Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 11. oktober 2007 - Bruselj

4. Zmogljivost, učinkovitost in varnost letališč (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o poročilu (A6-0349/2007) o zmogljivosti, učinkovitosti in varnosti letališč v Evropi: učinkovitejši politiki naproti [2007/2092(INI)], ki ga je v imenu odbora za promet in turizem pripravila gospa Jensen.

  Anne E. Jensen (ALDE), poročevalka. – (DA) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, letališča v Evropi so tako obremenjena, da lahko tudi najmanjša zamuda na enem od njih povzroči znatno zamudo na drugih. Poleg tega se bodo zaradi vse pogostejšega zračnega prometa povečale težave na letališčih, kar bo negativno vplivalo na učinkovitost, konkurenčnost in okolje. Težave glede zmogljivosti na letališčih v Evropi niso le nacionalna težava, ampak tudi evropska, zato me veseli, da je Komisija pripravila akcijski načrt in načrt v 14 točkah kot prvi korak, da bi izboljšala zmogljivost na letališčih v Evropi.

Vendar so predlogi Komisije nepopolni, zato je v mojem poročilu predlagano, da Komisija do leta 2009 pripravi glavni načrt za večjo zmogljivost letališč v Evropi. Nedvomno so za gradnjo in širitev letališč na koncu odgovorne države članice. Glavni načrt je le instrument ali metoda, ki zagotavlja, da države članice uskladijo svoje pobude za spodbujanje in širitev zmogljivosti letališč.

Težavo je treba obravnavati s čezmejnega stališča. Značilnosti in prednosti letališč se razlikujejo, vendar je povezanost pomembna. Pri tem ne gre le za povezanost med letališči, ampak tudi povezanost z drugimi načini prevoza in infrastrukturo ob letališčih (somodalnost).

Komisiji in govornikom drugih političnih skupin, in sicer gospodu El Khadraouiju, gospodu Jarzembowskemu, gospodu López-Istúrizu Whiteu in gospe Lichtenberger, se zahvaljujem za zelo konstruktivno sodelovanje pri tem poročilu in veseli me, da lahko Parlament jasno sporoči svojo široko podporo pri vprašanjih zmogljivosti in liberalizacije iz direktive o zemeljski oskrbi.

Letališča so hkrati priljubljena in osovražena. Prispevajo k rasti in blaginji ter povezujejo regije, hkrati pa ustvarjajo hrup, onesnažujejo in zasedajo prostor. Zato je nujno, da težave rešujemo tako, da to ustreza vsem zadevnim stranem. Prvič, predlagamo spodbujanje okolju prijazne širitve zmogljivosti. Preobremenjenost letališč lahko negativno vpliva na okolje, če morajo letala ostati na obvezni poti letenja pri čakanju na pristanek, kar ustvarja nepotrebne emisije CO2. Zato me veseli tudi pobuda Komisije o vključitvi letalstva v evropski sistem trgovanja z emisijami. Vendar poudarjam, da moramo stvari izvajati tudi na globalni ravni. Drugič, Komisija mora spremljati, kako države izvajajo skupna pravila za dodelitev slotov. V zvezi s tem poročilo določa, da mora Komisija določiti časovni okvir in roke za izboljšanje sodelovanja med sosednjimi državami članicami pri oblikovanju funkcionalnih blokov zračnega prostora. Na tem področju se mora stanje bistveno izboljšati do leta 2008, kar je za Parlament zelo pomembna prednostna naloga. Tretjič, širitev zmogljivosti letališč brez vključitve in sodelovanja regionalnih in lokalnih organov je nemogoča. Zato je treba vzpostaviti dialog med evropskimi regijami, ki imajo letališče, o usklajevanju širitve zmogljivosti. Regije lahko izmenjujejo izkušnje in se učijo druga od druge (Kakšen je vpliv letališča na okolje za sosednje prebivalstvo? Kakšni so načrti za prostorski razvoj? Kakšen je splošen pomen letališča za rast in zaposlovanje na zadevnem območju?) ter morda na podlagi tega razvijejo dobro prakso.

Upam, da bo Svet podprl temeljne zamisli v tem poročilu, in sicer da je akcijski načrt Komisije nepopoln, da je treba pripraviti smernice za optimizacijo in razvoj zmogljivosti letališč, da je v vsakem primeru potrebna dodatna zmogljivost in da je treba besede nadgraditi z dejanji.

