Vendar je to pomemben mejnik, ki označuje odločilen premik od obdobja razmišljanja k temu, kar ste v Parlamentu od nas zahtevali in česar se v Komisiji veselimo:

obdobje ukrepanja.

Evropski parlament je imel v tem procesu ključno vlogo in nam je zagotovil dragocene povratne informacije. Zato se ponovno zahvaljujem Parlamentu na splošno ter poročevalcem in poslancem, ki so se še zlasti zanimali za ta projekt. Z velikim zadovoljstvom sem se udeležil številnih zaslišanj in zasedanj v Parlamentu. Iskreno se veselim nadaljevanja tega dialoga. Parlament bo ohranil osrednjo vlogo v razvoju te politike. Komisija ne more in niti ne želi sama zagotoviti uspeha pomorske politike. Uspeh te politike je odvisen od ohranjanja skupnega pristopa. Upam, da lahko računam na vaše nadaljnje sodelovanje.

Kot sem že dejal na začetku izjave, današnji dan si je resnično vredno zapomniti. Odrinili smo na novo in vznemirljivo pustolovščino. Verjamemo, da bo ta pustolovščina prinesla Evropi večjo in trajno blaginjo. Pred nami je morje priložnosti.

  Matthias Groote (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, opravičujem se v imenu Willija Piecyka, poročevalca Parlamenta za Zeleno knjigo o pomorski politiki. Danes ne more biti prisoten, vendar vam pošilja pozdrave.

Kot član odbora za okolje, bi izrazil pohvalo v zvezi s kopenskimi prometnimi povezavami za ladje. Te so bile vključeno in če nam uspe izpeljati odločitev, kot je ta, bo to zelo dobro za kakovost zraka v Evropi in prav tako za zmanjševanje emisij CO2. V Zeleni knjigi o pomorski politiki je vključena razprava o tem, da bi se ladje vključile v sistem trgovanja z emisijami. Smo komaj pri prvem branju v zvezi z vključitvijo zračnega prometa v trgovanje z emisijami.

Kjotski protokol ne vsebuje zahtev niti za zračni promet, zato je zelo praktično vprašanje, kdaj Komisija želi predložiti predlog za vključitev pomorskega prometa v trgovanje z emisijami.

PREDSEDUJOČA: Gospa KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, v zvezi s tem sporočilom Komisije o pomorski politiki za EU bi rad opozoril Parlament na stalen embargo, ki ga je pred nekaj leti uvedla Turčija za ves ladijski promet, povezan z Republiko Ciper. Ta embargo resno škoduje sektorju pomorskih prevozov Cipra in tudi EU na splošno ...

(Pripombe iz dvorane.)

Govorim angleško. Bilo bi dejansko zabavno če bi tolmačili iz angleščine v angleščino.

Govoril sem o embargu, ki ga je Turčija pred nekaj leti uvedla za Ciper, in hotel sem povedati, da resno škoduje ne le Cipru, ki je država članica, ampak tudi EU na splošno.

Ponovno pozivam Komisijo, da podvoji svoja prizadevanja in prepriča vlado Turčije, da ponovno razmisli o svoji odločitvi glede ohranitve tega nepoštenega in nepotrebnega embarga na ladijski promet države članice EU.

Razumem, da moramo biti do Turčije popustljivi – precej popustljivi – vendar nam zmanjkuje potrpljenja. Navsezadnje, kakšna pomorska politika je to, če ladje države članice ne morejo uporabljati pristanišč na plovnih poteh države članice kandidatke?

Gospod komisar, ali nam prosim lahko zagotovite, da se boste temu vprašanju resno posvetili?

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospa predsednica, gospodu komisarju Borgu želim čestitati za ta zelo dobrodošel in vizionarski akcijski načrt, ki obravnava zlasti ribiška vprašanja, ki me zanimajo: celovito mrežo za pomorski nadzor, za katero menim, da je zelo pomembna, če želimo izboljšati varnost ter izkoreniniti nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov; načrt za odpravo uničujočih pridnenih vlečnih mrež na odprtem morju; načrt za izboljšanje razmer za ljudi, zaposlene v ribiški industriji, v kateri so delovna mesta ena od najnevarnejših in najslabše plačanih v EU; izboljšanje sodelovanja med obalnimi stražami; ukinitev zavržkov rib in spodbujanje ribogojstva, ki v EU zagotavlja 65 000 delovnih mest s polnim delovnim časom, od katerih so vsa odlična.

Zlasti mi je všeč zamisel o načrtu za pomorsko prostorsko načrtovanje in moje vprašanje je povezano s tem. Kdo bo to financiral? Nekatere države članice so to že izvedle in že imajo prostorske načrte za svoja pomorska območja. Mislim, da bodo imeli ti pomorski prostorski načrti tržno vrednost. Kdo bo to medtem financiral?

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, v zvezi z vprašanjem poslanca gospoda Grooteja glede emisij CO2 bi rad poudaril dejstvo, da so emisije plovil, povezane s pomorskim prometom, v absolutnem smislu nižje kot pri drugih kategorijah, kot sta zračni ali celo cestni promet.

Na podlagi posamične obravnave pa je res, da so emisije CO2 posameznih plovil velike. Zato je smiselno, da se ukrepa in da se sektor pomorskih prevozov spodbudi k sprejetju potrebnih ukrepov za zmanjšanje emisij CO2, če želimo kar najbolj povečati potencial za rast v zvezi s pomorskim prometom, ker je na tem področju nedvomno velik potencial za nadaljnjo rast, vendar je to treba izvesti skupaj z zmanjšanjem emisij CO2, če želimo ustvariti razmere, v katerih se bo pomorski promet pokazal kot veliko bolj potrošniku prijazen.

V ta namen je treba poudariti dejstvo, da je treba pobude sprejemati predvsem na mednarodni ravni, ker gre za svetovno industrijo. Zato je potrebno mednarodno prizadevanje v okviru Mednarodne pomorske organizacije in Evropska unija je pripravljena prevzeti vodstvo, da se določijo standardi glede emisij CO2. Če ne bi bilo napredka, bi Komisija razmislila o drugih možnostih za učinkovito zmanjšanje emisij CO2.

Omenimo lahko tudi, da v nekaterih primerih zaradi obstoječih neskladij na nek način obstaja pobuda za večanje emisij CO2. Na primer pri vplutju – ker je uporaba električne energije v pristaniščih obdavčena, veliko plovil pusti motorje vklopljene, da bi prihranili stroške, ker je gorivo oproščeno dajatev.

Zato bi z ukrepom, ki bi odpravil to neskladje, spodbudili plovila k uporabi električnih omrežij.

V zvezi z vprašanjem gospoda Matsakisa glede embarga Turčije za Ciper bi rad najprej poudaril, da se v zvezi s pristopnimi pogajanji za Turčijo eno ali dve poglavji, ki nista bili obravnavani in se tudi ne bosta obravnavali, dokler Turčija ne reši težav, navezujeta na promet in ribištvo, ki sta moje področje odgovornosti. Zato si zelo prizadevamo, da bi Turčijo prepričali, da ponovno preuči svoje stališče.

Dejansko to obravnavamo zato, da bi ugotovili, ali je mogoče tesnejše sodelovanje s Turčijo, da bi ta izvajala pravni red Skupnosti v zvezi s takšnimi ukrepi in tudi pripravami na kasnejši pristop.

V zvezi z vprašanjem gospoda Stevensona glede prostorskega načrtovanja in tega, kdo ga bo financiral, želim povedati, da ne predlagamo prenosa prostorskega načrtovanja na Skupnost, temveč da prostorsko načrtovanje izvajajo in so zanj pristojne države članice.

Vendar bi radi spodbudili države članice, ki niso sprejele sistema prostorskega načrtovanja, da ga uvedejo, tako kot ostale države članice. Primere prostorskega načrtovanja, ki so ga uvedle nekatere države članice, lahko navedemo kot primere te prakse, ki naj jih upoštevajo druge države članice.

Poskušali bomo zagotoviti nekakšno skladnost ukrepov prostorskega načrtovanja, ki jih uvedejo različne države članice, da se ne bomo znašli v situaciji z bistveno različnimi ureditvami.

Torej bomo spodbujali oblikovanje sistemov prostorskega načrtovanja, pomagali bomo pri vzpostavljanju potrebnih orodij za učinkovitejše izvajanje prostorskega načrtovanja in prizadevali si bomo določiti smernice za vzpostavitev skupnega vzorca prostorskega načrtovanja, vendar je predvsem naloga in pristojnost držav članic, da uvedejo prostorsko načrtovanje za svoje vode.

  Margie Sudre (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, iskreno se strinjam z željo Evropske komisije, da združi prej ločene in včasih neskladne sektorske politike v celostno politiko.

Strinjam se s poudarkom na trajnostni rabi virov, želji po razvoju pomorskih strokovnih izkušenj in znanja, spodbujanju trajnostnega zaposlovanja ter povečanju kakovosti življenja obalnih skupnosti. Vse to deluje v pravi smeri.

Prihodnja gospodarska politika bi morala storiti več na področju vključevanja posebnih značilnosti obrobnih regij ter njihovih prednosti. Obrobne regije imajo koristi od zaščitenih staležev rib. To je treba upoštevati. Te regije bi zlasti lahko bile dejanski laboratorij ter čudovit kraj za preizkušanje in razvoj pomorskih obnovljivih energij.

Ali Komisija načrtuje izkoristiti prednosti te izredne zemlje, ki jo nudijo obrobne regije in ki sestavlja Evropsko unijo?

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospod komisar, iskreno čestitke, ker ta dokument dejansko doseže uskladitev zadev, kar v zvezi z dvema pomembnima vprašanjema o ribolovu potrebujemo. Na eni strani se pojavlja potreba po zaščiti delovnih pogojev ribičev, na drugi strani po uskladitvi upravljanja ribištva na podlagi ekosistema.

Medtem sprašujem gospoda Komisarja, če lahko potrdi poročilo časopisa Financial Times, ki poroča, da se v raziskavi, ki jo je izvedel Generalni direktorat za ribištvo, odločno kritizira učinke mikroupravljanja ekosistemov iz Bruslja, poroča o katastrofalnem stanju skupne ribiške politike v zadnjih petindvajsetih letih in trdi, da ima ribištvo, ki je predmet skupne ribiške politike, več čezmernega ribolova, kot je svetovno povprečje. Ali to poročilo obstaja, ali se bo predložilo odboru Evropskega parlamenta za ribištvo ter kaj gospod komisar meni o kritiki?

  Philippe Morillon (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, tudi jaz čestitam gospodu komisarju Borgu za opravljeno delo. Končal je z „verjamemo in zaupamo“, kar me je takoj spomnilo na „verjamemo in si drznemo“, kar je bilo nekoč priljubljeno geslo.

Verjamemo in si drznemo. Vi ste si drznili. Menim, da je vizija, ki ste jo zelo jasno razvili v sporočilu pred nami, zagotovo korak v pravi smeri.

Želim zastaviti vprašanje, ki je v zvezi z zaskrbljenostjo glede ribiškega sektorja pri tej zadevi pomembno, pri čemer ni edino. Izvajanje celostnega upravljanja obalnih območij bo zagotovo izkoristilo nekaj kredita iz evropskega sklada za ribištvo. Zaskrbljujoče je, da je evropski sklad, o nezadostnosti katerega smo se že velikokrat pritoževali, edini sklad, ki se uporablja.

Želeli bi, da nam gospod komisar zagotovi in potrdi, da bodo strukturni skladi, dejansko skladi potrebni za razvoj in zaščito okolja, prispevali k izvajanju te politike.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, najprej odgovarjam na vprašanje gospe Sudre glede najbolj obrobnih regij: v okviru pomorske politike nedvomno ne nameravamo oblikovati enotne politike za vse – kot mislim da je jasno razvidno iz modre knjige, ki je bila pravkar sprejeta, in iz akcijskega načrta. Zato je treba upoštevati posebnosti obrobnih in zlasti najbolj obrobnih regij.

Na drugi strani pa skrajno obrobna lega omogoča Evropi ogromne prednosti. Zagotavlja dostop do drugih oceanov, do katerih sicer ne bi imeli neposrednega dostopa. Če kot primer navedem ribištvo, je dejstvo, da imamo skrajno obrobne regije v Indijskem oceanu, kot je otok La Réunion, primer, pri katerem imamo neposredni glas v regionalnih ribiških organizacijah, ki že obstajajo, in v tistih, ki jih spodbujamo za ta ocean.

Zato gotovo spodbujam upoštevanje posebnosti skrajno obrobnih regij. Prav tako moramo zagotoviti, da čim bolj povečamo ugodnosti za te skrajno obrobne regije. In če jih lahko uporabimo kot laboratorij na primer za razvoj obnovljivih virov energije, menim, da bi morali tudi to spodbujati, ob sočasnem zagotavljanju, da se ne ogrozijo njihove ranljive točke.

V zvezi z vprašanjem gospoda Casace glede ekosistemskega pristopa najprej potrjujem, da smo v okviru Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve uvedli študijo strokovnjakov. Gre za običajno občasno dejavnost v zvezi s tem, kako je delovala skupna ribiška politika, katere so možne pasti, na katere smo naleteli, tako da se lahko učimo na podlagi preteklih izkušenj in si prizadevamo za izboljšanje.

To študijo lahko brez težav damo na voljo odboru za ribištvo. Zavedamo se, da je zelo kritičen, vendar to kritiko sprejemamo, ker je naš končni cilj izvesti reforme skupne ribiške politike iz leta 2002. V letu 2007 smo še vedno na začetnih stopnjah pravega izvajanja reform iz leta 2002, pri čemer se premikamo v smeri proti večletnim načrtom za upravljanje in obnovitev ter proti upravljanju ribištva, ki bolj temelji na ekosistemih.

Imamo večletne izkušnje z upravljanjem ribištva, pri čemer je prevladoval znanstveni napredek, veliko povečanje števila plovil, ki je tako rekoč preseglo vse omejitve zmogljivosti in je v nasprotju s trajnostnim ulovom. Zagotoviti moramo izboljšanje položaja in oblikovati sistem trajnostnega ribištva, ukrepov in pobud, za katerega ponovno upam, da ga bo Parlament v celoti podprl: na primer politika o zavržkih; ukrepi in pobude v zvezi z večletnim načrtom za upravljanje ribištva; upravljanje ribištva z več območji in obdobji prepovedi ribolova – vsi ti ukrepi so zelo usmerjeni v ekosistemski pristop k ribištvu in največji trajnostni donos.

Prvi primer načrta za upravljanje na podlagi največjega trajnostnega donosa je bil načrt za upravljanje morskih plošč in morskih listov, ki ga je Svet sprejel junija. Upam, da se bomo še naprej pomikali v tej smeri in ponovno vzpostavili ustrezno upravljanje ribištva na podlagi ekosistemskega pristopa.

V zvezi z vprašanjem gospoda Morillona želim najprej zagotoviti, da se celovit pristop k pomorskim zadevam ne bo financiral iz Evropskega ribiškega sklada. Sredstva iz Evropskega ribiškega sklada za obdobje 2007–2013 so že dodeljena. Dejansko smo od vseh držav članic prejeli nacionalne strateške načrte in operativne programe, ki jih zdaj preučujemo, vsi pa se jasno osredotočajo na ribištvo in ribogojstvo.

Vendar je treba za pomorske zadeve zagotoviti druge vire financiranja. Menim, da so najbolj logičen vir financiranja strukturni skladi, čeprav tudi regionalni skladi, ker so obalna območja pravzaprav regije Evropske unije. Zato se je treba bolj osredotočiti na posebne potrebe obalnih območij in morij, ki jih obkrožajo, tako da bi bilo na ta način mogoče po potrebi preusmeriti sredstva za pobude in projekte, ki bi bili usmerjeni predvsem k vzpostavitvi ustreznih orodij za upravljanje celostne pomorske politike.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Tudi jaz čestitam gospodu komisarju za njegovo današnjo predstavitev dokumenta o akcijskem načrtu o razvoju pomorske politike za EU in navajam, da danes prestavljeni dokument poleg veliko drugih elementov vsebuje tudi več omembe vrednih pobud, vključno s predlogom evropske strategije za morske raziskave, podporo celostnemu pristopu nacionalnih pomorskih politik ter tudi priporočilo, da naj Evropa deluje kot mreža na ravni pomorskega nadzora, ter predlog za uvedbo večsektorskih pomorskih grozdov z ustrezno evropsko prilagoditvijo na evropski ravni.

Končno, v tej javni razpravi bi gospodu komisarju zastavil naslednje vprašanje: velik del akcijskega načrta lahko uresničuje in spodbuja sama Komisija, vendar očitno ne bo imela podpore Sveta in držav članic. Slišali smo, da je gospod komisar tukaj navedel, da je pomembno dobiti to podporo Evropskega parlamenta v decembrskem delnem zasedanju. Vprašanje torej je, ali se pričakuje, da bo ta podpora učinkovita, kar bi to strategijo postavilo v ospredje prednostnih nalog Unije in jo tam ohranilo, ali je podpora samo formalna.

Končal bi s svojim drugim vprašanjem: kako se lahko zagotovi, da bo evropska pomorska strategija spodbudila večje sodelovanje in usklajevanje ter da ne bo prenesla pomorske politike na raven Skupnosti in zlasti nacionalnih pomorskih sredstev?

  Georgios Toussas (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, sporočilo Komisije o prihodnji skupni pomorski politiki za EU zavzema enako protidelavsko stališče. Vključuje nove ukrepe za okrepitev konkurenčnosti in povečanje dobičkov velikih pomorskih podjetij ter kaže intenzivnejši napad na delavce.

Osnovni cilji sporočila so: še hitrejša koncentracija plovil in kapitala v lasti velikih pomorskih podjetij, liberalizacija pomorskega prometa in povezanih storitev v celoti, domnevna strateška vloga organov EU za celotne interese kapitala v mednarodnih organizacijah, velike spremembe v delovnih razmerjih, razvrednotenje in privatizacija pomorske izobrazbe za pridobitev poceni delovne sile, več dolžnosti za pristaniške delavce, birokratske direktive in uredbe, ki ne izboljšujejo varnostnih razmer za plovila ali človeško življenje na morju.

Gospod komisar, sprejem mednarodnega sporazuma o kodifikaciji zakonodaje pristaniških delavcev poteka. Kakšno je stališče Komisije o tem vprašanju? Gospa predsednica, končujem s tem, kakšne ukrepe namerava sprejeti v zvezi z razmerami, za katere mogoče niste odgovorni samo vi, kot je na primer poseganje monopolnih turističnih podjetij na obale držav članic.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospa predsednica, gospod komisar je izrazil nekatera navtična zgodovinska namigovanja, zato bom to naredil tudi jaz. Večina ljudi pozna refren britanske himne „Rule Britannia“, vendar je včasih ena beseda izgovorjena bistveno narobe. Pravo besedilo ni „Rule Britannia, Britannia rules the waves“, ampak „Rule Britannia, Britannia rule the waves“. Glagol „rules“ v tretji osebi ednine v povednem naklonu izraža trditev. V pravem besedilu pa je glagol v obliki „rule“ in izraža prigovarjanje in opozorilo. Razumelo naj bi se tako, da je Britanija „morala vladati valovom“, da bi lahko ohranila svobodo in neodvisnost. Zdaj pa Britanci ne vladamo niti sami sebi, saj 80 % naših zakonov določa Evropska unija. Skupna ribiška politika je uničila britansko ribiško industrijo in povzročila okoljsko katastrofo v britanskih vodah. Glede na evidenco EU, zakaj bi pričakovali, da bo pomorska politika EU kaj manj uničujoča od skupne ribiške politike?

  Predsednica. − Med poslanci je veliko zanimanja za še en sklop vprašanj, pri čemer menim, da bi morali čim bolj izkoristiti to razpravo.