V drugem delu poročila je obravnavana zemeljska oskrba, tj. vsa oskrba v zvezi z letalom in na letališču, od oskrbe z gorivom in ravnanja s prtljago do postopka prijave. Komisija pripravlja pregled sedanje direktive o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti, ki je, kot vemo, sporno vprašanje. Ponovno se zahvaljujem govornikom za konstruktivno sodelovanje. Strinjamo se, da mora Komisija ponovno analizirati izvajanje in učinek sedanje direktive o zemeljski oskrbi, preden začnemo razpravljati o kakršni koli novi liberalizaciji. Imeti moramo popoln pregled nad vplivom na uporabnike, potnike in osebje, prihodnja direktiva pa mora zagotoviti kakovostno zemeljsko oskrbo in dostojne delovne pogoje za osebje. Zagotoviti moramo, da ne obstajajo monopolne okoliščine in da so določena jasna pravila za javne razpise, da se vključijo uporabniki. Upam, da bo to poročilo spodbudilo Komisijo k nadaljnjemu delu glede direktive o zemeljski oskrbi in načrta v 14 točkah.

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Jensen ter odboru za promet in turizem. Zahvaljujem se vam za podporo akcijskemu načrtu Komisije in vašo zavezanost politiki Skupnosti o zračnem prometu.

Eden od izzivov letalske politike je preprečiti preobremenjenost evropskih letališč. Naš akcijski načrt obravnava predvsem razvoj usklajene globalne politike o letališčih. Vključuje optimizacijo rezultatov sedanjih zmogljivosti letališč ter boljše načrtovanje nove infrastrukture, pri katerem bi se izognili vzporednim, povsem lokalnim rešitvam in nastajanju ozkih grl. Optimalno delovanje evropske mreže letališč lahko zagotovimo le, če so lokalni ukrepi del usklajene globalne politike, kar Evropski parlament povsem dobro razume. Ukrepi, ki jih predlaga Komisija, naj bi bili stvarni, ker obravnavajo gospodarske in okoljske omejitve, ki jih je treba upoštevati. Gospa Jensen, zato ima prednost boljša uporaba sedanjih zmogljivosti letališč, h kateri bi prispevala razvoj in usklajena uporaba nove tehnologije. Če bomo vzpostavili enotno nebo s funkcionalnimi bloki za nadzor zračnega prometa, je jasno, da bomo lahko sedanjo infrastrukturo uporabljali precej bolje. Res je, da bo zaradi gradnje nove infrastrukture nastalo še več težav zlasti na velikih mestnih območjih, na katerih je povpraševanje po zračnem prevozu veliko. Kljub temu naš akcijski načrt obravnava težavo vzpostavitve nove infrastrukture, ki je pogosto bistvena, pri čemer želimo pri njenem načrtovanju bolj upoštevati njeno korist in lokacijo, da bo bolj prijazna okolju.

Gospa predsednica, odbor za promet in turizem je 2. oktobra sprejel sklepe, ki niso tako ambiciozni kot sklepi Parlamenta. Veliko držav članic, ki so morda preveč naklonjene odgovornim za njihova letališča, ne želi sprejeti usklajevanja Skupnosti in si prizadeva, da bi še naprej imele prednost lokalne rešitve, ki se izvajajo na posameznem letališču. Čeprav je zaradi takšnega nasprotovanja izvajanje akcijskega načrta bolj zahtevno, bo lahko Komisija s podporo Evropskega parlamenta še naprej nadaljevala pobude, ki bodo temeljile na tem prispevku gospe Jensen.

Zahvaljujem se gospe Jensen in tudi odboru za promet in turizem za kakovostno opravljeno delo in pomoč, da bi napredovali pri tem vprašanju, ki je zelo pomembno s stališča usklajenega trajnostnega razvoja celotnega sektorja zračnega prometa.

  John Purvis (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – Gospa predsednica, napredek v letalstvu je znatno prispeval h gospodarskemu napredku in splošni blaginji, tako pa bi lahko bilo tudi v prihodnje. Ta sektor si ne zasluži okoljske sovražnosti, ki ji je mnogokrat podvržen. Ta odnos je nerazumen tudi s političnega vidika, saj imajo vsi naši volivci velike koristi pri svojem delu in prostem času. Letalstvo je veliko storilo za uresničevanje okoljskih obveznosti z razvojem in sprejemanjem nove tehnologije ter izboljšanjem operativne učinkovitosti. Zdaj morajo politični organi ter upravni in regulativni organi ukrepati tako, da omogočijo stalne izboljšave in jih navdušeno spodbujajo.