Gospod komisar, prosim vas, ali lahko podate kratek odgovor, da bodo lahko govorili še drugi poslanci in potem razpravo končamo.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, v zvezi z vprašanjem gospoda Queirója želim poudariti, da pričakujemo bistveno podporo. Neuradno ministrsko zasedanje bo potekalo 22. oktobra, da se pridobijo stališča vseh držav članic glede svežnja, ki smo ga predlagali. Upamo, da bo ta sveženj decembra potrdil Evropski svet. To je prva stopnja. Vendar moramo paziti, da ne bomo poskušali prekoračiti, kar je kratkoročno uresničljivo.

Če se to izkaže za uspešno in če se prve pobude, ki se uvajajo, izkažejo za uspešne, se lahko potem pozanimamo pri državah članicah, ali so pripravljene nadaljevati v smeri širšega povezovanja pomorskih zadev.

Poudariti pa je treba dejstvo, da ta politika ne temelji na zakonodajnem pristopu, ampak na spodbujanju, olajševanju in oblikovanju potrebnih orodij, da se doseže večje usklajevanje, sodelovanje in udeležba zainteresiranih strani.

Torej, če pogledate načrt ukrepanja, lahko jasno vidite, da je temeljno načelo vzpostavitev nekaterih medsektorskih orodij, ki so potrebna za razvoj celostnega pristopa k pomorskim zadevam, in tudi začetek obravnavanja sektorskih ukrepov na celovitejši način, s čimer se na primer upošteva, kakšen vpliv bi imelo sprejemanje ribiških odločitev v drugih sektorjih in obratno.

Glede drugega vprašanja bi rad poudaril to, da smo v zvezi s pomorsko politiko danes dejansko sprejeli tudi sporočilo gospoda komisarja Špidle, ki uvaja razpravo o izključitvah delavcev v pomorskem sektorju – v pomorskem prometu in ribištvu – iz običajne delovne zakonodaje.

Za začetek moramo to preučiti in ugotoviti, ali je mogoče zmanjšati te neskladnosti, tako da se zmanjšajo razlike med delavci na kopnem in delavci na morju, ne da bi pri tem nastale težave v zvezi s konkurenčnostjo, glede na to, da gre za mednarodni sektor. Zato moramo to narediti v sodelovanju z nosilci dejavnosti, tako da jih lahko spodbudimo in pospešimo odpravo teh neskladnosti med delavci na kopnem in delavci na morju.

V zvezi z vprašanjem gospoda Battena želim povedati, da pomorska politika in celovit pristop k pomorskim zadevam nista nekaj, kar bi Evropska unija na novo izumila. To so že uvedle države, kot so Združene države, Kanada, Avstralija in zdaj tudi Japonska, tako da mi na nek način zaostajamo. Stvari moramo pospešiti, da bomo pri pomorskih zadevah usklajeni z našimi mednarodnimi partnerji.

Gospoda Battena bi rad opozoril, da so se težave v zvezi z Združenim kraljestvom in ribištvom začele že pred uvedbo skupne ribiške politike. Vsi se spominjamo dogodkov, kot so bile „vojne trsk“ (Cod Wars) med Združenim kraljestvom in Islandijo, do katerih je prišlo pred uvedbo skupne ribiške politike.

Govorimo o težavi prelova in ribolovnih pravic, ki je že obstajala in ki jo želimo popraviti z razumnejšim pristopom k upravljanju ribištva v okviru reformirane skupne ribiške politike.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, pridružujem se čestitkam za gospoda komisarja Borga glede tega zelo pomembnega celovitega političnega dokumenta. Strinjam se z današnjo izjavo predsednika Barrosa, da je velik del naše prihodnosti v neizkoriščeni možnosti oceanov in morij ter da bo ta politika ustvarila rast in delovna mesta. Izkoristiti moramo vse priložnosti, ki jih ponujajo morja in oceani, pri tem pa vedno ukrepati na trajnosten način.

Gospod komisar Borg, v celoti podpiram vaše delo na področju pomorske znanosti, tehnologije in inovativnosti ter vašo zavezanost deklaraciji iz Aberdeena. Priznavam prispevek Irske pri oblikovanju te politike, zlasti prek irskega pomorskega inštituta. Pozdravljam vašo napoved svežnja dokumentov, ki se bodo sprejeli med mandatom te komisije, ker pa sta vam ostali samo še dve leti, se sprašujem, ali bolj upate kot pričakujete, da boste dejansko izvedli celoten seznam konkretnih ukrepov? Današnja predstavitev gospoda komisarja Špidle o pregledu izvzetij iz delovne zakonodaje v pomorskem sektorju ter poročilo gospoda komisarja Piebalga o medsebojnih povezavah med energetsko politiko EU in novo celostno pomorsko politiko sta zelo dober začetek, vendar za koliko drugih točk iz svežnja, ki ste ga danes objavili, bodo potrebni ločeni zakonodajni predlogi?

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). − (RO) Tudi jaz želim čestitati gospodu komisarju za celostni pristop.

Poudarila bi dejstvo, da po pristopu Romunije in Bolgarije Evropska unija zdaj meji na še eno morje, Črno morje, pri čemer je pomembno, da spodbujamo skupno pomorsko politiko v tej regiji.

Želela bi, da so tudi območja delt in morski rokavi zaščiteni in del skupne pomorske politike; prav tako bi želela, da se ukrepi za boj proti onesnaženju morja razširijo na notranje vode, ki se izlivajo v morja in oceane, ter tudi industrializirana območja ob obalah.

Menim, da je sporočilo gospoda komisarja pomembno v zvezi z delovnimi pogoji za mornarje in tiste, ki delajo na območjih ladjedelnic, pri čemer menim, da je pomembno čim bolj povečati finančno podporo za razvoj infrastruktur in dejavnosti na obalnih območjih.

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). – (ES) Gospa predsednica, najprej bi izrazil neodobravanje v zvezi z današnjim načinom vodenja te razprave v Parlamentu. Bil sem prvi poslanec Evropskega parlamenta, ki je dvignil roko in prosil za besedo, pri čemer sem zdaj obsojen na to, da sem zadnji ali med zadnjimi, in ne smem govoriti več kot minuto.

Kljub temu bi čestital gospodu komisarju in Komisiji za to sporočilo ter za vso delo, ki so ga opravljali to leto, v zvezi s posvetovanjem zadevnih strank za razvoj celostne pomorske politike za Evropsko unijo v celoti z upoštevanjem pomembnosti pomorskega okolja in stalnih posegov, ki jih povzroča človeška dejavnost.

V zvezi se tem sprašujem gospoda komisarja, ali se bo vojaški sektor, katerega dejavnosti včasih zadevajo in vplivajo na pomorsko okolje, v politiki Skupnosti na tem področju upošteval, da se prepreči poseg v okolje.

Poleg tega se stalno nenadzorovano odlagajo odpadki. Kdaj se bodo uvedle črne skrinjice za nadzor vsega gibanja tekočin na ladijskem dnu in tekočin v cisternah plovil?

  Predsednik. − Gospod Ortuondo, ker nisem bila prisotna na začetku razprave, ne poznam vrstnega reda prednostnih nalog, ki ste ga določili.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – (FI) Gospa predsednica, pomorska politika EU je ena od najpomembnejših pobud, ki si jo bo sedanji gospod komisar z dobrim razlogom zapomnil, zlasti če ve, kako izkoristiti njeno širjenje ter kaj nam to širjenje v zvezi z rešitvijo za naše pomorsko okolje prinaša v političnem smislu.

Komisijo zdaj pozivam, da še zlasti ukrepa na področju reševanja enega od zelo posebnih morij EU, Baltskega morja. Zanima me naslednje: ali lahko Komisija obravnava Baltsko morje kot političen izziv in ne samo okoljski? Če lahko rešimo to umirajoče morje, bo javnost videla, da Unija zagotavlja dejanske prednosti ter da smo pri reševanju svojega okolja močnejši skupaj kot sami.

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, najprej želim v zvezi z vprašanjem gospe Doyle ponovno poudariti, da nas je znanstvena skupnost močno podprla. Deklaracija iz Aberdeena je bila zelo dobrodošla in Irska je izrazila veliko podporo. V zvezi s pripombo pa poudarjam, da to ni moja pobuda, ampak odločba Komisije, ki je bila sprejeta in se bo gotovo nadaljevala, ne glede na vpletene osebe. Če se bo v prvih dveh letih pokazal uspeh, sem prepričan, da bo nova Komisija več kot pripravljena uveljavljati ta uspeh. Torej moramo v ključnem obdobju dveh let zagotoviti, da semena za prihodnjo pomorsko politiko dejansko vzklijejo. Tako lahko omogočimo, da bodo lahko prihodnje Komisije ob podpori Evropskega parlamenta, Odbora regij in, prepričan sem, Sveta ministrov, zagotovile popoln uspeh te pomorske politike.

V zvezi z drugim vprašanjem glede celinskih vodnih poti ni nobenega dvoma, da so celinske vodne poti zelo pomemben del celotnega koncepta pomorske politike, prav tako kot so obale in obalna območja pomemben sestavni del pomorske politike. Pravzaprav bo naslednji teden podpredsednik Barrot predstavil sveženj, ki zajema notranje vode, vključno s pristaniško politiko, torej bo obravnaval tudi notranja pristanišča. Se pravi, da so celotni parametri, ki obravnavajo vodne poti in pristanišča – tudi notranja pristanišča – del tega svežnja, ki bo predstavljen naslednji teden.

V zvezi z vprašanjem gospoda Ortuonda Larree glede tega, ali se bodo vojaške dejavnosti vključile v politiko Skupnosti, je treba poudariti, da tu vstopamo na zelo občutljivo področje v zvezi s suverenostjo držav članic. Zato je potrebna previdnost. Če si želimo uspeh te pomorske politike, si moramo za to prizadevati v sodelovanju z državami članicami. V primerih, ko so države članice pripravljene sprejeti skupne ukrepe, na primer v zvezi s skupnimi dejavnostmi na področju nacionalnih služb obalnih straž, v zvezi z vprašanji o okolju, ribištvu, nezakonitem priseljevanju, trgovini s prepovedanimi drogami in trgovini z ljudmi, menim, da je veliko možnosti, da se sistem nacionalnih obalnih straž učinkoviteje in uspešneje usklajuje, tako da si na primer različne države članice delijo sredstva, z izmenjavo podatkov in oblikovanjem potrebnih orodij, vključno z oblikovanjem zemljevidov morij, ki bi se lahko uporabljali za obalno stražo in druge dejavnosti. Po drugi strani pa se lahko stvari bolj zapletejo, če obravnavamo zelo občutljive vojaške vidike. Moje temeljno sporočilo je, da lahko uspeh pomorske politike dosežemo s sodelovanjem z državami članicami, ki imajo nenazadnje glavno odgovornost pri zagotavljanju razpoložljivosti instrumentov, potrebnih za uspeh takšne politike.

V zvezi z vprašanjem glede Baltskega morja mora pomorska politika nedvomno, kot sem že dejal v prejšnjem odgovoru, upoštevati posebne lastnosti ali značilnosti različnih pomorskih regij Evropske unije. Če obstajajo posebne težave v zvezi z Baltskim morjem, kot tudi obstajajo, mora pomorska politika oblikovati orodja za reševanje teh težav. Če so v Baltskem morju posebne ekološke težave, ki jih je treba obravnavati in ki se lahko tako ali drugače obravnavajo, se moramo za to čim bolj potruditi. V zvezi z ribištvom sprejemamo na primer ukrepe, s katerimi poskušamo na različne načine doseči trajnostno ribištvo v Baltskem morju. V zvezi z Baltikom sprejemamo tudi ukrepe, s katerimi bi se odpravile obstoječe težave glede pomorskih prometnih poti prek Baltskega morja. Zato bi celovit pristop k pomorskim zadevam zagotovo pomenil, da obravnavamo vse te težave v zvezi z Baltikom in si prizadevamo za večjo usklajenost med različnimi zainteresiranimi stranmi, med različnimi državami članicami in tudi tretjimi državami, kot je Rusija, tako da lahko na ta način dosežemo boljši rezultat pri upravljanju različnih sektorskih področij v zvezi z Baltikom.

  Predsednica. − Hvala, gospod komisar. Opravičujem se poslancem, ki niso imeli priložnosti govoriti; zdi se, da bomo morali nameniti več časa za razprave, kot je ta.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 11. oktobra 2007.

Pisni izjavi (člen 142)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Komisija je predstavila svoje predloge za „vizijo“ in „akcijski načrt“ za prihodnjo „celostno pomorsko politiko“ na ravni EU. Čeprav zahtevane analize ni bilo mogoče izpeljati (največje težave se vedno pojavijo pri podrobnostih), so moji začetni odzivi naslednji:

– vsaka pobuda na tem področju mora varovati pristojnosti držav članic v zvezi z urejanjem prostora, zlasti glede njihovih teritorialnih vod in izključnih ekonomskih con, kot so na primer: izraba virov, prevoz, raziskave, upravljanje meja in varnosti, regionalno planiranje, okolje ali gospodarske dejavnosti, kot je ribištvo. Zato ne smemo imeti trojanskega konja pod pretvezo tako imenovanega načela subsidiarnosti, ki bi ogrožal suverenost držav članic.

– „Dobra finančna podlaga“, ki se omenja v zvezi s „pomorsko politiko“, se ne sme oblikovati v škodo Evropskemu ribiškemu skladu, ker je treba novim prednostnim nalogam dodeliti nova in povečana finančna sredstva.

– Ribogojstva se ne sme spodbujati, ker se tako zaradi njegove strateške pomembnosti za različne države, kot je Portugalska, ne bodo dosegli najboljši rezultati v ribiškem sektorju; pomembno družbeno-gospodarsko trajnost je treba zagotoviti z ukrepi primernih politik in finančnimi sredstvi.

  Robert Navarro (PSE), v pisni obliki. – (FR) S to „modro knjigo“ Evropska unija stopa naprej. Čeprav je žal morala na nekaterih točkah, na primer pri vprašanju evropskih obalnih straž in evropske zastave Evropska komisija omiliti svoje ambicije zaradi pomanjkanja podpore določenih držav članic, je to besedilo dobra osnova za začetek. Upam, da bo izpolnilo vse svoje obljube. Vendar bo vprašanje financ odločilnega pomena, kar priznava tudi Komisija. Ali bodo naša ministrstva upoštevala svoje odgovornosti?

Kar zadeva ostalo, me zlasti veseli odločitev Komisije glede revizije socialne zakonodaje v pomorskem sektorju, ki je tradicionalna zakonodaja o zaposlovanju in njeni varstveni vidiki ne obravnavajo. Čas je bil za to. Ta odločilen dejavnik, ki bo pomorske kariere naredil privlačnejše, bi torej moral Evropi pomagati pri zaščiti njenih pomorskih izkušenj.

20. Umori žensk v Mehiki in Srednji Ameriki

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o poročilu (Á6-0338/2007) Raüla Romeva i Ruede v imenu odbora za pravice žensk in enakost spolov o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vloga Evropske unije v boju proti tem dejanjem(2007/2025(INI)).

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), poročevalec. – (ES) Gospa predsednica, čeprav so umori žensk svetovno vprašanje, obstajajo v svetu območja, ki so zaradi obsega in zapletenosti tega pojava postala paradigmatični primeri.

Poleg tega ta območja žal odražajo veliko težav, ki v različnih stopnjah vplivajo na družbe, v katerih družbeni vzorci temeljijo na patriarhalni kulturi. Tako je na primer tudi v Mehiki in državah Srednje Amerike.

Dejansko se je prav v Mehiki oblikoval pojav umorov žensk, zlasti po tem, ko je institucija posebnega tožilca za zločine, zadolžena za raziskave in pregon v primerih umorov žensk v Mehiki, ki ji predseduje kongresnica Marcela Lagarde, ugotovila, da se pojav nanaša na, citiram,„skupek hudodelstev zoper človečnost, ki vključujejo zločine, ugrabitve in izginotja deklic in žensk v razmerah nedelovanja institucionalnega“.

Na kratko, to je zlom pravne države, ki spodbuja nekaznovanje. Čeprav se ta pojem še razvija, nekateri spodbujajo uporabo besedne zveze „umori žensk“, kar ga razlikuje od besedne zveze „umor“ ...

Rad bi zaprosil za malo miru v Parlamentu.

poročevalec. – (ES) Hvala, gospa predsednica. Naj nadaljujem.

Govoril sem o tem, da čeprav se ta pojem stalno razvija, nekateri menijo, da je treba govoriti o umorih žensk, saj tako to besedno zvezo razlikuje od pojma umor, pomembno je tudi, da poudarja obstoj enega najbolj zaskrbljujočih pojavov našega časa: umorov žensk zaradi enostavnega razloga, da so ženske.

V zadnjih dveh letih je Evropski parlament v zvezi s tem vprašanjem naredil veliko, jutri, 11. oktobra, pa bomo prestopili pomemben mejnik, ko se bo na plenarnem zasedanju sprejelo poročilo o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti tem dejanjem.

Poročilo je posledica dolgega in intenzivnega dialoga z vsemi vpletenimi sektorji ter številnih kompromisov med političnimi skupinami. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem poročevalcem v senci za njihovo podporo in vam sporočam, da sta danes tu prisotni tudi gospe Marjo Searle in Arsène Van Nierop, materi Brende in Hester, ki sta bili umorjeni v Mehiki.

S sprejetjem tega poročila bo Evropski parlament usklajen z ostalimi institucijami, ki so že izrazile svoja stališča glede tega vprašanja. To sta že storila Evropski svet in Združeni narodi ter številni parlamenti in vlade v vsem svetu. Njegova vsebina bo predstavljala pomemben napredek glede opredelitve problema in različne strani, ki se udeležujejo boja za izkoreninjenje tega pojava.

Eno od načel, ki izhaja iz poročila je prepoznavanje, kot izhodiščna točka za kakršno koli analizo, mnogovrstnih vzrokov in oblik te vrste zločina.

Zagotovo je na primer medijsko izpostavljen primer mesta Ciudad Juárez, v katerem je bilo od leta 1993 umorjenih več kot 400 žensk, povezan z dejstvom, da je to obmejno mesto z značilnimi težavami takih območij. Vendar mnogi dejavniki zahtevajo združevanje prizadevanj in izvajanje celovitih javnih politik.

Te politike vključujejo: preprečevanje, vlaganje v izobraževanje za enakost in ukinjanje patriarhalne kulture; izboljšanje zbiranja podatkov in sodnoizvedenske preiskave; omogočanje in spodbujanje prijavljanja zločinov; usposabljanje policije, sodnikov, tožilcev in zdravnikov, ki so prisotni v preiskavi te vrste zločinov; nadziranje lokalnih podjetij in mednarodnih družb, ki delujejo na tem območju, saj mnogi od njih svoje delavke postavljajo v zelo ranljiv položaj; zakonodajne reforme in prenos predpisov na primernih ravneh družbe; in končno, posebno poudarjanje podpore za žrtve in njihove družine.

V zvezi s slednjim želim poudariti, da izredno obžalujem dejstvo, da so v številnih primerih žrtve prezirane in obsojane; njihove družine se preganja in tudi obsoja, ker naj bi ogrožale ugled mesta ali države le s tem, da si prizadevajo spodbujati ozaveščenost glede tega vprašanja in ker želijo zahtevati, in tudi zahtevajo, pravico.

Očitno je, da imajo vladne institucije zadevnih držav pri tem glavno in največjo odgovornost, saj one izvajajo predlagane ukrepe, pri čemer je v tem primeru jasno, da so to Mehika in države Srednje Amerike.

Vendar je ob upoštevanju, da ima Evropska unija z Mehiko podpisan pridružitveni sporazum, ki poleg tega vključuje klavzuli o demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, ter da se o podobnem sporazumu pogaja s Srednjeameriško regijo, več kot upravičeno, da evropske institucije zavzamejo lastna stališča in se obvežejo v zvezi s tem vprašanjem.

Nihče tega ne more obravnavati kot poseganje Evropske unije v notranje zadeve druge države, zlasti zaradi dejstva, da čeprav je viden pomemben napredek, kot navaja tudi poročilo, zlasti na področju zakonodaje, obseg vprašanja zahteva večje prizadevanje in obvezo celotnega sveta in zlasti Evrope.

Na kratko, upam, da smo po vseh teh mesecih dosegli potrebno raven sporazumnosti in soglasja in bomo lahko jutri na glasovanju v Parlamentu to resolucijo sprejeli z večino ter s tem poslali jasno in trdno sporočilo o pomenu boja proti nasilju nad ženskami, zlasti v zadevnih regijah.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospa predsednica, kot ženska in komisarka se najprej zahvaljujem odboru za pravice žensk in enakost spolov za zaščito žensk v Evropi in tudi v svetu.

Danes predstavljeno poročilo je treba obravnavati v smislu svetovnega boja proti nasilju na podlagi spola. Tako ga obravnavamo mi in zelo sem hvaležna poročevalcu gospodu Romevi i Ruedi za njegove besede.

Umori žensk so tragično vprašanje, ki zajema veliko širši problem, to je nasilje nad ženskami, proti kateremu se moramo boriti na vseh ravneh: na lokalnih in tudi na globalni. Rada bi razpravljala o tem, kako kot Komisija obravnavamo vprašanje nasilja nad ženskami na splošno in v posameznih primerih. Prek politike za zunanje zadeve ga spodbujamo v Mehiki in Osrednji Aziji.

Poleg tega bi rada omenila tudi svoj nedavni obisk regije, saj sem bila tam (razen v Mehiki) ravno prejšnji teden. Obiskala sem Panamo, Salvador, Honduras in Nikaragvo. Mehiko sem že obiskala in verjetno jo bom ponovno naslednje leto.

Lahko vam zagotovim, da je Komisija vodilna v prizadevanju za preprečevanje nasilja nad ženskami. Naj vas spomnim, da je Komisija 8. marca 2006 objavila tako imenovani „načrt za enakost med moškimi in ženskami“, ki kot prednostni cilj določa odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola.

Marca letos smo v okviru razvojnega sodelovanja sprejeli sporočilo o enakosti spolov, ki navaja, da nasilje na podlagi spola v vseh svojih oblikah krši človekove pravice žensk ter dejansko resno ovira uresničitev enakosti, razvoja in miru.

Komisija podpira tudi projekte izobraževanja in večanja ozaveščenosti, katerih namen je vse mladoletnike vključiti v programe za spremembo njihovega odnosa do nasilja proti dekletom in ženskam.

Kot sem dejala, ravno sem bila v Salvadorju in udeležila sem se programa, imenovanega „Pro Jóvenes“, namenjenega fantom in dekletom – ampak predvsem dekletom – ki so že bili ali bi lahko postali člani tako imenovanih tolp Maras, da bi jih od tega odvrnili. Ta program je name naredil velik vtis.

Nov evropski instrument za demokracijo in človekove pravice tudi zagotavlja velik obseg dejavnosti na področju enakosti spolov.

V zvezi z razmerami v Mehiki bi rada poudarila, da odnosi med EU in Mehiko temeljijo na splošnem sporazumu iz leta 1997, katerega člen 1 opredeljuje človekove pravice kot temeljni element odnosov med EU in Mehiko. Prav na tej podlagi sta obe strani od takrat razvili uspešno sodelovanje na področju človekovih pravic in pravičnosti, sodelovanje, ki se kaže v obliki različnih programov Komisije, ki jih izvajajo mehiški zvezni organi, ter projektov, ki jih izvajajo tudi nedržavni akterji in nevladne organizacije. Mehiški organi nas tudi obveščajo o nasilju na podlagi spola v Mehiki. Tako smo izvedeli, da je bilo veliko primerov rešenih in da je veliko ostalih v preiskavi.

Pri zadnjem osebnem pogovoru z novo mehiško ministrico za zunanje zadeve – ki je tudi ženska – v Santu Domingu, sva govorili tudi o vprašanju umorov žensk in izvedela sem nekaj pomembnih informacij o ukrepih mehiške vlade. Imajo tudi posebnega svetovalca na področju človekovih pravic, prav tako žensko, ki posebej obravnava tudi to vprašanje.

V Srednji Ameriki kot regiji so razmere v zvezi s tem vprašanjem najbolj kritične v Gvatemali. Naš pristop je bil soočiti se z vprašanjem prek dialoga z oblastmi in ponovno s številnimi dejavnostmi na področju nasilja nad ženskami. Sem spada tudi vključevanje vprašanja enakosti spolov v vse programe sodelovanja.

Komisija je marca lani organizirala tudi pomembno sporočilno kampanjo, usmerjeno v mlade in nosilce odločitev, o tem, kako preprečiti nasilje nad ženskami. V istem obdobju smo pozdravili tudi vzpostavitev nacionalne komisije o umorih žensk, sestavljeno iz uradnikov izvršilnih organov, sodstva in tudi kongresa ter iz skupaj 18 državnih ustanov.

Nedavno smo izvedeli tudi za oblikovanje mednarodne komisije proti nekaznovanju v Gvatemali, ki jo prav tako močno podpiramo. Kot del tega programa Komisije v podporo sodstva je poseben element namenjen vprašanju umorov žensk. Zlasti je usmerjen v dejavnosti, ki jih izvaja center CEPROM. To je odgovorni predsedniški kabinet, s katerim smo sklenili memorandum o soglasju glede sodelovanja.

Omenila bi tudi našo podporo pripravljalnemu delu za spremembo zakona proti umorom žensk, ki ga zdaj obravnava kongres in katere namen je sprememba kazenskega zakonika.

Končno želim povedati, da sem na tem obisku Srednje Amerike v zvezi s tem vprašanjem naletela na veliko dobre volje in naklonjenosti Evropi. Resnično me je zelo pozitivno presenetilo zanimanje za okrepitev regionalnega povezovanja in pripravljenost sodelovanja tudi v zvezi s prihodnjimi pogajanji o pridružitvenem sporazumu. Pomembno se mi zdi tudi, da je bilo celo v Panami zanimanje veliko večje, kot sem pričakovala. Veselim se priložnosti, ko bodo lahko vsi sodelovali.

Moje prvo sporočilo na tem obisku je bila pomembnost doseganja napredka na pogajanjih, ki se bodo končno začela na procesu iz San Joséja na Kostariki. To je pomembno, ker bo tam seveda potekal politični dialog; izvajal se bo program sodelovanja ter tudi pogajanja o prosti trgovini. Vendar bo program strnjen.

Socialna kohezija bo med najpomembnejšimi vprašanji za celotno Latinsko Ameriko, vključno s Srednjo Ameriko, in tudi tam je ta program zelo pomemben.

Nasilje mladoletnikov in nasilje nad ženskami sta dejansko vprašanji, ki ju je treba vključiti, ker moramo vsi narediti vse za zmanjšanje nasilja v družbi.

  Anna Záborská, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, ne smemo prezreti realnosti umora žensk v Srednji Ameriki. V mnogih regijah na svetu ženske bistveno prispevajo k najbolj cenjenim človeškim družbenim strukturam. Zaradi njihove intuicije ženske bogatijo naše razumevanje sveta. Prispevajo k temu, da so človeški odnosi med ljudmi bolj odkriti in pristni.

Prišel je čas, da obsodimo in strogo kaznujemo vse oblike nasilja nad ženskami, ne le v Srednji Ameriki, ampak tudi v številnih državah Evrope. V tem smislu je udeleženost žensk pri upravljanju materialne moči in pomoči, ki se nudi žrtvam te oblike nasilja, ključna.

Gospe in gospodje, če lahko države članice EU k reševanju teh problemov prispevajo svoje izkušnje, moramo to omogočiti. Zato sem še naprej prepričana, da je lahko dvostransko sodelovanje med državami članicami in državami Srenje Amerike učinkovito.

Lahko potrdim občutljiv položaj dela odbora za pravice žensk in enakost spolov. Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Romevi za njegov političen smisel in sodelovanje. Predložili smo nekaj predlogov sprememb, glede katerih se strinjamo. Če se ti predlogi sprememb sprejmejo, smo lahko ponosni, ker bo naše delo morda pripomoglo k izboljšanju razmer za ženske in s tem za celotno družbo Srednje Amerike.

  Edite Estrela, v imenu skupine PSE. – (PT) Najprej čestitam poročevalcu za izjemno delo, stalen dialog s poročevalci v senci in odkritost ter dovzetnost za predloge. Številni ljudje so bili del tega procesa in menim, da ga lahko postavimo za zgled.

Skupina socialdemokratov bo podprla vsebino poročila in predložene predloge sprememb. Zavedamo se, da so v kakršnih koli težkih okoliščinah vedno najbolj ogrožene ženske, in sicer v celem svetu, v Evropi, Ameriki, Aziji, Afriki, povsod. Revščina in socialna izključenost sta domena žensk, kot so tudi nasilje, psihološko in fizično nasilje ter skrajno nasilje, katerega posledica je smrt. Poročilo obravnava skrajno nasilje, smrti številnih žensk v državah Srednje Amerike in Mehike.

Skupaj s poročevalcem sem imela priložnost obiskati Gvatemalo v okviru delegacije Evropske unije–Srednje Amerike, tam sem prisluhnila osupljivim pripovedim in poročilom številnih uradnikov nevladnih organizacij. Vemo, da se številni umori žensk zgodijo v Gvatemali in v Ciudad Juárezu. Umori žensk, kot navaja poročilo, se ne morejo pojasniti le s splošno razširjenostjo nasilja. Treba je upoštevati kontekst in diskriminacijo, ki še vedno obstaja proti ženskam in resnično obžalujem, da se v številnih primerih za zločine ne izreče kazni. Vendar je tu še primer dveh danskih državljank, ki sta bili prav tako žrtve umorov žensk, ki ga poročilo tudi navaja.

Čeprav je bil narejen določen napredek in so bili sprejeti nekateri ukrepi, to ni dovolj; narediti moramo še več, najpomembnejše je oblikovanje učinkovitih zaščitnih ukrepov za priče in žrtve, da se zločince lahko kaznuje, misije Evropskega parlamenta v te države lahko to točko vedno uvrstijo v svoj program.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, nasilje nad ženskami v Mehiki in Srednji Ameriki se je v zadnjih letih znatno povečalo, pri čemer je bilo na tisoče žensk žrtev nasilne smrti, od katerih je bilo veliko zelo krutih ter sta jih pogosto spremljala spolna zloraba in mučenje.

Čeprav so krivci takšnih okrutnih kaznivih dejanj pogosto duševno bolni posamezniki, gre v številnih primerih za organiziran kriminal ter predvsem za posledice trgovanja z ljudmi, prostitucije in prometa s prepovedanimi drogami.

Žal je v mehiških državah in državah Srednje Amerike v nekaterih primerih v zvezi z delovanjem pravne države potrebnega še veliko dela, in sicer zaradi resnih organizacijskih pomanjkljivosti v policiji in sodstvu ali zaradi korupcije in nekaznovanja.

Poročevalcu gospodu Romevi i Ruedi je treba čestitati, ker je zagotovil zadostno odmevnost tega poročila, da pomembno sporočilo o popolnoma nesprejemljivi visoki ravni umorov žensk v navedenih državah ne doseže le vlad zadevnih držav, ampak tudi cel svet.

Majhno število končnih predlogov sprememb, ki jih po naključju poročevalec v celoti podpira, je koristnih in izpopolnjujejo to poročilo. Moja skupina v celoti podpira vse te predloge sprememb.

Pričakujemo lahko, da bo to poročilo v Parlamentu izglasovano z veliko večino, da se vsem vpletenim posreduje jasno sporočilo, da moramo vprašanju umorov žensk v Srednji Ameriki in drugod po svetu nameniti vso pozornost ter da to vprašanje zahteva sprejetje ostrih in učinkovitih popravnih ukrepov.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, kot članica mehiške delegacije se zahvaljujem odboru za pravice žensk in zlasti poročevalcu za dejstvo, da obravnavamo to vprašanje, ki je negativno vplivalo na številne razprave z našimi kolegi v Mehiki. Upam, da bo poročilo jutri sprejeto z veliko večino, ki bo izrazila skupno mnenje in poudarila resnost našega obravnavanja tega vprašanja.

V zvezi z grozljivimi številkami in poročili o nadlegovanju prič in odvetnikov, smrtnih grožnjah in grožnjah mučenja, nadlegovanju družin, razmerah, ki jih ne moremo sprejeti, je naloga Evropske unije, da začne govoriti in izpostavi posebnost tega pojava. Predstavlja posebno dramatičen razvoj svetovnega pojava o tem, kako se ravna z ženskami, ki se mora končati do konca 21. stoletja.

Z našimi kolegi v zadevnih državah moramo to vprašanje obravnavati na miren način, ker je pozitiven razvoj mogoč le v družbi, v kateri se ženske ne soočajo s strahom in nasiljem ter v kateri so grožnje, zaradi katerih trpijo, ker so ženske, primerno kaznovane.

Zato pozdravljam vse pozitivne ukrepe, ki jih bomo tu sprejeli. Potrebujemo zaščito prič, boljši pravni sistem in izobraževanje. Potem bomo lahko, tako menim, pomagali ženskam v Mehiki, Latinski Ameriki in dosegli raven zaščite zanje, ki bo sprejemljiva tudi za nas.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Hvala, gospa predsednica. Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo odlično delo in predanost ter znanje, ki ga ima na tem področju, poleg tega želim dejati, da naša skupina v celoti podpira to poročilo.

Oblika umorov žensk, o kateri razpravljamo, se je razširila predvsem na območja, v katerih imamo družbe, ki vlagajo v tovarne podizvajalcev, v katerih so ženske v celoti odvisne od moških, socialno, ekonomsko, na vseh področjih. Mlade ženske, ki so zaposlene v teh proizvodnih tovarnah imajo ne le večjo možnost, da postanejo žrtve povečanega nasilja, ampak delajo tudi v zelo ponižujočih razmerah, ki še poudarjajo podobo ženske kot podrejenega bitja, ki se ga lahko umori, muči, ugrabi in tako dalje. Priznavam ukrepe, ki jih je navedla Komisija, vendar bi si želela še strožjega in močnejšega pritiska Evropske unije na te države. Pokazati morajo, da je popolnoma nesprejemljivo podpisovati sporazume o spoštovanju človekovih pravic, medtem ko se dogajajo umori. Moramo imeti možnost, da zamrznemo trgovinske sporazume, dokler ni jasno, da se izpolnjujejo naše upravičene zahteve, dokler na primer vlade zadevnih držav ne vložijo zadostnih sredstev v iskanje in obtožbe povzročiteljev teh zločinov. To obsežno nasilje nad ženskami se zdaj dogaja že skoraj deset let, namesto da bi število teh dejanj upadalo, je dejansko naraslo, zato je pravi čas za ukrepe. Hvala.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, tudi sam se zahvaljujem poročevalcu za njegovo delo in zlasti zato, ker je bil pripravljen izraziti neizbežno in neomajno obvezo Parlamenta k tem resnim in nujnim vprašanjem nasilja nad ženskami.

Pozdravljam dejstvo, da je poročilo od takrat, ko je bilo še v odboru, postalo bolj uravnoteženo, manj očetovsko ter je pridobilo pravilen vpogled, saj nasilje nad ženskami ni omejeno le na eno regijo, ampak je svetovno in splošno, to moramo upoštevati pri nadaljnjem delu tega Parlamenta.

Žal in morda v drugačnih okoliščinah, se to lahko zgodi tudi v Evropski uniji. Rad bi dejal, in s tem bom končal, da so statistični podatki za mojo državo grozljivi: 166 000 primerov, prijavljenih na sodišču, 48 000 ljudi, ki so bili lani zadržani (eden vsakih 12 minut) in skoraj 70 umorjenih žensk, zadnja včeraj, njen partner ji je prerezal grlo.

Gospa predsednica, menim da moramo ob tej grozljivi statistiki temeljito premisliti o vlogi našega parlamenta, ki ga sam ne vidim kot sodišče, ki kaznuje in povišuje, ampak kot institucijo, ki s svojimi učinkovitimi strategijami prek vzajemnih sporazumov z našimi partnerji ter na podlagi dialoga išče sodelovanje in dobro upravljanje, rešitve za izkoreninjenje tega procesa.

Primer Mehike, ki je zelo pomemben in je naveden v poročilu: to je država, ki ima že v osnovi visoko raven nasilja, žrtve tega nasilja so bili tudi državljani Evropske unije, zato podpiramo njihove družine. Vendar moramo hkrati priznati, da se s tem bojuje družba, ki v teh razmerah ni zadovoljna in si močno prizadeva, da bi rešila to vprašanje, in sicer z vključitvijo državnih organov, zveznih organov in celotne družbe ter političnih strank, zato, gospa predsednica, poročilo tudi priznava dosežen napredek.

Pomembno je, in s tem bom končal, da Komisijo pozovemo, da akcijski načrt za človekove pravice hitro in ambiciozno zaključi. Končno naj omenim še, da je nasilje nad ženskami vprašanje zlorabe, strahopetnosti, nestrpnosti ter zlasti strahu in nemoči, strahu pred sprejemanjem volje drugih in zlasti strahu pred mirnim prepričevanjem in razpravljanjem, ki temelji na dokazih, mirno in ne z nasiljem.

  Zita Gurmai (PSE) – (HU) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospodu Rimevi i Ruedi za njegovo poročilo, ki obravnava pomembno vprašanje. Veseli me, da kot poslanec položaj žensk jemlje tako resno.

Nasilje nad ženskami je kršenje človekovih pravic, ki ženskam preprečuje izvajanje njihovih temeljih pravic. To je ena od največjih svetovnih ovir za enakost med spoloma v družbi. Ta pojav se dogaja v različnih obsegih, vendar je prisoten v celem svetu, zato je treba ukrepati na svetovni ravni, v skladu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Države, v tem primeru Mehika, so same odgovorne za spoštovanje in ustvarjanje svobode in varnosti za svoje državljane, zato morajo zagotoviti instrumente, ki so potrebni za preprečevanje, razjasnitev in kaznovanje nasilja nad ženskami, tudi če se to nasilje zgodi v družini.

Menim, da je zelo pozitivno, da je Mehika sprejela pravne ukrepe v zvezi z enakostjo med moškimi in ženskami. Vendar boj proti nasilju nad ženskami ne sme biti omejen le na uporabo pravnih instrumentov, ker je to zapleten pojav, ki zahteva zapleteno obravnavanje, pravno, upravno, preventivno in svetovalno pomoč ter pomoč za žrtve, dialog in nadzorne naloge ter obveze za zadevno državo.

Evropska unija se je večkrat obvezala k zagotavljanju svetovne enakosti in je oblikovala tudi časovni načrt za enakost za obdobje 2006–2010, ki ga je objavila Evropska komisija, in za katerega je gospa komisarka dejala, da je ena od glavnih prednostnih nalog, kot je tudi zaustavitev nasilja nad ženskami, zato ne more ostati tiho ob prizorih takih grozot.

Ob vzpostavljanju zunanjih odnosov je treba razvoje na področju človekovih pravic in enakost žensk obravnavati kot zelo pomembna dejavnika. Poročilo je odlično, priporočam, da se ga sprejme.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Ob nasilju nad ženskami v katerem koli delu sveta ne smemo ostati brezbrižni, zlasti, če se to dogaja v naših državah. Zato namenjamo tesno pozornost temu resnemu vprašanju v Mehiki in nekaterih državah v Srednji Ameriki, v katerih se pojavljajo umori žensk ki se ne morejo pojasniti le s splošno razširjenostjo nasilja. Zavedamo se, da je prav tako pomembno upoštevati diskriminacijo, ženskam nenaklonjeno lokalno socialno in ekonomsko okolje, ki je še bolj nenaklonjeno avtohtonim prebivalkam, ki živijo v resnični revščini in ekonomski odvisnosti, poleg tega so tu prisotne še dejavnosti zločinskih tolp.