Odlično poročilo gospe Jensen vključuje večino predlogov mojega odbora. Vendar tri zadeve, ki jih je odbor za ekonomske in monetarne zadeve predložil v svojem mnenju, niso vključene v končno poročilo.

Prvič, s pojavom tišjih letal bi bilo treba omogočiti prilagoditev urnika letališč ter skoraj povsod omogočiti 24-urno delovanje. To bi bistveno povečalo izkoristek kapitala ter zmogljivosti letaliških infrastruktur in letal samih, zato bi se izboljšala produktivnost in pocenile storitve z manj kot sorazmernim vplivom na okolje.

Drugič, produktivnost se lahko poveča tudi z izbiro učinkovitih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe, saj se izboljša izkoristek letališke infrastrukture, zlasti kadar ti izvajalci pospešijo ponovno uporabo letal ter prispevajo k upoštevanju časovnega razporeda in zadovoljstvu potnikov.

Tretjič, zagovarjali smo uporabo tržnih sil z odprto dražbo letaliških slotov, s čimer bi se oddaljili od pridobljenih pravic, obenem pa obdržali določen delež slotov na vozliščnih letališčih za pomembno regionalno oskrbovanje.

Organi, odgovorni za zagotavljanje okolja, v katerem letalske družbe delujejo, morajo spodbujati večjo produktivnost z zagotavljanjem primerne in učinkovite infrastrukture ter določanjem le primernih regulativnih pogojev.

  Thomas Mann, pripravljavec mnenja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, veliko vas je priletelo v Bruselj prek mojega domačega letališča v Frankfurtu na Majni. Hitra oskrba bistveno vpliva na kakovost zemeljske oskrbe, ki je namenjena natovarjanju in raztovarjanju, čiščenju in polnjenju letala z gorivom ter zagotavljanju preprostega prehoda potnikov v sistemu.

Vendar morajo ti delovni postopki biti zelo usklajeni. Da bi se na vseh letališčih v Evropi upoštevali dobri strokovni standardi, je Evropski parlament leta 1996 sprejel odločitev, da lahko na letališčih poleg upravljavcev letališča delajo le izvajalci storitev, ki lahko učinkovitost storitev zagotovijo dolgoročno. Vendar je število teh izvajalcev storitev omejeno. Tako kot zdaj, sem bil tudi takrat pripravljavec mnenja za odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, zato sem lahko preprečil neomejeno liberalizacijo teh storitev.

Čeprav popolnoma upoštevamo dejstvo, da je konkurenca potrebna, jo lahko sprejmemo le, če je poštena in če ne vpliva negativno na delavce ali varnost. Vsak izvajalec ne more zagotoviti potrebne visoke ravni usposabljanja, ustreznih plač ali dobrih storitev. Velika cenovna konkurenca pomeni, da je vedno več stalnih delovnih mest nadomeščenih z nizko kakovostnimi začasnimi pogodbami in pogodbami prek agencij.

Zahvaljujem se gospe Anne Jensen. Moj odbor za zaposlovanje in socialne zadeve ter vaš odbor za promet in turizem sta se povezala in Komisijo pozvala, naj najprej zagotovi pravilno izvajanje direktive iz leta 1996 v vseh državah članicah EU. Podatki, ki jih imamo, so zastareli. Kažejo le izkušnje v 15 državah članicah. Želimo natančno analizo prednosti in slabosti liberalizacije za delavce in potnike. Storitve zemeljske oskrbe bistveno prispevajo k letalski varnosti in zaščiti. Občutljiva infrastruktura, kot je evropsko vozlišče v Frankfurtu na Majni in druga, je povsem neustrezna za igro posameznikov, ki se na silo zavzemajo za načelo uskladitve v Evropi.

  Mieczysław Edmund Janowski, pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. – (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, v imenu odbora za regionalni razvoj čestitam gospe Jensen za odlično opravljeno delo.

Tehnična in organizacijska vprašanja so v zvezi z zmogljivostjo letališč zelo pomembna. K temu vprašanju je treba pristopiti celostno, vendar je treba pri tem upoštevati tudi lokalno in regionalno okolje letališč. Zaradi zračnega prometa se je izboljšala ozemeljska, gospodarska in socialna kohezija, zlasti na območjih, ki so oddaljena od središč. Takšne povezave so pogosto odločilne pri naložbah in sprejemanju turistov. Skratka, te povezave so bistvene za razvoj regije. Letališča so pomembna tudi zaradi ustvarjanja delovnih mest. Države članice, regionalni in lokalni organi morajo zagotoviti, da so letališča ne glede na njihove upravljavske organe vključena v regionalne prostorske načrte in nacionalne razvojne strategije. Usklajevanje mora potekati tudi na ravni evropskih omrežij.

Na odločitev o lokaciji letališča ne bi smeli bistveno vplivati cilji zadevnih organov, ampak predvsem zakonitosti posameznih okoliščin. V Uniji so primeri, v katerih imajo precej velika somestja, ki so med seboj oddaljena manj kot 100 kilometrov, svoje letališče. Smiselno bi bilo, da bi obe mesti imeli skupno letališče. Lokacija letališč bi morala biti izbrana tako, da bi omogočala izpolnjevanje potreb sosednjih in mejnih regij. Kjer bi bilo možno, bi morali zagotoviti rešitve kombiniranega prevoza, saj se zaradi hitrih železniških povezav med letališči znatno poveča njihova zmogljivost. Nedvomno je treba zagotoviti tudi dobre prometne povezave med letališči in mestnimi središči v njihovem zaledju.

Vzdrževanje in širjenje sedanjih letališč ter gradnja novih morajo temeljiti na ustreznih teritorialnih ocenah vpliva. To je pomembno zlasti v zvezi z naravnim okoljem, in sicer glede hrupa, emisij onesnaževal, gostote cestnega prometa v bližini letališča in bližine skladišč goriva, ter v zvezi z vremenskimi dejavniki.

Na podlagi svojih izkušenj in izjav mojih volivcev moram reči, da vprašanja glede zmogljivosti letališč vključujejo veliko več, kot le tehnične zadeve, sisteme kontrole zračnega prometa ter usklajevanje vzletov in pristankov. Pomembna je tudi organizacija zadevnih nalog, ki je pogosto zelo slaba. Primer je osebni pregled potnikov. Gospod Mann je omenil letališče v Frankfurtu, na katerem potnike pregledajo dvakrat, čeprav bi morda bil en pregled dovolj. Veliko časa se porabi tudi pri prevzemu prtljage. Tudi v primeru uglednih letališč so zamude zelo pogoste, domnevno zaradi tehničnih razlogov. Morda je pravi razlog zanje le nesposobnost?

Nič nenavadnega ni, da se potniki na letališču počutijo nedobrodošle in odveč. Občutek imajo, da le ovirajo osebje in povzročajo zmedo pri delu. Vendar ljudje morajo in želijo leteti, vključno z invalidi. Storitve zračnega prometa morajo prevozniki in letališča opravljati varno in točno. Do potnikov morajo biti vedno spoštljivi. Potem bosta obe strani zadovoljni. Izjava gospoda komisarja mi daje upanje, da bo to enkrat res.

  Philip Bradbourn (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – Gospa predsednica, kot pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve bi v tej razpravi poudaril samo eno stvar, in sicer v zvezi s predlogom Komisije o nameščanju naprav za radiofrekvenčno identifikacijo. Menim, da prvotni predlog o označevanju prtljage potnikov in vstopnih kuponov vsakega potnika pomeni hudo kršitev ali možno kršitev državljanskih svoboščin. To, da bi lahko spremljali gibanje potnikov po letaliških terminalih, se mi ne zdi preveč koristno, obenem pa me zanima, koliko bi stalo, če bi letališča začela izvajati take ukrepe.

Seveda bi bilo koristno, če bi lahko s pomočjo radiofrekvenčnih identifikatorjev v vsakem trenutku hitro ugotovili, kje so posamezni kosi prtljage; na tem mestu pa bi potegnil črto. Menim, da moj predlog spremembe o omejitvah glede označevanje prtljage, ki sta ga sprejela odbor za državljanske svoboščine in odbor za promet, zagotavlja pravilno ravnovesje med možnostjo zmanjšanja zamud letov in spoštovanjem osebnih svoboščin potnikov, ki se gibajo po letališčih in zgradbah terminala. Ob upoštevanju tega lahko v celoti podprem besedilo pred nami.