Zato tudi v zvezi s tem razglašamo našo solidarnost do žensk, ki so žrtve takega nasilja in naš glas dodajamo pozivu, da se uveljavijo ženske pravice in se spoštuje njihovo dostojanstvo; seveda podpiramo poročilo našega kolega gospoda Romeve.

  Maria Badia i Cutchet (PSE). – (ES) Gospa predsednica, poročevalcu čestitam za to poročilo. Želim poudariti nekaj vprašanj tega poročila in tudi izpostaviti vidik, za katerega menim, da poročilu manjka.

Za zmago v boju proti umorom žensk in nekaznovanju moramo ukrepati na številnih področjih. Na kratko, odpraviti moramo vso diskriminacijo v zakonodaji, omogočiti moramo poročanje o zločinih in zaščitne ukrepe za žrtve, priče in člane družin ter izboljšati sodni sistem in zaporniški režim.

Glede tega se strinjam, da mora Evropska unija tem državam ponuditi popolno sodelovanje, ker se bodo tako obšle težave in zamude pri izvajanju pravic žensk v zakonodaji, na ta način se bo spodbujala tudi ratifikacija mednarodnih sporazumov o zaščiti človekovih pravic in podprla revizija ter posodobitev državne zakonodaje na tem področju. Zato bom v skladu s temi smernicami podprla predlog spremembe gospoda Obiolsa i Germe in gospe Estrela.

Izboljšanje razmer dolgoročno zahteva spodbujanje izobraževanja v zvezi z vrednotami enakosti spolov in izobraževalne kampanje ter višanje ozaveščenosti, ki se začne že v otroštvu v šolah, za spodbujanje socialne zavesti, ki bo končala nasilje nad ženskami in stigmatizacijo žrtev s strani organov oblasti.

Mogoče poročilu manjka bolj podrobno obravnavanje vprašanja izobraževanja. Menim, da bodo vsa naša prizadevanja v tej smeri le malo storila za izbris te črne pike v družbi, saj v 21. stoletju ne bi smela niti obstajati.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. – (DE) Gospa predsednica, hvala za to zares pomembno razpravo, zlasti se ponovno zahvaljujem poročevalcu.

Kot ženski in komisarki za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko mi je to vprašanje seveda zlasti pomembno, zato je pravilno dejati – kot sem omenila že na začetku te razprave – da je to splošno vprašanje, ki žal zadeva vse nas in vse države. To vključuje Evropsko unijo, vendar se seveda pogosteje dogaja v revnih državah, državah brez primernih socialno-ekonomskih pogojev, ki pogrešajo zlasti učinkovit policijski sistem – to pomeni, da se težave pojavljajo tudi na stopnji odkrivanja – in večinoma tudi učinkovit sodni sistem. Končno je tudi ta ključen. Poleg tega se zavedamo, da v številnih državah, ki smo jih danes omenili, kot so Srednja Amerika in Mehika ter številne druge, še vedno obstaja korupcija, v nekaterih primerih mafijske organizacije delujejo skupaj z vodilnimi osebami sodnega sistema, kar pomeni, da je stopnja odkrivanja še vedno zelo majhna.

Strinjam se z večino današnjih izjav: prvič z zakonodajnimi ukrepi in drugič z izvedbenimi ukrepi. Poleg tega poudarjam, da je Komisija že oblikovala programe in deluje na tem področju. Vendar je pri tem seveda treba upoštevati tudi časovni dejavnik. Žal tega pojava ne moremo izbrisati čez noč, nadzor lahko vzpostavimo le postopno v okviru socialno-ekonomskega razvoja. Žal bomo to zadevo morali obravnavati še nekaj časa.

Seveda moramo sprejeti preventivne ukrepe, ravnokar sem poudarila primer programa „Pro Jóvenes“, ker je to zelo zanimiv program. Gospe in gospodje, če se kdaj vrnete v Salvador – ali celo v Gvatemalo, ampak zlasti Salvador – vam priporočam, da si sami ogledate tamkajšnje razmere. Vsaj tu lahko govorimo o drobcih dobrih novic.

Potrdim lahko, da bomo seveda nadaljevali z našimi programi in z izvajanjem strogega dialoga z Mehiko, vendar sem pripravljena priznati, da mora biti Mehika sama pripravljena na reševanje tega vprašanja in zavzemanje za to zadevo, kot je rekel že gospod Salafranca Sánchez-Neyra. Če se zločin odkrije prepozno, je zelo težko določiti vse vidike po dejanju. Zato je zelo pomembno uporabiti vse primerne metode moderne policijske tehnologije, saj je odkrivanje prvi dejavnik pri tem in pravica drugi, pri čemer je odločilno tudi vprašanje splošne nediskriminacije v družbi.

Zagotavljam, da sem v tej zadevi na vaši strani.

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 11. oktobra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. – (SK) 8. marca 2007 ob mednarodnem dnevu žensk je odbor za pravice žensk in enakost spolov v Evropskem parlamentu začel svojo kampanjo za izkoreninjenje nasilja nad ženskami.

Poročilo o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki je del splošne pobude, katere namen je svetovno izkoreninjenje nasilja nad ženskami. V zadnjih letih je zlasti v teh državah število nasilnih smrti znatno naraslo.

Glede na uradno mehiško statistiko je bilo med letoma 1999 in 2006 umorjenih 6 000 deklet in žensk. Najbolj zaskrbljujoča statistika prihaja večinoma iz držav, ki imajo v družbi globoko ukoreninjene ekonomske neenakosti in zlasti iz držav, v katerih so ženske tradicionalno ekonomsko odvisne od moških: države, kot so Gvatemala, Salvador, Honduras – tretja najrevnejša država v Južni Ameriki – in Nikaragva.

Umori žensk v Ciudad Juárezu in Gvatemali so zlasti zaskrbljujoči, zato pozdravljam današnjo razpravo. Menim, da bomo lahko le s poglobljeno analizo teh vprašanj, ki bi se morala izvesti pred vrhom med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi 2008 v Limi, ocenili sprejete ukrepe, vključno z izkušnjami mehiških organov, ki bodo pomagale pri boju proti nasilju nad ženskami tako v EU in Južni Ameriki.

V naših prizadevanjih se moramo še bolj truditi, da se ženske zaščitit pred vsemi oblikami nasilja.

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Vprašanji umorov žensk in nekaznovanja storilcev v Mehiki in Srednji Ameriki se kljub vztrajnim prizadevanjem nista izboljšali. Zato se morajo mehiške in srednjeameriške vlade še bolj truditi v svojih prizadevanjih za preprečevanje in odkrivanje umorov žensk ter drugih primerov nasilja nad ženskami.

V zvezi s tem pozivam vlade držav Srednje Amerike, da okrepijo svoj nadzor glede uveljavljanja socialne odgovornosti maquilador (podizvajalskih) podjetij. Poleg tega morajo imeti evropska načela enakih možnosti in enakih pravic za ženske in moške večji vpliv na proaktivno politiko na področju človekovih pravic EU.

Zato Komisijo pozivam, da oblikuje predlog o tem, kako se lahko različne evropske pobude, oblikovane za boj proti umorom žensk, v prihodnosti bolje uskladi z lokalnimi organi in institucijami. Pri tem je treba uporabiti vse razpoložljive instrumente zunanje politike. V zvezi s tem Komisijo in države članice pozivam, da okrepijo dejavnosti za preverjanje skladnosti s klavzulama o demokraciji in človekovih pravicah obstoječih sporazumov in sporazumov, ki so še v postopku pogajanj.

Pri pogajanju o pridružitvenem sporazumu z državami Srednje Amerike je treba kot del ocene učinka za trajnostni razvoj izvesti tudi oceno učinka za enakost spolov. Evropske politike na področju človekovih pravic in zlasti pravic žensk se nikakor ne sme prilagajati zaradi gospodarskih in geopolitičnih interesov.

21. Enominutni govori (člen 144 Poslovnika EP)

  Predsednica. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, 7. oktober lanskega leta bo v spominu ostal kot dramatično opozorilo na dogajanje v Rusiji. Na ta dan je bila brutalno umorjena Anna Politkovskaya, ki je bila pravo utelešenje poštenega novinarstva. Predsednik Putin je njeno vlogo odpravil kot obrobno in njen primer je še vedno nerešen.

Oktobra lani smo poslanci Komisijo in države članice pozvali, da počastijo spomin na Anno Politkovskayevo, tako da določijo ponovno vzpostavitev neodvisnih medijev kot osnovni pogoj za nadaljnji razvoj naših odnosov, ker se bodo razmere v Rusiji začele spreminjati le, če jasno pokažemo, da bolj cenimo prizadevanje Anne Politkovskayeve za iskanje resnice in svobode kot nafto in plin.

Evropejci imamo nedvomno enake vrednote, kot so te, za katere je dala življenje Anna Politkovskaya. Žal se zdi, da gospod Putin nima teh vrednot. Spoštovanje do Anne Politkovskayeve nas zavezuje, da predsedniku Putinu to jasno povemo na naslednjih srečanjih na vrhu.

  Eduard Raul Hellvig (ALDE). – (RO) Govoril bom o vprašanju živalskih vrtov v Romuniji.

Glede na ocene nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij na tem področju je prenos direktive o živalskih vrtovih v romunsko zakonodajo eden od najuspešnejših v Evropi.

Vendar se zdi uskladitev 41 Romunskih živalskih vrtov z evropskimi standardi v okviru vzpostavljenih rokov, tj. do konca letošnjega leta, skoraj nemogoča.

Ob pritisku teh rokov in pogojih obstoječega javno-zasebnega partnerstva podpiram pomembnost takojšnje uvedbe splošnega akcijskega načrta, ki vključuje naslednje prednostne ukrepe: izvedbo nacionalne študije za uvrstitev obstoječih živalskih vrtov, oblikovanje reševalne ekipe za nujno pomoč in začasno preprečevanje reprodukcije živali.

Prav tako menim, da je izvajanju tega načrta treba omogočiti nekaj časa, preden se odloči za zaprtje živalskih vrtov, ki niso v skladu s pravnimi zahtevami.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, kljub številnim pripombam, ki smo jih tu slišali v zvezi z gospodom Schulzom, ni prenehal z napadanjem in žalitvami držav članic Evropske unije, njegove izjave v tem parlamentu niso primerne.

Kot nekdo, ki ima pomemben položaj v instituciji Skupnosti, se vmešava v notranje zadeve države članice in stalno žali njene poslance. Večina v Parlamentu se nikoli ne bi poskušala vmešavati v demokratične volitve državljanov EU. Zanima me, kako bi se ta gospod počutil, če bi kak poslanec Nemške državljane pozval, naj zamenjajo svojega kanclerja, ker obstajajo organizacije, ki legalno širijo nacistično mišljenje in skušajo ogroziti meje med Evropskimi državami. Menim, da je temu gospodu žal, da se je rodil prepozno in v napačnem zgodovinskem obdobju.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, danes je gospod Pöttering podal izjavo o svetovnem/evropskem dnevu proti smrtni kazni in dejal, da zavrača „vse oblike“ smrtne kazni.

Zdi se, da predvideva, da se vsi strinjamo z njim. Jaz se ne. Prejšnjo nedeljo je bil dober kilometer od mojega doma v Londonu v parku West Ham do smrti zaboden nedolžen 17-letni fant, Rizwan Darbar, ker naj bi poskušal preprečiti krajo prijateljevega prenosnega telefona.

To v Angliji ni redek dogodek. Vedno več nedolžnih ljudi je do smrti ustreljenih, zabodenih in pretepenih. Zakaj je tako? Ker se roparji in zločinci ne bojijo zakona. Tudi če jih ujamejo in obsodijo, so kazni pogosto zelo mile. Osebno podpiram uvedbo smrtne kazni v Britaniji za krivce takšnih umorov.

Seveda to ni mogoče, dokler smo del Evropske unije, kar je še en dober razlog za izstop.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, danes je bila Libija že omenjena in rad bi jo še enkrat izpostavil. Libija je morala pravilno plačati za teroristične grozote v Lockerbiju, vendar mora kot svetovni podpornik terorizma še poravnati celotno odškodnino. Teroristična kampanja Irske republikanske armade je svoj smrtonosni višek dosegla, ko se je opremila z libijskim eksplozivom semtex in orožjem, kar je Martinu McGuinnessu in drugim vodjem vojaškega sveta omogočilo sprostitev najbolj zle faze njihove kampanje. Brez posredovanja Libije ne bi umrlo na stotine nedolžnih ljudi. Zato želim nocoj v tem parlamentu podpreti zdajšnjo kampanjo skupine žrtev v Severni Irski – z imenom FAIR – da Libija prevzame mednarodno odgovornost in plača odškodnino za to, kar se je zgodilo v Lockerbiju. Tako kot je EU pritisnila na Libijo zaradi bolgarskih medicinskih sester, bi morala podpreti pravico za žrtve Ire in da od Libije zahtevati rešitev pravdnega spora, ki ga je proti njej sprožila FAIR v Združenih državah Amerike.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Parlament je prek odbora za proračun sklenil zelo pomembno odločitev.

Prek 30 % zalog, ustvarjenih iz upravnih stroškov Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada Evropski komisiji pošiljamo močno sporočilo.

Operativne programe je treba odobriti v času, ki ga določajo evropske direktive, v tem primeru v štirih mesecih.

Čeprav je bila Romunija med prvimi državami, ki so predložile te dokumente že januarja, se do zdaj še nista odobrila najpomembnejša operativna programa. Govorim o operativnem programu za razvoj upravne zmogljivosti in operativnem programu za človeške vire.

Ob upoštevanju dejstva, da nismo edina država članica, ki se je znašla v teh razmerah, bi rad izvedel razloge, če niso upravni, zaradi katerih je Komisija svojo odobritev preložila na november.

Glede na splošno izjavo, ki smo jo skupaj s Svetom sprejeli po sporazumu 13. julija, mora Komisija zagotoviti hitro odobritev programov in projektov držav članic ter predložiti časovni načrt za njihovo sprejetje.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, pozdravljam priložnost, da izpostavim poročilo o industrijskih odnosih v poštnem sektorju, ki ga je pravkar objavila Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Dejansko si želim, da bi bilo to poročilo na voljo, preden smo glasovali o poštnih storitvah. Vendar je tudi zdaj še pravočasna budnica za vse vlade, ki bodo v naslednjih letih privatizirale poštne storitve.

V EU smo zavezani programu lizbonske strategije, številnejšim in boljšim delovnim mestom. Žal to poročilo navaja, da je privatizacija poštnega sektorja do zdaj ustvarila manj in, kar je še bolj kritično, slabša delovna mesta s slabšimi delovnimi razmerami.

Poročilo navaja, da je bil od začetka procesa liberalizacije razvoj plač v sektorjih v vseh državah, razen v treh, podpovprečen. Bistveno je, da je v vseh državah razlika v plačah med zaposlenimi pri glavnih in novih ponudnikih ali alternativnih ponudnikih.

Če se razmere ne bodo nadzirale, bodo, kot navaja poročilo, „ogrozile pogoje zaposlovanja in povzročile konfliktnejše industrijske odnose“. Do zdaj privatizacija pošte ni uspešno prestala lizbonskega preskusa.

  Urszula Krupa (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, med trenutnim mandatom Evropskega parlamenta sem že nekajkrat pozvala k koncu diskriminacije proti Poljakom, zlasti katoličanom. Tudi zdaj si ogledujemo zahtevo določenih medijev za pridržanje subvencije za Univerzo socialne in medijske kulture kot očitnega izraza diskriminacije in motivacije, ki jo vodijo kriteriji, drugačni od notranjih meril.

Obtožbe, ki jih določeni mediji naštevajo za tisto institucijo so le obrekovanja, ki jih oblikujejo ljudje, ki so nekoč podjarmili Poljsko in Poljake. Zdaj, v demokratičnih časih, se ne morejo sprijazniti z izgubo popolne oblasti. Univerza, ki je zaprosila za finančno pomoč, izobraževanje in usposabljanje nudi v okviru splošnega sistema vrednot in zlasti študentom iz revnih družin.

Zaostrovanje pogojev in zavrnitev sredstev kot posledica medijskega lova na čarovnice, zlasti v letu enakih možnosti za vse, bi bilo po našem mnenju ne le izraz diskriminacije v zvezi z vero in nazori, ampak dejansko simptom uvedbe totalitarnih metod, ki so v nasprotju z vrednotami, standardi in zahtevami Evropskega prava.

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, poudariti želim zelo pomembno vprašanje v Evropski komisiji, ki ga tu in v forumu Evropskega parlamenta stalno zanemarjamo: prometne komunikacije.

Najkrajša prometna pot iz Skandinavije, severa Evrope, na jug – v Turčijo, Grčijo in Bolgarijo – potuje skozi srednjeevropski prometni koridor. To je koridor, ki naj bi se začel v Ystadu na Švedskem, potekal skozi mesti Szczecin in Vroclav na Poljskem, Prago v Češki Republiki, Bratislavo na Slovaškem, Dunaj, Constanto, Solun in Trst. To pot se stalno zanemarja in menim, da bi njena vključitev na seznam evropskih cestnih in železniških poti v tem smislu spodbudila celoten srednjeevropski koridor in vsa mesta ter regije ob tej poti.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, danes je bilo objavljeno poročilo Evropskega sveta za varnost prevoza o napredku EU pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah za polovico do leta 2010. Vsebuje slabe in dobre novice.

Države so dosegle napredek in to je treba pozdraviti, vendar je splošno število smrtnih žrtev na cestah še vedno previsoko in glede na sedanje trende EU ne bo uresničila cilja v zvezi z zmanjšanjem števila smrtnih žrtev na cestah. Pravzaprav bodo samo tri države članice – Luksemburg, Francija in Portugalska – dosegle zastavljeni cilj. Uspelo jim je zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah za več kot 8 % na leto.

Opozoriti je treba, da je v zadnjih 12 mesecih na cestah v EU umrlo več kot 39 000 ljudi. Če bi uresničili zastavljene cilje, bi danes 5 000 ljudi še vedno živelo. Obžalujem, da je Irska, moja država, še vedno v spodnji polovici pri uresničevanju teh nujnih izboljšav.

Pri tem bi nam lahko svetovale najuspešnejše države. Te so se trdno zavezale in vložile veliko politične volje v izboljšanje izvrševanja na veliko ključnih področjih. EU so ostala samo tri leta za sprejetje ukrepov, ki bi nam omogočili uresničitev ciljev za zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah za polovico. Izkušnje kažejo, da je to mogoče, vendar je za to potreben nov zagon na ravni EU.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, pozornost Parlamenta želim usmeriti k vprašanju Kosova in zlasti potrebi Evropskega parlamenta, da prevzame odgovornost za to notranjo zadevo in zagotovi spoštovanje pravice ljudi, da sami odločajo o svoji prihodnosti. Pojavljajo se številni politični dejavniki, ki izvajajo pritisk v zvezi z delitvijo Kosova. To je jasno, zlasti v zvezi z vprašanji, povezanimi s palestinskim ozemljem in delitvijo tistega ozemlja leta 1946. Torej je potreben velik pritisk Evropskega parlamenta za preprečitev delitve in spora, ki bi se na ta način ustvaril, pri čemer je treba omogočiti, da se ljudje sami odločijo o svoji usodi ter zagotoviti prisotnost Evropskega parlamenta na evropski ravni in tudi na našem celotnem ozemlju.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, v času mojega govora se bosta žal ubila dva človeka. Po svetu namreč vsakih 30 sekund nekdo stori samomor. Zaskrbljujoče dejstvo je, da si vsako leto življenje vzame milijon ljudi, od katerih je veliko mladih moških in žensk. Vprašanje samomora je za EU zelo pomembno, ker je pet od desetih držav z najvišjo stopnjo samomorilnosti držav članic EU. Te so Litva, Estonija, Madžarska, Slovenija in Latvija. Pravzaprav ima Litva najvišjo stopnjo samomorilnosti na svetu.