PREDSEDUJOČI: Gospod ONESTA
Podpredsednik

  Antonio López-Istúriz White, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, menim, da bi morali biti zadovoljni z dogovorom, ki smo ga dosegli pri tem poročilu. To poročilo je nedvomno uravnoteženo, saj je bilo oblikovano na podlagi soglasja in temeljite preučitve zadeve.

Čestitam poročevalki gospe Anne Jensen zlasti za njeno pripravljenost na dialog in soglasje pri pripravi tega poročila.

Evropski parlament bo danes pozneje glasoval o poročilu, ki jasno kaže, da podpira Komisijo pri odpravljanju težave glede pomanjkanja zmogljivosti letališč. Kot opozarja Komisija in je povedal tudi podpredsednik Jacques Barrot, to ogroža učinkovitost, varnost in konkurenčnost vseh, ki sodelujejo v zračnem prometu. Po statističnih podatkih bi se lahko do leta 2025 število letov povečalo za skoraj 4 milijone na leto, zato bi več kot 60 evropskih letališč delovalo s polno zmogljivostjo.

Od prvih stikov pri pripravi poročila je bilo treba upoštevati, da Evropska komisija, kot vemo, ni pristojna za konkurenco v zvezi z letališči, zato žal ne more od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe o zmogljivosti letališč. Vendar se člani odbora za promet in turizem ter Komisija zavedajo, da je treba izvesti glavni načrt vodenja zračnega prometa in državam članicam predlagati ukrepe, ki so potrebni za optimizacijo zmogljivosti evropskih letališč, da se čim bolj zmanjšajo težave zaradi pomanjkanja zmogljivosti.

V poročilu so predlagani ukrepi, kot so: izboljšanje uporabe storitev zemeljske oskrbe, spodbujanje „somodalnosti“, izboljšanje operativnega načrtovanja, optimizacija zaporedja odhodov, v zvezi z znanimi sloti pa zlasti zagotavljanje usklajenosti med njimi in načrti leta. Glede na to smo podprli vzpostavitev evropskega observatorija zmogljivosti zračnega prometa.

Resnično upam, da bo ta predlog sprejet.

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej čestitam gospe Jensen, kar ni le formalnost, ampak povsem iskreno dejanje. Gospa Jensen je pripravila odlično in zelo uravnoteženo poročilo. Obe temi, ki ju obravnava, sta nedvomno zelo pomembni in v zvezi z njima bo imela Komisija veliko dela.

V zvezi z zmogljivostjo letališč je jasno, da potrebujemo globalen pogled. Že zdaj je jasno, da bodo zaradi presenetljive rasti nastale težave, ki jih ni možno rešiti le s poljubno gradnjo novih letališč. Na območjih, na katerih so najbolj potrebna, bo to zaradi gostote prebivalstva in nasprotovanja lokalnega prebivalstva zelo zapleteno ali celo nemogoče.

Zato moramo najprej optimalno izkoristiti sedanjo zmogljivost. To lahko storimo na več načinov, vendar je celostni pristop nujno potreben. Potrebujemo večtirno politiko, pri kateri združimo moči na vseh ravneh. Povezana je z infrastrukturo, na primer povezavami z železniškimi progami za visoke hitrosti, dobrimi povezavami med mesti in letališči. Povezana je s tehnologijo.

Omenili ste že projekt CESAR, funkcionalne bloke zračnega prostora, enotni zračni prostor in tišja letala, zaradi katerih se bodo lahko lokalni prebivalci sprijaznili v več leti. To ni preprosto. Vendar so vsi ti ukrepi zelo pomembni. Pomemben napredek je tudi zamisel o celovitem načrtovanju in pripravi glavnega načrta za zmogljivost letališč do leta 2009. Računamo, da bo Komisija to storila.

V zvezi z zemeljsko oskrbo ocena prvih ukrepov za liberalizacijo, ki se izvajajo že več let, ni popolnoma pozitivna. Res je, da so se cene znižale, kar je bilo ugodno za letalske prevoznike. Vendar je vpliv na delavce nedvomno zaskrbljujoč.