Ti statistični podatki so za EU zelo žalostni, saj je v večini primerov mogoče preprečiti vzrok samomora. EU je državljanom dolžna nujno zmanjšati stopnjo samomorilnosti v svojih državah članicah. Od vas, gospod predsednik, zahtevam, da se osebno obrnete na vlade in nacionalne parlamente vseh držav članic EU, zlasti prej omenjenih petih držav, in jih strogo pozovete k povečanju svojih prizadevanj za preprečevanje samomorov med svojimi državljani. S tem se lahko vsako leto reši več tisoč življenj.

  Maria Petre (PPE-DE). – (RO) Nedavna študija kaže, da ima v Romuniji okrog 170 000 otrok, ki obiskujejo peti do osmi razred, enega ali oba starša, ki sta odšla zaradi dela v tujini.

Že tako veliko število otrok, ki jih pustijo pri starih starših ali ostali družini, se vsak dan v novih državah članicah EU še veča, prav tako tudi v državah kandidatkah.

Zato želim poudariti potrebo po oblikovanju primernih struktur, ki bi staršem in otrokom pomagale živeti skupaj, in tudi potrebo po socialni politiki, ki bi se osredotočila na solidarnost.

Menim, da mora omogočanje združevanja družin kot dejavnik ekonomske in socialne integracije vključevati bistven vidik politike zakonitega priseljevanja.

Hkrati zahtevam, da Evropska komisija tako oblikuje strategijo v zvezi s položajem otrok, ki so ostali v svojih domovinah po tem, ko so njihovi starši odšli in tudi zagotovi podporo za oblikovanje primernih struktur v državah članicah za pomoč otrokom in staršem pri prilagoditvi na nove družinske razmere.

  Predsednik − S tem se zaključujejo enominutni govori.

22. Financiranje skupne kmetijske politike

  Predsednik − Naslednja točka je poročilo (A6-0321/2007) Jorga Chatzimarkakisa v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (KOM(2007)0122 – C6-0116/2007 – 2007/0045(CNS)).

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za priložnost, da povem svoje mnenje glede poročila o Uredbi št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike. Najprej se zahvaljujem gospodu Chatzimarkakisu in članom odbora za njihova prizadevanja.

Predlog Komisije vsebuje dve točki političnega pomena. Prva je zagotoviti potrebno nadaljnje spremljanje zadevnega dela člena 53b o finančni uredbi, ki določa, da je treba s sektorsko zakonodajo zagotoviti obveznost preglednosti in to, da države članice naknadno objavijo upravičence sredstev.

Druga pa je okrepiti mehanizem, s katerim se finančna disciplina zaščiti z novim mehanizmom za zmanjšanje ali začasno prekinitev kmetijske pomoči, ki je bolj strukturiran in preglednejši od sedanjega mehanizma, ki ga že določa uredba, ter z uvedbo možnosti, da Komisija izvede finančne popravke za neuspešen finančni nadzor.

Komisija zelo podpira odprtost in preglednost. Del tega je pravica javnosti, da ve, kam gre pomoč Skupnosti, in sicer, kdo jo prejema in kakšni so zneski. Člen 53 finančne uredbe določa, da morajo države članice naknadno objaviti upravičence. Nadaljnje spremljanje te splošne obveznosti v zvezi s porabo EKUJS in EKSRP bo vključeno v predlog Komisije.

Komisija odločno vztraja, da te informacije objavijo države članice, ker so v okviru deljenega upravljanja kontaktni naslov za kmetijsko skupnost in so zato primernejše od Komisije za potrditev informacij, ki se bodo objavile. Zelo sem hvaležen za vašo podporo pri tem vprašanju.

Komisija bo pri sprejemanju izvedbene zakonodaje upoštevala nekatere predloge sprememb, vendar ne bi bilo v skladu z boljšo pravno ureditvijo in poenostavitvijo, če bi se v uredbo Sveta vključile vse podrobnosti, ki so včasih zelo tehnične.

Kljub temu bi rad nekaj pojasnil. Upravičence je treba predhodno obvestiti o tem, da je treba nekatere informacije objaviti, in objava se izvede le ob popolnem spoštovanju zakonodaje na področju zasebnosti.

Kot veste, Uredba št. 1290/2005 že določa mehanizem zmanjšanja ali začasne prekinitve. V primerjavi s tem mehanizmom predlagana določba ponuja nov pregleden in učinkovit mehanizem, ki omogoča dodatno poenostavitev obstoječih možnosti za zmanjševanje ali prekinitev plačil državi članici v primeru resnih in nenehnih pomanjkljivosti v sistemih državnega nadzora.

Prednost te nove določbe je, da so nekateri elementi vnaprej določeni, s čimer se zagotovi učinkovitejša uporaba takšnega instrumenta. Jasno je, da se bo obstoječi mehanizem za zmanjšanje še naprej uporabljal za druge primere. Vendar predlogi sprememb za oslabitev mehanizma za zmanjšanje za Komisijo niso sprejemljivi.

Opazil sem številne predloge sprememb za dodatno okrepitev splošnega sistema upravljanja odhodkov za kmetijstvo, ki niso povezani z našim predlogom. V zvezi s tem menim, da je sedanje besedilo ustrezno uravnoteženo, vsem udeležencem pa moramo dati čas, da ga prenesejo v prakso, preden začnemo preučevati kakršne koli spremembe pravil, ki so nenazadnje začela veljati pred manj kot enim letom.

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE), poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam, ker ste si vzeli čas za prisotnost v tej razpravi kljub pozni uri. Dejansko ne razpravljamo o kakšnem nepomembnem vprašanju – razpravljamo o skupni kmetijski politiki. Na začetku želim Parlament spomniti, kaj skupna kmetijska politika dejansko pomeni veliki večini naših skoraj 500 milijonov državljanov. Končno se take plenarne razprave odvijajo zaradi teh državljanov.

Vendar naj bo jasno, da v tem smislu številni državljani kmetijsko politiko obravnavajo kot reklamo za EU, ki je žalost zelo slaba. Subvencije za izvoz, domnevno nepravična trgovina z državami tretjega sveta, škandali s krmo, protesti kmetov, prekomerne subvencije, gensko spremenjene rastline – število negativno razumljenih zadev v zvezi s skupno kmetijsko politiko je veliko in nedoumljivo.

Prekrški v zvezi s skupno kmetijsko politiko so pomembno prispevali k slabemu ugledu EU v številnih delih Evrope. Gospe in gospodje, ta ugled ni nekaj, kar lahko nocoj spregledamo. Vendar lahko to poročilo, če ga podpre Svet, skupno kmetijsko politiko usmeri na novo pot, ki bo bliže zamislim večine državljanov.

Na začetku bi rad ponovno razpravljal o predlogu Komisije. V osnovi obsega štiri elemente: preglednost, tj. objavo imen upravičencev kmetijske pomoči; uvedbo možnosti prekinitve plačila državam članicam v okviru prvega stebra v primeru resnih kršitev v njihovih sistemih upravljanja in nadzora; skrajšanje rokov za revizijo Komisije, če države članice ne spoštujejo svojih obveznosti v zvezi z nadzorom (izjema k tako imenovanemu pravilu 24 mesecev); in uvedbo izvedbenih pooblastil. V političnem smislu so predlogi o preglednosti za Evropski parlament zagotovo zelo pomembni. S tem Komisija končno uvaja odločitev Sveta in Parlamenta o proračunu 2007.

Na splošno ta projekt pozdravljam, čeprav je predlog Komisije precej pozen, verjetno zaradi vključitve dodatnih dejstev v besedilo. Izvedbeni predpisi Komisije glede EKJS si že zamišljajo objavo imen vseh upravičencev do pomoči v okviru drugega stebra. Ostali skladi (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za ribištvo, kohezijski sklad) zdaj vsi vključujejo pravila glede objave. Proračunski sklep pomeni, da v bistvu preglednost ni več sporna: zdaj to ni več primer o če, ampak le o kako. Enajst držav članic že izčrpno objavlja vsa plačila.

Zato potrebujemo več preglednosti. Odsotnost preglednosti je omogočila pojav govoric in kampanj dezinformacij, ki so skupno kmetijsko politiko ogrozile bolj, kot priložnostne dejanske napake. Težave so le v zvezi s kako: končno Komisija ne izdaja nobenih podrobnosti glede postopka in si prizadeva za še bolj natančne določbe in izvedbene predpise. Medtem ko se soočamo s posegi v samoodločanje glede osebnih podatkov, moje poročilo predlaga nekatere razjasnitve v zvezi s tem, kateri podatki in pod kakšnimi pogoji se objavijo. Te izrecno upoštevajo mnenje evropskega nadzornika osebnih podatkov. Kljub želji po hitrem izvajanju je treba varstvo podatkov obravnavati zelo resno, kar počne tudi Evropski parlament.

Cilji tega poročila so: večja preglednost in hkrati jasnejši cilji varstva podatkov. Poleg tega splošna javnost mora biti obveščena. Kako lahko dosežemo to nalogo usklajevanja?

Menim, da je bistveno zadevne osebe predhodno obvestiti, tudi ni preglednosti, če številke nimajo pomena. Zato predlagam jasnejše razlikovanje, na primer v skladu z namenom posredovanja. Moje poročilo predlaga ime, plačilo in stalno bivališče/registriran sedež. Zdaj preglednost pomeni objavo v spletu. Govorimo o oblikovanju splošne spletne platforme s povezavami in viri Komisije. Države članice same poskrbijo za razumljivost informacij z ustreznimi razlagami.

Države članice informacije lahko objavijo tudi na regionalni ravni, če se jim to zdi ustrezno. Različne baze podatkov morajo biti povezane.

V Svetu je bilo vprašanje o tem, kdo bo objavil podatke, zelo sporno. Finančno upravljanje je mešano, zato imajo države članice jasno odgovornost – vključno v skladu s členom 53b proračunskega sklepa. Poleg tega bi objava s strani Komisije sprožila vprašanja v zvezi s pravnim varstvom, saj bi se morale osebe, v zvezi s katerimi bi objavili napačne podatke, pritožiti neposredno na Evropsko sodišče prve stopnje. To ni državljanom prijazen niti zelo pregleden način. Predlog Komisije je enostavnejši, preglednejši, manj okoren za upravljanje in prijaznejši do državljanov, zato ga podpiram. Je v skladu z določbami na vseh ostalih področjih (strukturni skladi in pravila, ki so do zdaj obravnavala drugi steber).

Ker se bo objava informacij obravnavala v okviru proračunskega nadzora, moje poročilo predlaga (zmerno) enotno globo za primere pomanjkljive objave informacij. Na splošno podpiram kazensko zmanjšanje pri pomoči, vendar bi v zvezi z nekaterimi točkami rad videl večje upoštevanje načela sorazmernosti

V odboru za proračunski nadzor je moj kolega gospod Mulder predložil predlog v zvezi s proračunskim obsegom spisov, ki ga v celoti podpiram. V mnenju odbora za proračunski nadzor odbor izraža svoje mnenje o vidikih preglednosti, ki so v veliki meri skladni z mojimi predlogi.

Gospe in gospodje, ter zlasti člani Sveta, poročilo je soglasno sprejel odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja. Upam tudi na veliko večino pri jutrišnjem glasovanju. Svet in Komisijo pozivam, da resno obravnavata to glasovanje predstavnikov evropskih ljudi.

Poleg tega se bo verjetno ustvarila povezava med tem poročilom in načinom, kako ga vsi udeleženi obravnavajo, ter prihajajočim sistematskim pregledom. Nedvomno se bomo k tej temi vrnili pri obravnavanju sistematskega pregleda.

  Albert Deß, v imenu skupine PPE-DE. - (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se svojemu kolegu gospodu Chatzimarkakisu za poročilo, ki ga lahko skupina Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov v celoti podpre.

Vendar je upravičeno vprašanje, ali je bil ta predpis sploh nujen. Spodbudil bo zelo lakomno razpravo, ker je širši pomen državljanom zelo težko razložiti. Zato menim, da je pomembno kmetijskim gospodarstvom obrazložiti razloge za plačila, ko se podrobnosti o teh objavijo. Naši kmetje pomembno prispevajo k družbi, vsak dan nas oskrbujejo s hrano, skrbijo za našo kulturno pokrajino in pomembno prispevajo k delovanju podeželskih območij.

Vendar preglednost ne sme obravnavati le ene strani, ampak obe. Zato moja skupina podpira poziv poročila, da se za uporabo teh informacij uporabniki podpišejo ali prijavijo. Kot je ravno omenil gospod kolega je prav tako pomembno, da ta direktiva ne razveljavi določb o varstvu podatkov, zlasti tistih, ki jih določajo države članice.

Vendar moram v interesu enake obravnave Komisijo pozvati, da predstavi predpis, ki bo preglednost zagotovil na primer tudi za nevladne organizacije. Prepričan sem, da se pri nevladnih organizacijah v sumljive projekte usmerja več sredstev, kot se jih pri kmetijskem sektorju. To poročilo nam omogoča javnosti pokazati, zakaj se denar davkoplačevalcev porablja v kmetijstvu. Pravilna uporaba poročila bo omogočila uspeh pri prikazovanju velike pomembnosti evropskega kmetijstva javnosti, pri čemer bo ta direktiva o preglednosti služila svojemu namenu.

  Bernadette Bourzai, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v zvezi s prvim ciljem te uredbe, ki navaja spoštovanje do obveznosti objave podatkov o upravičencih do pomoči Skupnosti menim, da je prav, da bomo končno izvedeli, kdo prejema kaj od skupne kmetijske politike. To je dolgo pričakovani ukrep, čeprav pri tem ne gre za stigmatizacijo kmetov, ampak ustvarjanje preglednosti pri pomoči, ki zadeva vse davkoplačevalce in potrošnike in glede katere imamo pravico do informacij.

Menim celo, da bo ta objava zelo koristna in bo izboljšala mnenje državljanov o kmetih in pomoči, ki jo prejemajo za svoje usluge skupnosti, tj. na primer oskrbovanje s kakovostno hrano, ki je v skladu s proizvodnimi standardi in upravljanje zemlje ter podeželja. Tudi objava obrazložitve pomoči in prihodkov kmetije, kot zahteva odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, bo zelo koristna.

V celoti se strinjam s praktičnimi postopki za objavo, ki jih navaja poročilo kolega poslanca gospoda Chatzimarkakisa, kateri vključujejo oblikovanje evropske spletne platforme, ki bo povezana s spletnimi platformami držav članic, na katerih bodo na voljo imena regionalnih upravičencev do pomoči ter podatki o njihovih stalnih bivališčih. Za javna podjetja z omejeno odgovornostjo in zasebna podjetja z omejeno odgovornostjo morajo biti objavljena tudi imena vlagateljev in članov uprave.

Poleg tega podpiram ocenjevalna poročila, ki jih zahteva Evropska komisija v letih po začetku izvajanja te uredbe, saj bodo zelo koristna, prav tako podpiram oceno koristi centralizirane objave informacij Komisije in oceno porazdelitve sredstev, ki morda vključuje tudi zakonodajne predloge za doseganje bolj objektivne porazdelitve pomoči v prvem in drugem stebru.

Po drugi strani se v zvezi z metodami za dostop do teh podatkov ne strinjam z vsemi predlogi glede zaupnosti ali ovir pri vstopu, ki bi po mojem mnenju v celoti izničile namen preglednosti te uredbe. Če se uvaja preglednost, zlasti v zvezi z javnimi skladi, potem menim, da morajo biti informacije dostopne vsakomur, brez omejitev. V praksi se prav tako zdi, in sicer zaradi dejstva, da se bodo podatki najprej objavili v posameznih državah članicah in šele nato na ravni EU, da je skoraj nemogoče uvesti sistem registracije, poleg tega je trinajst držav članic te podatke že objavilo brez kakršnih koli omejitev. Zato vas pozivam, da zavrnete, v celoti ali delno, predloge sprememb 4, 20, 21 in 23, ki zahtevajo registracijo identitete in utemeljitve uporabnikov javnih podatkov.

V zvezi z drugim ciljem – orodjem za zmanjševanje ali prekinitev kmetijske pomoči v primeru odpovedi ali neučinkovitosti nekaterih elementov v sistemih državnega nadzora – menim, da je to koristen ukrep Evropske komisije. Vendar se mora ta ukrep jasno uporabljati sorazmerno z obliko, trajanjem in resnostjo prekrškov. Na enak način se odstotek znižanja odpravi, če država članica napreduje pri odpravljanju pomanjkljivosti, oziroma zviša, če država članica ne upošteva predhodnih priporočil.

Poleg tega upam, da se bo ohranila zahteva, da morajo države članice Komisijo obvestiti o načinu, na katerega bodo ponovno uporabile sredstva, preklicana zaradi nepravilnosti.

  Marian Harkin, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej želim poročevalcu čestitati za odlično delo. Rezultati te uredbe bodo pozitivni, ker bo zagotovila večjo preglednost in odgovornost. To je potrebno, saj bi morala to biti samoumevna zahteva za vsa evropska sredstva, vendar tudi, ker bo pripomoglo k odpravi nekaterih pretiranih mitov, ki obdajajo skupno kmetijsko politiko. Iz poročil Računskega sodišča je dejansko razvidno, da so se v zadnjem času pregledi odhodkov za kmetijstvo zelo izboljšali. Na to je treba opozoriti splošno javnost. Strinjam se s predlogom poročevalca, da je za strukturne sklade potrebna podobna zahteva. To ne bi smelo veljati samo za skupno kmetijsko politiko. Ta pobuda za preglednost se mora nanašati tudi na druga področja. Medtem ko čakamo na tako imenovani „zdravstveni pregled“ skupne kmetijske politike, je pomembno, da to vprašanje zdaj obravnavamo in rešimo.

Skupna kmetijska politika je v tisku pogosto slabo prikazana, vendar se te pripombe večinoma osredotočajo le na negativne vidike in popolnoma prezrejo velike pozitivne koristi, ki jih SKP prinaša potrošnikom. Od uvedbe skupne kmetijske politike je inflacija cen živil veliko nižja od skupne inflacije. Skupna kmetijska politika je državljanom EU zagotovila cenejša živila in tudi varna in sledljiva živila. Izraz „od kmetije do vilice“ pomeni točno to. Skupna kmetijska politika izboljšuje okolje, dodatno se izboljšuje tudi dobro počutje živali. Poleg tega je skupna kmetijska politika EU zagotovila varnost oskrbe s hrano. Številni ljudje se iz varnosti oskrbe s hrano posmehujejo kot iz nečesa, kar spada v srednji vek. Na svetu je dovolj hrane za vse. Za kako dolgo? Morda teden dni. Pomislite na pritisk, ki bo nastal, ko bomo resnično začeli pridelovati gorivo namesto hrane. Pomislite na pritisk, ki bo nastal, ko bodo nastajajoča gospodarstva, kot sta Indija in Kitajska, začela konkurirati EU na področju hrane in goriva, pridelanega namesto hrane. Potem se bomo obračali k EU in skupni kmetijski politiki za varnost oskrbe s hrano. Kot vsaka politika ima tudi skupna kmetijska politika svoje težave, vendar je pomagala državljanom EU, in ta uredba bo zagotovila, da jim bo še naprej odprto in pregledno pomagala.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, podpiram tako poročilo gospoda Jorga Chatzimarkakisa in osnutek uredbe. To je pomemben korak v pravo smer, uvajamo večjo preglednost in odgovornost v zvezi z odhodki Evropske unije. Najpomembnejša določba od vseh je tista, ki v okviru skupne kmetijske politike omogoča objavo oziroma zahteva objavo informacij o upravičencih do pomoči in tudi informacije o tem, na kakšen način so to pomoč uporabili.

Javno mnenje že nekaj časa zahteva te informacije, prav tako tudi mediji, zato je uvedba tega načela dobra. Vsakdo, ki pridobi javno pomoč, se ne sme sramovati informacije, ki to razkriva, zlasti kmetje se tega ne bi smeli sramovati, ker je ta pomoč namenjena prav njim in koristi celotni družbi.

Uredba je namenjena uporabi močnejšega nadzora nad odhodki EU, kar je dobro. Ob tej priložnosti želim nekaj besed nameniti vprašanju, ki se je pojavilo ob obisku odbora za proračunski nadzor na Poljskem v začetku oktobra. Vprašanje obravnava odkrivanje nepravilnosti s strani nacionalnih agencij za nadzor. To je rešitev, s pomočjo katere se lahko izognemo posledicam omejitev v odhodkih v razmerah, ko nepravilnosti ugotovi nacionalna agencija za nadzor. Te agencije morajo primerno sodelovati z Evropskim računskim sodiščem in se morajo zavzemati za odkrivanje takih nepravilnosti brez posledic za njihove države.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, preglednost je v kmetijstvu nujna. Gospod Deß je dejal, da se denar vlaga v sumljive projekte. Res je, da želimo prek takšne preglednosti izpostaviti tudi to težavo, ampak morda se bo strinjal z mano, da se v evropsko kmetijstvo in evropsko podeželje ne vlaga veliko denarja in da denar včasih ne gre v prave roke. V proračunih zadnjih let je bilo kmetom namenjenih več milijard evrov, vendar kmetje teh sredstev niso prejeli. Za vse izvozne subvencije v prid kmetov, celotno prakso posredovanja EU, vključno s skladiščenjem, se je porabilo milijarde evrov, kar pa kmetom ni bilo v pomoč. V najboljšem primeru je to, kot je dejala gospa Harkin iz skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, ohranjalo nizke cene na trgu s stabilizacijo cen navzdol, kar je na nek način zaviralo inflacijo. Seveda je vzdrževanje stabilnih cen splošen cilj, vendar se za zagotovitev tega cilja kmetje ne želijo žrtvovati za državo ali Evropo.

Poročevalec je imel prav, ko je govoril o potrebi po referenčnem okviru: zgolj objava ni dovolj. Naj spregovorim o referenčnem okviru: tudi po reformi skupne kmetijske politike, ko je veljala cena 300 EUR na hektar, racionalizirana dejavnost, v kateri en delavec skrbi za 400 hektarjev (to je najvišja raven racionalizacije) prejme okrog 120 000 EUR na delavca. 80% kmetov ne dobi niti desetine od tega. Zato moramo razložiti tudi, kaj se zgodi s tem denarjem. Ta referenčni okvir morajo oblikovati politiki, saj se ne bo oblikoval samoumevno zaradi objave.

Ko Komisija v svojem predlogu navaja, da bo mogoče treba ta plačila postopno spremeniti, da je treba spremeniti drugi steber (ker imajo ti skladi boljše rezultate na področju delavcev, okolja) potem je to znak za tisto, kar sledi, tj. razpravo po objavi teh informacij. In potem bi morali spet omogočiti prosto delovanje politike. Vendar je treba podatke objaviti, biti moramo potrpežljivi in če se izkažejo za napačne, bo treba spremeniti politiko ter tako zagotoviti njihovo ustreznost.

Za poročilo se vam lepo zahvaljujem in sporočam, da ga bomo podprli.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. (NL) Hvala, gospod predsednik. Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo delo. Evropski davkoplačevalci želijo vedeti, kako se porabi denar iz davkov. Objava imen tistih, ki prejemajo kmetijske subvencije, je nujna za pregledno evropsko politiko, zlasti glede na ogromen proračun EU, ki ga predstavljajo te subvencije. Vendar je še pomembnejše, da ta objava lahko pomeni začetek zelo potrebne in resnično temeljite reforme skupne kmetijske politike.

Ko so bile leta 2005 objavljene subvencije na Nizozemskem, smo ugotovili, da je majhna in bogata skupina prejela velik delež. Večnacionalnim družbam in lastnikom velikih zemljišč dodeljujemo visoke subvencije, medtem ko se na tisoče navadnih kmetov komaj preživlja. Za začetek mora obstajati omejitev za subvencije, ki jih lahko prejme ena oseba ali podjetje; in te ne smejo znašati 300 000 EUR, kot je predlagal komisar Fischer Boel. Predlagam omejitev, ki ustreza povprečni letni plači. Navsezadnje je večina subvencij namenjena nadomestitvi dohodka.

Države članice, ki ne uspejo zagotoviti ustrezne preglednosti, bi morale za kazen prejeti manj sredstev EU. Prav tako je pomembno, da se pristojne organe obvesti o morebitnem slabo delujočem sistemu nadzornih mehanizmov v državah članicah, da lahko kmetje in organizacije, ki zastopajo njihove interese, v primeru, da so oškodovani, od teh organov zahtevajo, da za nastalo škodo odgovarjajo.

Seveda je to le začetek številnih pobud Parlamenta v zvezi s preglednostjo. Tudi razdelitev sredstev iz strukturnih skladov mora biti javna. Upam, da bo Parlament čim bolj podprl to poročilo, saj bi to olajšalo zlasti našo nadzorno vlogo. Pregledna kmetijska politika je prvi korak k pravični kmetijski politiki.

  Hélène Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Hvala, gospod predsednik. Kot moji volivci tudi jaz menim, da je EU preveč omejena in birokratska. Zato pozdravljam predlog Komisije, ki je usmerjen k večji odprtosti in preglednosti na področju odhodkov institucij. Podpora na področju kmetijstva je vprašljiva zadeva. Zato je pomembno, da se državljanom omogoči vpogled v podatke v zvezi z načinom in količino porabe davkov, ki so jih plačali. Obžalovanja vredno je, da so predlogi sprememb odbora v nasprotju z vlogo EU kot pregledno institucijo. Zahteva odbora za registracijo, da bi lahko dostopali do informacij, je huda kršitev zasebnosti za vse državljane ne glede na to, ali so kmetje, novinarji ali vzgojitelji. Dovoljevanja registracije državljanov, ki želijo vpogled v javne dokumente, v EU ne odobravamo. Zato pozivam vse poslance, naj glasujejo proti predlogoma sprememb 4 in 23 odbora. Hvala.

  Jean-Claude Martinez, v imenu skupine ITS. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod Chatzimarkakis, primanjkuje nam žita, mleka, narašča cena koruze in masla; in kaj počnemo mi? Razpravljamo o objavi premij na kravo, na ovco ali na hektar v internetu in medtem ko svetu grozi lakota, se igramo kot najstniki ter urejamo elektronsko pošto v zvezi s finančnim in kmetijskim področjem v internetu.

Seveda obstajajo dobri razlogi za to: preglednost, pravica vedeti, kaj se je zgodilo z milijardami, namenjenimi kmetom, in to dogajanje nadzorovati. Vendar v demokratičnem sistemu nadzor izvaja Parlament v sejni dvorani in ne uporabniki interneta. In če je preglednost potrebna za kmetijska posojila, zakaj ne bi po načelu populizma zahtevali tudi preglednosti plačil visokih uradnikov EU? Če v internetu objavljamo premije za krave molznice, zakaj ne bi objavili še dohodkov visokih uradnikov?

To je prva krivica. Obstaja še ena. Dejavnost malih kmetov bo pregledna, dejavnost velikih trgovsko naravnanih kmetijskih podjetij pa ne. Ker resničen cilj te uredbe ni preglednost. To je krut vojni mehanizem z dvema prikritima ciljema. Prvi je razdeliti kmete na velike in male ter uničiti njihovo enotnost v sindikatih. Drugi in najpomembnejši cilj je usmeriti javno mnenje proti kmetom prek tiska, zlasti britanskega, ki bo poudarjal premije, ki sta jih od vodij sindikatov, velikih kmetov in morda celo moža gospe Fischer Boel, ki je rejec prašičev, prejela princ Charles in kraljica Elizabeta.

S temi nekaj primeri velikih kmetov, ki prejemajo sredstva iz Bruslja, bo splošno razširjeno mnenje, da kmetje prejemajo ogromno podporo, zlasti ker javnost ne ve, da so kmetje financirani proti svoji volji, ker jim je prepovedna pridelava. Prisiljeni bodo opustiti praho.

Ko bo javno mnenje enkrat odločno usmerjeno proti kmetom, ki so plačani za to, da ne pridelujejo zaradi ločevanja, bo leta 2013 brez nobenega tveganja za področje politike ali volitev mogoče odpraviti pomoč in 20 milijard EUR porabiti za financiranje drugih, nekmetijskih dejavnosti.

Pod pretvezo demokratične preglednosti je ta uredba moralna sramota, ki že od osemdesetih let 19. stoletja uporablja osovražene motivacije zavisti in nevoščljivosti za strateški načrt Komisije: odpraviti kmetijske izvoze kot del večjega svetovnega sporazuma. Kmetijstvo za južno poloblo ter finančne, bančne in energetske storitve za severno poloblo. Za to pri tej uredbi v resnici gre.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, meja med preglednostjo in kršitvijo zasebnosti je lahko zelo tanka. Menim, da bo veliko kmetov popolnoma upravičeno nasprotovalo temu, da se podrobnosti o njihovih enotnih plačilih na kmetijo pošiljajo prek interneta, ker to povzroča izkrivljeno dojemanje svobodnega dodeljevanja.

Resnica je seveda ta, da je enotno plačilo na kmetijo v večini primerov pravzaprav subvencioniranje naše politike o poceni živilih. Za primer vzemimo sektor govejega mesa. Poročilo delovne skupine mojega volilnega okrožja navaja, da na tem majhnem območju proizvajalci govejega mesa izgubijo 260 milijonov EUR na leto. Tako jim le enotno plačilo na kmetijo s subvencioniranjem proizvodnje pomaga nadaljevati.

Ko je torej objavljeno, da je kmet prejel 20 000 EUR, je to zavajajoče, ker ni nikjer omenjeno, da hkrati izgubi 40 000 EUR ali več pri proizvodnih postopkih. Če želimo biti pošteni, bi morali objavi priložiti običajne statistične podatke o poslovnem izidu prodaje blaga za vsak sektor.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, z veseljem sem ugotovil, da si vsi želimo preglednosti in nadzora: vsi želimo, da se denar EU, ki ga s plačevanjem davkov prispevajo državljani, zaščiti in dodeli tistim, ki so resnično upravičeni do pomoči. Za morebitne nepravilnosti ali nezakonitosti je treba uvesti sankcije in menim, da se s tem vsi odločno strinjamo. Vendar je samoumevno, da je treba predlagane ukrepe sprejeti po odobritvi ustrezne uredbe in morajo biti povezani z naslednjim proračunskim letom. Prepričani smo, da je ta pojasnitev nujno potrebna in zato smo vložili zadevni predlog spremembe. Želimo, da ta predlog spremembe razjasni, da se bodo ukrepi za prekinitev mesečnih plačil iz členov 17a in 27a uredbe št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike začeli izvajati po 16. oktobru 2008. Menimo torej, da ukrepi ne smejo imeti učinka za nazaj.

Za konec naj poudarim, da si vsi želimo:

– prvič, zaščite davkoplačevalskega denarja;

– drugič, da se denar dodeli tistim, ki so do njega upravičeni, kot je pravilno izpostavil poslanec;

– tretjič, da se kršitelji zakona kaznujejo;

– četrtič, da smo pravični in da kot drugje po svetu velja, da zakoni nimajo učinka za nazaj.

Če bodo ti pogoji izpolnjeni, bomo z veseljem glasovali za poročilo gospoda Chatzimarkakisa.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, institucije Evropske unije želijo nadoknaditi dolgoletno zapostavljanje tega področja. Rešitev težav na področju evropskega kmetijstva in vzpostavitev preglednosti sta resnično v interesu evropskega kmetijskega sektorja.

Poročevalec, gospod Chatzimarkakis, ki mu čestitam, je zelo lepo povedal, da mnenje evropskih državljanov o Evropski uniji ni dobro in pogosto je bilo evropsko kmetijstvo prikazano kot krivec za to. Zato bi rad ob tej pozni uri uporabil besede generala de Gaulla, ki je rekel, da moramo hoditi po robu neizogibnega. Da, mi, ki skupni kmetijski politiki pripisujemo veliko pomembnost, moramo hoditi po robu neizogibnega, torej preglednosti.

To je za skupno kmetijsko politiko velika težava in povsem se strinjam z gospodom Graefom zu Barigdorfom, da je evropska skupna kmetijska politika v celoti zelo zapletena, nepregledna in v več vidikih nepravična. Mislim, da želimo vsi v tem parlamentu omogočiti prihodnost skupne kmetijske politike in jo hkrati zaščititi.

Dragi prijatelji, kaj nam sporoča dejstvo, da se v okviru skupne kmetijske politike prednostno obravnavajo sektorji žit, sladkorja in tobaka ter da se zanemarjajo sektorji sadja in zelenjave, grozdja in vina, svinjine in perutnine? Nihče pri zdravi pameti ne more pojasniti tega evropskemu državljanu.

Pogosto ne bi mogel nihče pri zdravi pameti razložiti evropskemu državljanu, da vsa pomoč ni dodeljena proizvajalcem, kot je dejal gospod Graefe zu Baringdorf, ampak da imajo od nje največ koristi gospodarske organizacije. Poročila niso oblikovali še nikjer in dobro bi bilo, če bi Komisija in Svet končno pripravila poročilo o zneskih, ki ne ostanejo v kmetijskem sektorju. To so ogromni zneski.

Zato je to poročilo zelo pomembno, saj jasno prikazuje, kdo prejema pomoč in koliko je prejema, da se ne zgodi, da bi mediji objavljali negativne primere, da je na primer 200 govedarjev več let delalo v pisarnah ministrstva, medtem ko več sto tisoč italijanskih kmetov pošteno opravlja svojo dejavnost.

Dragi prijatelji, preglednost in obdelava podatkov sta zato zelo pomembni in Evropska unija mora to storiti tudi na drugih področjih, zato podpiram poročilo gospoda Chatzimarkakisa. Najlepša hvala.

  Hannu Takkula (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, poročevalcu, gospodu Chatzimarkakisu, čestitam za to poročilo. Lahko se seveda vprašamo, kakšno poročilo je mogoče pričakovati od poročevalca z nemškim zdravim razumom, grškim srcem in celo z delčkom finske pokrajine v svoji duši. V takšnem primeru bi lahko pričakovali poročilo, ki je dobro v več pogledih, kar velja tudi za to poročilo. Še enkrat vam za poročilo čestitam.

Ko govorimo o kmetijstvu in sistemu njegovega financiranja je nujno poudariti pomembnost preglednosti. Preglednost je osnova za vse. Seveda mora biti na področju programov financiranja poleg preglednosti prisotna tudi pravičnost. Vendar sem v teh nekaj letih svoje prisotnosti v Evropskem parlamentu ugotovil, da je pravičnost relativen pojem in da ga dojemamo različno. Vsekakor upam, da se bo v imenu naše želje po pravilnem odločanju glede financiranja kmetijstva z večjo preglednostjo povečalo tudi zaupanje javnosti v naš sistem odločanja.

Kljub temu želim omeniti mojo zaskrbljenost glede kmetijstva v širšem smislu. Upam, da v prihodnosti ne bomo pozorni le na preglednost, ampak tudi na pravičnost.

V prisotnosti komisarja je zelo pomembno zagotoviti, da se ustrezno obravnavajo tudi majhne države članice. Tudi v prihodnosti bi lahko zagotovili, da se nacionalna samozadostnost ne bi ohranjala. Na Finskem je prisotnih nekaj resnih tovrstnih primerov v zvezi z nedavnim sklepom Evropske unije o sladkorju in tudi sklepov o plačilih za kmetijstvo. Majhne in velike države članice se ne obravnavajo na enak način in upam, da bo v tem smislu v prihodnosti več pozornosti namenjene pravičnosti, saj je vprašanje preglednosti zdaj urejeno v okviru poročila gospoda Chatzimarkakisa.

Zagotoviti moramo, da bosta Evropska unija in naš sistem odločanja odprta ter v očeh državljanov vredna zaupanja in podpore.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, današnje poročilo o financiranju skupne kmetijske politike in zlasti preglednosti tega financiranja je za družbeno sprejemljivost prebivalcev Skupnosti, predvsem evropskih kmetov, zelo pomembno. Z objavo upravičencev do javne pomoči bomo imeli natančen pregled načina dodeljevanja sredstev, zlasti v zvezi z državami, ki veljajo za staro in novo EU.

Še en pomemben predlog poročevalca je omemba zahteve v zvezi s primerljivostjo podatkov med državami članicami. S tem se bo mogoče izogniti lažnim obtožbam med državami članicami v zvezi z obsegom in načini pomoči za posamezne trge v zadevnih državah ter sprejeti ukrepe za enake priložnosti kmetov na področju javne pomoči. Treba je splošno poudariti, da ustrezno jasno financiranje kmetijske politike skupaj z ustrezno količino takšnih proizvodov evropskim potrošnikom zagotavlja varno preskrbo s hrano. Zato morajo imeti evropski kmetje dolgoročne varnostne in finančne možnosti ob upoštevanju naložbe v kmetije.

Sedanji pozivi k hitrejšemu pregledu skupne kmetijske politike so neodgovorni in ogrožajo varno preskrbo s hrano EU. Prav tako ne smemo pozabiti na dana zagotovila, da se bodo subvencije za kmetije za vse države članice poenotile do leta 2013.

Čestitam poročevalcu.

  Esther De Lange (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, tudi jaz želim poslancu čestitati za to natančno poročilo, ki zadeva zelo tehnična pravila, proračunska pravila. V resnici lahko ti predpisi vplivajo na delo naših kmetov, ki so navsezadnje zakoniti in nepogrešljivi pridelovalci naše vsakdanje hrane. O nekaterih od teh predpisov bi rada natančneje razpravljala, ne želim pa začeti obsežne razprave o pregledu ali čem drugem. Želim se le znebiti tega bremena, ker ne vem, kje je poslanec iz nizozemske socialdemokratske stranke (SP) našel velike kmete, o katerih je govoril, v tako gosto poseljeni državi, kot je Nizozemska. Kakorkoli že, pustimo to.

Najprej želim izraziti podporo poročilu Komisije, ki v primeru pomanjkljivosti za zadevne države članice omogoča učinkovitejše kaznovanje, tj. odbitke, po možnosti z ukinitvijo ali znižanjem njihovih vmesnih plačil. Menim, da mora Komisija poleg resnosti in narave neskladnosti upoštevati tudi njeno trajanje. Komisija mora v primeru dolgoročnih kršitev uvesti vsakoletno odstotno znižanje. Prav tako moramo zagotoviti, da zaradi novih predpisov, ki jih zdaj uvajamo, ne bo večjega upravnega bremena.

Na koncu želim obravnavati težavno temo objave imen tistih, ki prejemajo pomoč iz Evropskega kmetijskega sklada. Moja država to že počne v velikem obsegu in Komisija zdaj predlaga uvedbo tega v okviru EU, da bi dosegli preglednost in legitimnost zadevnih odhodkov. Ta prizadevanja lahko podprem, vendar z dvema pripombama, ki sta prisotni tudi v obliki predlogov sprememb. Prvič, objava teh podatkov lahko krši pravice zadevnih oseb. Zato moramo zagotoviti ustrezno zaščito podatkov, da se prepreči dostop podatkov osebam z neustreznimi nameni ali uporaba teh podatkov v prid ukrepanja radikalnih zagovornikov pravic živali, na primer; s tem pojavom se sooča že veliko držav članic.

Na koncu želim povedati, da Komisija verjame, da ji bo ta predlog omogočil tudi boljši nadzor proračuna. To je mogoče do določene mere res, vendar menim, da je še bolj koristen za nadzor proračuna v zvezi z uvedbo nacionalnih izjav glede proračunskih sredstev, ki se urejajo na državni ravni. Zato želim na koncu Komisijo in Svet pozvati, naj pospešita postopek uvedbe teh nacionalnih izjav.

  Gyula Hegyi (PSE). – (HU) Večja preglednost skupne kmetijske politike je pomemben cilj Skupnosti in zato podpiram poročilo poslanca, gospoda Chatzimarkakisa. Ker pa se je o skupni kmetijski politiki že razpravljalo, želim opozoriti na eno od najpomembnejših zadev v zvezi z okoljsko osveščenim načinom kmetovanja, programom Natura 2000.

Kot že veste, tisti, ki kmetujejo na način, ki upošteva zaščitene živalske in rastlinske vrste, prejemajo pomoč Skupnosti in držav članic v okviru programa Natura 2000. Približno petina ozemlja Evropske unije in 21 % ozemlja Madžarske je zaščitenih s tem programom. Kmetje to pomoč pričakujejo, ker se morajo za upoštevanje interesov v prid narave na finančnem področju omejevati.

Vendar je treba za trajnostno prihodnost zaščititi čim več interesov v prid narave. Zato je pomembno, da čim več denarja vložimo v pomoč za območja, ki so vključena v program Natura 2000.

V tem času sem bil poročevalec v senci za skupino socialdemokratov za program Natura 2000. Na žalost od tedaj ni bilo mogoče doseči zneska, ki smo ga takrat želeli – 3 milijarde EUR na leto. Vendar je zdaj skrajni čas za preprečitev uničenja narave, zlasti v Evropi, ki je že prenaseljena.

Načrtovani internetni seznam glede pomoči, ki je dodeljena kmetom, bi bil v okviru programa Natura 2000 koristen, saj bi se tako splošno razširile prakse, ki so potrebne za rešitev težave. Upamo, da bo ta odprtost spodbudila tudi okolju prijazno kmetijstvo in zaščito naših pomembnih interesov v prid narave. Hvala.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, govorimo o skupni kmetijski politiki, vendar v resnici ni nobene skupne politike. To trdim zato, ker se pomoč za kmetijstvo ne razlikuje le med posameznimi pokrajinami, ampak vedno bolj očitno med starimi in novimi državami članicami. Za skupno kmetijsko politiko so potrebni skupni standardni načela, dolžnosti in potencial za ohranitev podpore za proizvodnjo.

Menim, da je poročilo zelo dobrodošlo in potrebno, ker je konec koncev treba objaviti, kdo kaj dobi in kako se ta sredstva porabljajo. Boljša statistika ne bo neposredno zagotovila več sredstev za kmetijstvo, bo pa izboljšala gospodarnost, vzpostavila preglednost, večje zaupanje v ljudi, poslanci bomo lahko sami oblikovali ugotovitve in iskali skupne rešitve, ki bodo dejansko gradile skupno kmetijsko politiko na demokratičnih in partnerskih načelih, enakih za vse države Evropske unije in kmete, ne glede na pokrajino, v kateri delajo in živijo.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Plačila Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bi se morala omejevati le v izrednih primerih.

V tem smislu predlog Komisije ne jasno opredeljuje razmer, v katerih sta znižanje ali ukinitev plačil potrebna.

Uredba v obliki, ki jo predlaga Komisija, določa le, da je ukinitev potrebna, ko ključni elementi nacionalnega nadzornega sistema niso učinkoviti zaradi težavnosti ali trajanja ugotovljenih pomanjkljivosti.

Menim, da se to merilo ne sme uporabljati neomejeno in da ima lahko za nekatere države članice nevarne posledice.

Res je, da bi morala Skupnost zelo dobro nadzorovati izdatke skladov, prav tako pa je treba upoštevati napredek zadevnih institucij v državah članicah, ki so odgovorne za ta nadzor.

Zato menim, da je treba instrument, ki ga danes predlagamo Komisiji, uporabljati zelo previdno, pod zelo jasno določenimi pogoji in z dodatnim strogim parlamentarnim nadzorom.

Poleg tega uredba ne sme učinkovati za nazaj. Leto 2007 je za Evropsko unijo leto širitve in ne bi bilo pravično, če bi določbe te uredbe izvajali v smislu sedanjih razmer, kot predlaga Evropska komisija.

Zato menim, da je boljše počakati še eno leto, dokler uredba ne postane veljavna.

Kar zadeva objavo imen upravičencev do sredstev evropskih skladov in celotnih zneskov, ki so jih prejeli, menim, da je to ukrep, ki očitno prispeva k preglednosti sistema dodelitve sredstev.

To bi lahko že na samem začetku preprečilo možne poskuse goljufij za dodelitev sredstev evropskih skladov za razvoj podeželja v skladu s političnimi merili in dokazuje odgovornost za porabo javnega denarja.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, pobuda Evropske komisije, da bi državam članicam naložili dolžnost objave informacij o upravičencih do sredstev skladov EU v okviru skupne kmetijske politike, je v vseh pogledih vredna podpore.

Objava takšnih informacij v internetu ob uporabi meril, ki zagotavljajo primerljivost podatkov med posameznimi državami, ne bo le zelo pripomogla k boljši preglednosti porabe proračunskih sredstev in koristnosti postopka nadzora proračuna, ampak bo tudi opozorila na vsaj dve resni težavi, ki sta povezani z izdatki za kmetijstvo v EU.

Prvič, zelo velik delež neposrednih subvencij v posameznih državah se ne dodeli kmetijam, ampak velikim koncernom, kot je Smithfield, ali velikim posestvom, kot je kronsko premoženje Elizabete II. Morda bodo tovrstni podatki na ravni celotne EU nosilcem odločanja razjasnili, da je treba omejiti subvencije, dodeljene posamezni kmetiji, tako da bodo te subvencije bolj v pomoč družinskim kmetijam kot pa velikim posestvom.

Drugič, med starimi in novimi državami članicami obstaja zelo veliko nesorazmerje na področju pomoči na hektar kmetijskega zemljišča. V obdobju 2007-2013 bo vrednost tega kazalnika malo večja kot 60 %, ko bosta pristopili še Romunija in Bolgarija, pa bo še nižja. Tako bo vsak v stari EU plačani evro ustrezal le 60 centom v državah nove EU, čeprav mora kmetijstvo v novih državah dohiteti razvitejše kmetijstvo starih držav članic.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, želim si, da bi kmetje iz severozahodne Irske, s katerimi sem govorila danes popoldne, prisostvovali tej razpravi, ker bi verjetno želeli tudi kaj dodati. Bodimo pošteni: nihče ne želi javno objaviti svojih finančnih zadev in menim, da bi se nekateri poslanci, ki govorijo o odprtosti in preglednosti, sami temu na daleč izognili. Strinjam se s stališčem, ki ga je nekdo izrazil danes zvečer, da je morda prav, da se objavijo plačila vseh, ki prejemajo sredstva iz javne blagajne. Glede na to verjamem, da bomo plačila objavili, in na splošno verjamem v „odprtost in preglednost“, vendar je to dvosmerna ulica.

Prav tako dvomim v pojem, da so informacije enakovredne razumevanju, in zaradi tega dvoma menim, da je treba pojasniti, kakšen je dejanski pomen plačil. Kmetje, s katerimi sem se danes srečala, se ukvarjajo z govedorejo in ovčjerejo in veliko teh kmetov uporablja enotno plačilo na kmetijo za subvencioniranje svoje proizvodnje. Morda je to njihovo početje nesmiselno. Morda bi morali prenehati s kmetijstvom in dopustiti, da kmetije propadejo, ter še naprej prejemati sredstva.

Glede neuspešnosti politike je bilo nekaj pripomb, da so za to krivi kmetje. Vendar menim, da bi morali krivdo za ugotovljene pomanjkljivosti prevzeti evropski oblikovalci politike. Tisti, ki govorijo o intervenciji in izvoznih nadomestilih, so očitno pozabili na reforme iz leta 2003. V Evropski uniji je zdaj težava pomanjkanje. Uvažamo govedino. Svetovno povpraševanje po mlečnih izdelkih se povečuje, žita pa primanjkuje, torej smo precej napredovali. Informacije seveda lahko objavimo, vendar jih moramo tudi razložiti. Ljudi je treba zaščititi in zagotoviti, da se jim ne posmehujejo zaradi plačil, ki jih prejemajo. To se ne sme uporabiti kot orožje za premagovanje kmetov. Komisija to že počne s pregledom stanja, pri katerem je govorila o tem, kako bomo lahko po objavah obravnavali zmanjšanje plačil. Mogoče moramo to narediti na višji ravni, vendar bodimo pošteni pri razpravi o tem vprašanju. Menim, da moramo ponovno pregledati uporabo zadevnih informacij.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, razpravljamo o pomembnem poročilu, ki zadeva financiranje skupne kmetijske politike. Tej politiki namenjamo približno 45 % proračunskih sredstev EU.

Predlog Evropske komisije je namenjen večji preglednosti ter verodostojnosti porabe sredstev za kmete in podeželje EU. Poleg tega naj bi zaradi predloga državljani EU na boljši način sprejemali in ocenjevali to politiko. Vendar še vedno obstajajo ljudje, ki niso naklonjeni skupni kmetijski politiki in želijo za vsako ceno kmete prikrajšati za pomoč ter jih izpostaviti odprti in neenaki konkurenci s kmeti iz tretjih držav.

Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z varno preskrbo s hrano v EU. Prepričan sem, da se poslanci iz odbora za kmetijstvo strinjajo z mano, da v predvidenem proračunu ni mogoče zmanjšati sredstev za skupno kmetijsko politiko. Sredstev proračuna je vedno manj in leta 2013 jih bo le za 33 % vseh odhodkov iz proračuna. Upajmo, da bodo novi predpisi pripomogli k poenostavitvi zakonodaje v skladu s sloganom „boljša pravna ureditev“, ki ga spodbuja Komisija. Naši državljani bodo lahko preverili in ugotovili, za kaj namenjamo denar EU.

Novembra letos bo Komisija predstavila sporočilo o zadevi glede zdravstvenega pregleda. Menim, da bi moral biti sistem neposrednih plačil EU veliko enostavnejši in tudi pregleden ter da bi morali raven subvencij standardizirati za vse države članice ali z drugimi besedami – sistem bi moral biti pravičen in razumljiv.

Prav tako upam, da kolegi iz Romunije rešujejo sedanje težave v zvezi z njihovim plačilnim sistemom. Ne moremo dovoliti, da bi bili romunski kmetje oškodovani in kaznovani z nižjimi subvencijami. Subvencije so potrebne tako v Romuniji kot v drugih državah članicah. Namesto da kaznujemo romunske kmete, moramo pomagati rešiti sistem subvencij.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik in poslanci, zahvaljujem se vam za zanimive pripombe. Veseli me, da lahko sodelujem pri tej razpravi, ker so bile informacije, ko je Komisija začela razpravo o predlogu glede večje preglednosti v zvezi z upravičenci do sredstev EU, objavljene le v dveh državah: na Danskem in v Estoniji. Zdaj so informacije objavljene v 13 državah in na koncu bodo v vseh. Z vidika evropskega postopka odločanja je to zelo hitro.

Dodajam le nekaj stvarnih pripomb. Prvič, razkritje upravičencev bo izvedeno ob popolnem spoštovanju zakonodaje Skupnosti o varstvu podatkov. To je v predlogu že določeno. Več ljudi je izpostavilo vprašanje o objavi informacij o strukturnih skladih, vendar za strukturne sklade, za katere se uporablja isti člen 53b finančne uredbe, velja popolnoma enako ravnanje. Torej ni nobene razlike.

Vse dajatve, plačane iz evropskega proračuna, bodo dostopne, vključno s plačami najvišjih uradnikov in komisarjev. Te informacije bodo v celoti javne. In tako je že od sprejetja kadrovskih predpisov.

Parlament pozivam, da potrdi pristop Komisije, kot je izražen v njenem predlogu. Naklonjeni smo vsebini nekaterih predlogov sprememb in nekateri od teh bodo izraženi v izvedbeni zakonodaji ali v končnem besedilu, ki ga bo Svet sprejel po kompromisnem besedilu predsedstva. Verjamem, da bo z inovacijami, ki se zdaj obravnavajo, uredba št. 1290/2005 postala še učinkovitejši instrument.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 11. oktobra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – (HU) Priporočilo Komisije podpiram zaradi številnih razlogov. Prvič, podatki o upravičencih do skupne kmetijske politike bodo pregledni in subvencije za kmetijstvo med državami članicami bodo postale primerljive. Drugič, priporočilo bo pripomoglo k večji legitimnosti vseh evropskih institucij in vseh ukrepov Evropske unije za evropske državljane. Tretjič, ta pobuda ne bo vključevala le subvencij za kmetijstvo, ampak tudi subvencije v vseh sektorjih EU in bo zato lahko povečala učinkovitost nadzora proračuna.

Strinjam se z drugo točko priporočila, ki predlaga, da je treba v primeru, da so sistemi nadzora držav članic pomanjkljivi, določiti strožje predpise v zvezi s sankcijami. Na Madžarskem smo z veliko truda uspeli razviti čim bolj učinkovit institucionalni sistem, ki je v skladu z določbami Komisije.

Podpiram priporočilo poročevalca, ki bi kot nepogrešljivo zahtevo predpisovalo objavo podatkov v internetu. Spletne strani, ki jih plačujejo agencije v državah članicah, bi bile povezane s spletišči ali s skupno mrežo spletišč znotraj države članice. Seveda mora biti takšno zagotavljanje podatkov v skladu z določbami evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Med drugim je nujno, da se zadevne strani vnaprej obvestijo o objavi podatkov, čim prej in kjer koli je mogoče, sploh če so podatki že zbrani.

  Alexander Stubb (PPE-DE), v pisni obliki. – Večja preglednost pomeni manj neutemeljeno propagando proti EU. Zato z lahkoto podprem pristop poročevalca, ki pozdravlja predlog Komisije o izboljšanju preglednosti in izvajanja evropskih odhodkov za kmetijstvo.

Ne smemo pozabiti, da odhodki za kmetijstvo predstavljajo enega od največjih deležev odhodkov EU. Zato gre tu za legitimnost Unije.

Pomanjkanje jasnega pregleda vseh odhodkov, ne le za kmetijstvo, povzroča izkrivljeno sliko odhodkov EU. Hkrati pa se zavedamo, da se je upravljanje odhodkov za kmetijstvo stalno izboljševalo.

Podatki o odhodkih Skupnosti morajo biti enostavno dostopni v internetu. Popolna preglednost je bistvenega pomena za proračunski nadzor. Zato z veseljem ugotavljam, da je gospod Chatzimarkakis prejel 100-odstotno podporo odbora.

23. Boj proti tihotapljenju cigaret (sporazum ES-Philip Morris) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja zadeva je poročilo (A6-0337/2007) Barta Staesa v imenu odbora za proračunski nadzor o posledicah pogodbe med državami članicami Skupnosti in podjetjem Philip Morris o stopnjevanju boja proti goljufijam in tihotapljenju cigaret ter napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju priporočil parlamentarnega preiskovalnega odbora za tranzit (2005/2145(INI))

  Bart Staes (Verts/ALE), poročevalec. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, poročila odbora za proračunski nadzor velikokrat vključujejo slabe novice – navsezadnje je to odbor za boj proti goljufijam. Pogosto se obravnavajo pomanjkljivosti, nepravilnosti, sleparija, včasih celo goljufije in prevare. Gospe in gospodje, danes z veseljem poročam o nečem pozitivnem, o uspešni zgodbi, o zgodbi, ki dokazuje, da se težave lahko rešijo s sodelovanjem med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in državami članicami.

Najprej nekaj besed o ozadju. V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je bilo ugotovljeno, da so goljufije v zvezi s tihotapljenjem cigaret velik posel. Na stotine milijonov ekujev (takratne denarne valute) so dobili zločinci v škodo proračunov Evropske unije in držav članic. Leta 1994 je Enota Komisije za koordinacijo boja zoper goljufijo (UCLAF), predhodnica Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovila delovno skupino za področje cigaret. V letih 1996 in 1997 je parlamentarni preiskovalni odbor, ki je bil po naključju prvi preiskovalni odbor v okviru Pogodbe o Evropski uniji, preučil vse vidike tranzitnih goljufij.

Preiskovalni odbor je ugotovil, da je bil sistem spremljanja v tranzitnem sektorju zastarel. Vozniki tovornjakov so morali dokumente ožigosati na carinskem uradu, pri katerem so z blagom vstopili v Evropsko unijo, in nato isti dokument ponovno ožigosati na carinskem uradu, pri katerem so z blagom iz Evropske unije izstopili. Nato je bilo treba zadevni dokument poslati nazaj na carinski urad uvoza. V zvezi s tem je nastalo veliko težav. Dokumenti so bili vrnjeni prepozno, včasih šele čez tri ali štiri mesece. Težavo so predstavljali ponarejeni dokumenti in tudi ponarejeni žigi. Zato je bilo eno izmed najpomembnejših priporočil preiskovalnega odbora nadomestitev tega celotnega zastarelega sistema, ki je temeljil na papirnatih dokumentih in žigosanju, z računalniškim sistemom.

Ta novi računalniški tranzitni sistem se je postopno uvajal v države članice in zdaj se uporablja v vseh. S tem sistemom lahko carinske službe pravočasno preverijo, ali želi kdo blago nezakonito prepeljati čez mejo, in zato predstavlja ogromen napredek. Seveda to ne izključuje še vedno prisotnih nezakonitih deklaracij in zato pozivamo Komisijo, naj vzpostavi sistem tudi za to, da se prepreči napačne deklaracije blaga. Prav tako pozivamo k temu, da se Evropskemu uradu za boj proti goljufijam omogoči neposreden dostop do tega računalniškega sistema.

Kot že rečeno, se je preiskovalni odbor osredotočil na težavo s cigareti. Cigarete so se prevažale od enega mejnega prehoda do drugega, vendar so pogosto pristale na črnem trgu. Poleg tega je bilo to blago velikokrat vtihotapljeno nazaj v Evropsko unijo. Zaradi tega so nastale velike težave, včasih je bilo prisotno celo nasilje. V Italiji sta bila umorjena dva uslužbenca finančne policije.

Prav tako je celotna preiskava razkrila, da so bila nekatera tobačna podjetja povezana s tihotapci, in na podlagi te informacije je Komisija skupaj s številnimi državami članicami na sodišče v New Yorku vložila tožbo proti podjetju Philip Morris. Postopno je postalo jasno, da bi Philip Morris zelo težko zmagal na sodišču, in leta 2004 so se s podjetjem pogodili. Komisija in države članice so v zameno za 1,25 milijarde USD v roku 12 let ustavile postopek na sodišču v New Yorku.

Pravzaprav je bil drugi del pogodbe s podjetjem Philip Morris celo pomembnejši. Vključeval je pravila o sodelovanju med podjetjem Philip Morris in Evropsko unijo glede spremljanja in sledenja cigaret. Če bi carinske službe ob pregledu tovora odkrile cigarete in določbe te pogodbe ne bi bile upoštevane, bi moralo podjetje Philip Morris takoj plačati carine, ki se jim je izognilo, kar pomeni znesek v višini do 1,5 milijona EUR na zabojnik cigaret.

Vendar ponavljam, da je ta zgodba uspešna, saj kaže skupno delovanje Parlamenta in Komisije. Imam pa nekaj pripomb. Prvič, ko se je znesek v višini 1,25 milijarde USD delil med Komisijo in države članice, je Komisija prejela le 9,7 %, preostali večji del pa države članice. Menim, da to ni pošteno, zlasti zato, ker OLAF in Komisija opravita največ dela.

Drugič, glede na smisel tega sporazuma bi moral biti ta denar porabljen za boj proti goljufijam. Komisija je opravila svoje. Delež tega denarja je porabila za program Hercules II. Po drugi strani so države članice enostavno dopustile prehod denarja v svoje blagajne, morale pa bi ga na boljši način porabiti za opremo svojih preiskovalnih služb, na primer za svoje carinske službe, ter za boj proti tovrstnim goljufijam.

Če povzamem, gospod predsednik, je to tudi uspešna zgodba, ki bi jo lahko prenesli tudi na področje drugih izdelkov, na primer alkoholnih in nekaterih kmetijskih. Prav tako upam, da je to poročilo pozitivno prispevalo k pomembnemu delu gospoda Kallasa, Komisije in tudi Parlamenta na področju boja proti goljufijam.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, gospodu Staesu se moram zahvaliti za to samoiniciativno poročilo, Evropskemu parlamentu pa za podporo teh vprašanj in za iskanje odgovorov na ta pereča vprašanja.

V svoji izjavi bom najprej spregovoril o tranzitnem sistemu Skupnosti, za katerega je odgovoren kolega Lázló Kovács. Evropski parlament pozdravlja uspešno uvedbo novega računalniškega tranzitnega sistema. To je dejansko ogromna sprememba v primerjavi z zastarelim papirnatim postopkom. Posodobljeni sistem se bo začel v celoti izvajati do 1. julija 2009.

Obvladovanje tveganja je sodobno orodje nadzora. Komisija dejavno izvaja carinski okvir za obvladovanje tveganja za boljšo usmerjenost v preglede. Z državami članicami zdaj oblikujemo merila, prednostne naloge in platformo IT. Nov sistem bo omogočal tudi redno spremljanje učinkovitosti opravljene analize tveganja. Načrtovan razvoj tranzitnega informacijskega sistema za preprečevanje goljufij bo okrepil zmogljivosti za analizo in boj proti tveganju goljufij na področju tranzita, najprej v zvezi z občutljivim blagom in pozneje za vse vrste blaga v tranzitu. To pa je pogojeno s tem, da države članice omogočijo Komisiji širši dostop do podatkov o premikih novega računalniškega tranzitnega sistema. Zamrznitev nadaljnjih sredstev, namenjenih novemu računalniškemu tranzitnemu sistemu, kot predlaga poročilo, pa bi negativno vplivala na nujen nadaljnji razvoj učinkovitejšega nadzora tranzita.

Še nekaj besed o goljufijah z DDV. V tem poročilu je zgornji dom britanskega parlamenta opozoril na veliko dejavnikov pojava goljufije neplačujočega gospodarskega subjekta. Vendar ni nobenega dokaza, da bi pomanjkljivosti tranzitnega sistema povzročile goljufije vrste davčni vrtiljak. Rad bi pojasnil, da čeprav tranzit med običajnimi inšpekcijskimi pregledi lastnih sredstev med letoma 2001 in 2006, ko so se odvijale spremembe, ni bil prednostno obravnavan, tudi ni bil prezrt. Posledica številnih inšpekcijskih pregledov so bila plačila iz lastnih sredstev in plačila obresti. Ta pristop predstavlja učinkovito uporabo inšpekcijskih virov Komisije in preprečuje opiranje na predhodne revizije.

Zdaj bi rad spregovoril o sporazumu za preprečevanje goljufij s podjetjem Philip Morris International, ki spada na področje mojih odgovornosti. Parlamentu se zahvaljujem za neprekinjeno trdno podporo. Komisija je večkrat izrazila upanje, da bo sporazum služil kot model za podobne sporazume z drugimi podjetji. Glede financiranja v okviru tega sporazuma je novi program Hercule v Grčiji prejel sredstva za boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret, ki je na novo dodan cilj. Preučujemo možnost, ali bi se program lahko uporabil za financiranje ustanovitve laboratorija, v katerem bi se preverjala pristnost cigaret.

Vendar moram dodati – in tega se dobro zaveda tudi gospod Staes – da je bila razdelitev denarja prava nočna mora in bo to ostala tudi v naslednjih finančnih obdobjih. Seveda me zelo veseli podpora in stalno zanimanje Parlamenta za uporabo tega denarja, ker tudi jaz podpiram to, da se ta denar nameni boju proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam goljufij.

V zvezi s statističnimi podatki glede zasegov, večina držav članic vsako četrtletje obvesti Komisijo o količini zasegov. Vendar vse države članice ne navedejo znamk, ki so jih zasegle, zato popolni podatki niso na voljo. Poleg tega obvestila držav članic o zasegih ne vedno razlikujejo med pristnimi in ponarejenimi cigareti, delno ker to ni potrebno za kazenski pregon storilcev kaznivega dejanja ter pobiranje dajatev in davkov, delno pa zato, ker je včasih zelo težko razlikovati med ponarejenimi in pristnimi cigaretami. Države članice še naprej spodbujamo k zagotavljanju popolnejših informacij.

Nazadnje še o tem, da je Komisija v zvezi s tem vprašanjem pripravljena oblikovati poročilo OLAF, kot je predlagal Parlament, vendar menim, da bi bilo koristneje počakati do leta 2010, ko bo mogoč celovit pregled. Razlog za to je dejstvo, da se veliko pomembnih sprememb na področju carine še odvija in bi poročilo leta 2008 lahko bilo le vmesno poročilo, ki izraža stanje v tistem trenutku.

  Jean-Pierre Audy, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej bom čestital poročevalcu, Bartu Staesu, ki je uspel pripraviti odlično poročilo o zahtevni temi o pomanjkljivostih v našem tranzitnem sistemu Skupnosti. Prav tako sem hvaležen Evropskemu računskemu sodišču, ki je v svojem poročilu decembra 2006 zelo jasno poudarilo obseg težave.

V tem smislu sem razočaran nad dejstvom, da zamenjujemo posledice sporazuma Philip Morris, za katerega si moramo zapomniti, da je sporazum za prekinitev sodnega postopka in ne partnerski sporazum, z resnimi težavami tranzita Skupnosti. Zato sem v imenu skupine PPE sestavil predlog spremembe, katerega cilj je preprečitev te zmede.

Glede industrije predlagam, da Evropska unija in celotna tobačna industrija skupaj financirata program za boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret.

Vendar se želim osredotočiti na svoje pripombe o pomanjkljivostih v našem tranzitnem sistemu Skupnosti. Evropska komisija pravi, da je carinski tranzitni sistem okrepila z uvedbo sodobnega in zmogljivega računalniškega sistema. Pozablja pa, da čeprav je računalniški sistem nujen, nikdar ne zadostuje in je pomanjkljiv. Pomanjkljiv je zato, ker ga vodijo organi držav članic, kar pomeni, kot sta pravilno poudarila poročevalec in Evropsko računsko sodišče, da države članice novih predpisov tranzita Skupnosti ne uporabljajo dosledno.

Leta 1997 je Parlament ustanovil preiskovalni odbor, ki je jasno določil, da mora EU vzpostaviti okvir za omogočenje enotnega delovanja carinskih služb. Do vzpostavitve tega okvira je še daleč.

Leta 2005 je poslanec Herbert Bösch v svojem odličnem poročilu poudaril obseg težav in potrebo po boju proti goljufijam in napakam. Gospe in gospodje, resnica je, da nas to poročilo poziva k veliko širšemu razmisleku o kakovosti našega carinskega sistema, naših finančnih tokovih in splošneje o zaščiti finančnih interesov Evropske unije.

Gospod komisar, pri tem vas poslanci podpiramo v celoti.

  Herbert Bösch, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, odločno podpiramo to odlično poročilo. Izraz „samoiniciativno poročilo“ ni zelo ustrezen. Vztrajamo s temo prvega parlamentarnega preiskovalnega odbora in bomo še naprej. Ne želim se pritoževati, ampak škoda, da moramo to obravnavati tako pozno. Na seznamu govornikov sem zasledil skupine, ki so želele danes govoriti o tej temi. Zdi se, da se je glede škandalov v EU vedno lažje pritoževati, kot pa iskati specifične pozitivne rešitve zanje. Ko govorimo o cigaretah, je pot do rešitve včasih dolga, vendar ustrezna. Napredujemo, kar jasno dokazuje poročilo gospoda Staesa.

Seveda je treba na tem področju rešiti težavo nepopolnosti evropskega združevanja. Številni finančni ministri še vedno nekoliko zvišajo davek na tobak, ko je denarja v državni blagajni manj, in tako jih nekateri politiki neupravičeno hvalijo. „Neupravičeno“ sem rekel zato, ker potem začnejo potrošniki kupovati pretihotapljene cigarete ali, vedno bolj pogosto, ponarejene cigarete. Sredstva iz tovrstnih goljufij so neposreden dobiček organiziranega kriminala.

Ker imamo nocoj vzrok za praznovanje napredka, spominjam Parlament na dogodek, ki ni ravno v čast Evropi in zlasti Komisiji. Obstajajo dokazi, da je bilo v obdobju 1992–2001 v EU preko Črne gore v Italijo pretihotapljenih približno 10 000 tovornjakov, polnih cigaret. To je verjetno največja goljufija proti proračunu EU vseh časov. Javno tožilstvo v Augsburgu (Nemčija) je vložilo 60 prošenj za pravno pomoč v zvezi s tem. V Švici so bila na tem področju priznanja, obtožbe ipd. Vendar Evropska unija ni vložila nobene zahteve proti Republiki Črna gora za vračilo lastnih sredstev. Gospod komisar, našim davkoplačevalcem bi želel zagotoviti, da smo obravnavali tudi to.

Carinski uradniki v Nemčiji, Avstriji in srednji Evropi so na tem področju opravili veliko dela, vendar jih je Evropska komisija razočarala. To pomembno zadevo je treba obravnavati, saj ni še prepozno. To je moja želja, kar zadeva sicer prijeten razlog za današnjo razpravo.

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, Parlament veliko raje obravnava odhodke kot dohodke in po zaslugi gospoda Staesa danes končno enkrat razpravljamo o prihodkih. Vendar gre za 17 milijard EUR iz sredstev DDV in lastnih sredstev ter 14 milijard EUR iz carinskih dajatev, kar je skoraj 30 %. Menim, da je dobro, da danes razpravljamo o tej zadevi.

Očitno so tu sami zmagovalci in za to čestitam tudi gospodu komisarju. Veseli nas, da smo našli rešitev v sodelovanju z državami članicami. Nujno je podpreti OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam, da se omogoči njegovo boljše in koristnejše delovanje v EU v prihodnosti. Dosedanje delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam in njegovi rezultati so vredni pohvale. Na njegovo uspešno delovanje smo ponosni vsi, kot so seveda tudi strokovnjaki, ki so to delovanje omogočili. Dejansko napredovanje na področju ponarejanja tobačnih proizvodov ali sodelovanje držav članic nista bila predvidena, predvsem glede na temo.

Želimo, da bi se isto zgodilo z dokumenti v zvezi z zaščito finančnih interesov Evropske unije, na primer glede boja proti goljufijam DDV. Če bi se to zgodilo, bi imeli prave zmagovalce: evropske davkoplačevalce, ki so nas izvolili in imajo svoja pričakovanja.

Verjamem, da je nadaljevanje boja proti tihotapljenju cigaret pomembna naloga, da je treba k sodelovanju povabiti preiskovalca OLAF v Pekingu in okrepiti boj proti goljufijam po vsem svetu. Naloga Komisije je prepričati druge proizvajalce cigaret, da bodo podprli sporazum med podjetjem Philip Morris ter Skupnostjo in državami članicami. Menim, da moramo natančno premisliti, kako naprej obravnavati to zadevo, saj bi neustrezno ravnanje na tem področju ogrozilo našo lastno verodostojnost.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Poročevalec in v tem primeru tudi Evropska komisija zaslužita vse naše čestitke. To je bil do zdaj največji uspeh Evropske unije na področju boja proti tihotapljenju in davčni goljufiji, ki ga pomnim.

Vendar je sporočilo poročevalca, ki so ga zdaj podprli tudi vsi govorniki, da je treba ta boj prenesti tudi na druga področja. V osnovi mora v tem primeru pretok kakršnega koli blaga prek celotnega carinskega sistema učinkovito ščititi finančne interese Evropske unije in vseh držav članic; menim, da je s tega vidika potrebnega še veliko dela. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj bo pri obravnavanju te zadeve dejavnejša.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Sporazum med Evropsko komisijo in podjetjem Philip Morris je zelo dober primer finančnega instrumenta Skupnosti, ki si prizadeva za doseganje več ciljev hkrati.

Prvič, prost dostop predelovalnih industrij do trga ni omejen, medtem ko je davčna utaja tistih, ki uvažajo ponarejene proizvode, v nasprotju s programom, katerega vrednost je 1,25 milijarde dolarjev in ga v celoti financira evropsko podjetje.

Vendar bi moralo pri sporazumu sodelovati več držav članic.

Sporazum je bil sklenjen leta 2004 in medtem sta Romunija in Bolgarija, obe se nahajata ob meji Evropske unije, postali državi članici.

Po vstopu proizvodov, ki nimajo licence v vseh državah članicah Evropske unije, na trg, so bile v evropskem proračunu prisotne precejšnje izgube zaradi trošarin, v državnem proračunu pa zaradi neplačanih davkov.

Dejstvo je, da tisti, ki poskušajo v Skupnost uvoziti ponarejeno blago, izberejo evropska pristanišča, ki niso opremljena z naprednimi tehnologijami, kot sta skeniranje in evidentiranje palet blaga.

Ker te razmere vplivajo na dohodke iz davkov Evropske unije menim, da je prav, da se modernizacija pristanišč opravi s finančno pomočjo Skupnosti.

Zaradi ponarejenih izdelkov na trgu po nizki ceni je vedno več mladih ljudi začelo kaditi, kar bo seveda sčasoma sisteme socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva držav članic stalo ogromno denarja.

Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da v večini primerov ponarejene cigarete vsebujejo 75 % več katrana, 28 % več nikotina in 63 % več ogljikovega monoksida.

Ker preiskujemo katastrofalne posledice kajenja, ki ponavadi niso odvisne od zakonitih ali nezakonitih virov cigaret, bi morali razmisliti še o eni zadevi: medtem ko Evropska unija spodbuja ukrepe za boj proti kajenju, po drugi strani dodeljuje znatne subvencije za pridelke tobaka, kar je po mojem mnenju v nasprotju z evropsko zdravstveno politiko.

  Szabolcs Fazakas (PSE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani komisar Kalla, gospe in gospodje, gospod Staes ima prav, zato mu čestitam za zanesljivo in požrtvovalno delo ter za zadevno poročilo.

Evropska unija in njene institucije, vključno s Komisijo, Računskim sodiščem, OLAF, Evropskim parlamentom in ne nazadnje odborom za proračunski nadzor, menijo, da so sporazum s podjetjem Philip Morris iz leta 2004 in njegove posledice uspešne, in prav je tako.

V boju proti tihotapljenju in goljufijam smo uspeli doseči rezultat, ki ni ugoden le za trgovce in potrošnike v končni fazi, ampak tudi za velikega mednarodnega proizvajalca v začetni fazi. Ta sporazum ne pomeni le finančne poravnave za pretekle izgube, ampak vključuje tudi preprečevanje izgub v prihodnosti.

Podjetje Philip Morris smo uspeli prepričati, da sta priprava skupne strategije zoper tihotapljenje in goljufije ter zagotavljanje za to potrebnih finančnih instrumentov tudi v njegovem interesu. Zelo nas veseli in nove članice menimo, da je zelo pomembno, da v sporazum ne bo vključenih le deset držav članic, ampak tudi nove države članice, ki so v smislu tihotapljenja in goljufij še posebej ogrožene; tako se bodo zagotavljali tudi finančni in tehnični pogoji za boj proti tihotapljenju in goljufijam, čeprav z vzponi in padci. Hvala.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, odobravam poročilo gospoda Staesa, ki bo predvsem čim bolj preprečeval tihotapljenje. To je prednost tega poročila. Drugič, poročilo vključuje pomembne nasvete glede čim učinkovitejšega pobiranja carinskih dajatev.

Čeprav sem prebivalec države z zelo dolgo vzhodno mejo, tj. Poljske, želim opozoriti na zunanje meje. Popolnoma se strinjam s Herbertom Böschem glede sodelovanja izkušenih carinskih uslužbencev. Ti uslužbenci bodo dejansko pomembnejši kot oprema in sistemi, zato, gospod komisar, vas pozivam, da temeljito pregledate predloge in priporočila ter jih upoštevate. Učinkovitost in uspešnost boja proti tihotapljenju bosta kazalnika ugleda naše Skupnosti.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se za stalno podporo teh vprašanj. Reči moram, da je največja težava v tem, da je vsa pristojnost na področju carine in DDV v rokah držav članic.

Ne morem razumeti, zakaj nekatere države članice tako nasprotujejo omogočanju večjih možnosti za uporabo zmogljivosti institucij Evropske unije. OLAF je bil na primer zelo dejaven v več primerih, v primeru podjetja Philip Morris in v operaciji Diabolo za boj proti ponarejanju, to pa ni mogoče brez sodelovanja na evropski ravni in brez podpore nekaterih služb Komisije.

Vendar je to s pravnega vidika v celoti v rokah držav članic, kot je krepitev zagotavljanja potrebnih sredstev na področju carine. Komisija si zelo prizadeva za spodbuditev tega sodelovanja. Prepričan sem, da brez sodelovanja med državami članicami ni mogoč uspešen, učinkovit boj proti tihotapljenju cigaret in zlasti proti goljufijam pri DDV.

Menim, da imamo na tem področju skupne interese in da moramo za več sodelovanja stalno izpostavljati to vprašanje. Poleg tega – in mogoče sem si to napačno razlagal – je bil sporazum podjetja Philip Morris sklenjen med desetimi državami članicami in Evropsko komisijo na eni strani ter družbo Philip Morris na drugi, kar je precej edinstven primer. Ta sporazum so dosegli Komisija, njena pravna služba in OLAF, zdaj pa to nadaljuje gospa Gräßle. Zato menim, da bomo v prihodnje nekaj dosegli.

Glavno vprašanje pa je pravzaprav nasprotovanje nekaterih držav članic sprejetju predloga o medsebojni upravni pomoči, ki bi se lahko uporabila kot platforma. Omogočamo platformo za sodelovanje, vendar je še vedno prisotno nasprotovanje nekaterih držav članic, nekaterih večjih držav članic (nekatere ministre večjih držav članic sem poskušal sam prepričati, da bi bili bolj naklonjeni temu predlogu). Kljub vsemu je veliko nezaupanja, vendar se hkrati kot nekdanji finančni minister zavedam, da je boj proti goljufijam pri DDV in carini mogoč le s sodelovanjem med državami članicami.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 11. oktobra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Francesco Musotto (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Kot poročevalec, ki je govoril o boju proti goljufijam v EU, se strinjam s tem pomembnim sporazumom s podjetjem Philip Morris v zvezi z bojem proti tihotapljenju cigaret čez carino. Carinske goljufije predstavljajo enega izmed vzrokov škodljivega vpliva na finančne interese Skupnosti in tihotapljenje cigaret je eno od najšibkejših področij.

Nedavne operacije OLAF, kot je operacija Diabolo (135 milijonov zaseženih cigaret, ocenjena škoda 220 milijonov EUR) dokazujejo, da je boj proti carinskim goljufijam mogoče in nujno izvajati: pomembno je okrepiti delovne zmogljivosti evropskih organov. Sporazum s podjetjem Philip Morris je lahko zgled ne le na področju tobaka, ampak tudi na področju boja proti ponarejanju. Postopki glede odškodnine, ki jo mora plačati podjetje Philip Morris v višini približno 1 milijarde EUR, bi se morali uporabiti za pospešitev boja proti ponarejanju v EU.

24. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik.

25. Zaključek seje

(Seja se je končala ob 23.40.)