Sindikati v Evropi se pritožujejo zaradi nižjih plač, slabših delovnih pogojev in manjše varnosti delovnih mest. Kot veste, se vsakih sedem let izvede javni razpis: družbe za zemeljsko oskrbo se lahko zamenjajo, osebje pa nima nobenega zagotovila o nadaljnjem delu. Sindikati poročajo, da so se plače zmanjšale za povprečno 20 %. Poleg tega naj bi se po podatkih povečalo število nesreč pri delu. Ta vprašanja moramo preučiti bolj natančno. Zato se mi zdi, da potrebujemo novo raziskavo, da bomo imeli na voljo novejše podatke ter da bomo ugotovili, kakšna sta število in kakovost delovnih mest.

Gospod komisar, to sta na kratko zanimivi vprašanji, ki ju bomo želeli nedvomno v prihodnosti še pogosto obravnavati, o tem poročilu pa menim, da je dobra podlaga za naslednja.

  Arūnas Degutis, v imenu skupine ALDE. – (LT) Najprej se zahvaljujem govorniku za njegovo sodelovanje in odprtost za različne predloge. V svojem govoru bom predstavil svoje stališče o direktivi o zemeljski oskrbi.

Zaskrbljen sem, ker so zainteresirane države pred nekaj leti, ko je Komisija pripravila celo nov predlog, preprečile ponovno obravnavo te direktive. Sedanja zaskrbljenost udeležencev na trgu in vsebina predlaganih izboljšav kažeta, da je treba direktivo čim prej pregledati. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so po letu 2004 letalski trg EU dopolnile posebnosti novih držav članic, ki v dokumentu Komisije tokrat žal niso ocenjene.

Obravnaval bom nekatera posebna vprašanja.

Namen veljavne direktive je urediti konkurenčne pogoje za tretje oskrbovalce in samooskrbovane družbe. Vendar je treba upoštevati, da je v državah nekdanje Sovjetske zveze do nedavnega imela država monopol nad vsemi storitvami zemeljske oskrbe. Zato se neodvisni izvajalci storitev pojavijo, takoj ko začnejo obstajati tržni pogoji. Letališča, ki nadzorujejo in uporabljajo infrastrukturo, ki jim pripada, nadaljujejo njihove dejavnosti in letališčem zagotavljajo enake storitve ter tako konkurirajo svojim najemnikom. Takšna konkurenca je večinoma v nasprotju z načeloma enakih pravic in preglednosti zaradi objektivnih navzkrižij interesov. Spori se poglabljajo, ker odbor letaliških uporabnikov ne določi področij za izvajalce storitev zemeljske oskrbe.

Da se zaščiti načelo nepristranskosti, je treba razširiti pravice uporabnikov letališč: letališče bi moralo izbrati izvajalca, ki ne bi izpolnjeval pričakovanj uprave letališča, ampak pričakovanja uporabnikov, tj. letalskih prevoznikov.

Zaradi vedno večjih stroškov opreme, ki izpolnjuje varnostne zahteve, se poveča znesek potrebnih naložb. Vendar so izvajalci storitev zaradi sedemletnega obdobja za izbiro izvajalcev prisiljeni povrniti vse večjo naložbo prej, pogosto z varčevanjem pri delovnih pogojih in plačah osebja. Zato menim, da je treba podaljšati obdobje za izbiro izvajalcev storitev zemeljske oskrbe.

Komisijo pozivam, naj čim prej (med tem mandatom) predloži osnutek pregledane direktive, pri čemer upošteva predloge Evropskega parlamenta, in tako prihrani čas, ki bi ga porabila za ponovne izboljšave v prihodnosti.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Jensen je dober in natančen pregled zadev v zvezi z zmogljivostjo letališč in zemeljsko oskrbo.

Zaradi izjemnega povečanja zračnega prometa v državah članicah Evropske unije je treba zgraditi nova letališča ter razširiti in posodobiti sedanja letališča. Gospa Jensen pravilno opozarja, da je treba pri izbiri lokacije za gradnjo letališča sprejeti težke odločitve o potrebnem območju in izpolnjevati veliko tehničnih, organizacijskih in družbenih pogojev, kot je soglasje lokalnih organov in prebivalcev, ter zahtev v zvezi z varnostjo in varstvom okolja. Zato je treba gradnjo velikih in srednje velikih letališč načrtovati vnaprej ter jo vključiti v splošni načrt razvoja zračnega prometa v Uniji.

Gradnja takšnih letališč je zelo velika naložba. Pogosto je potrebna pomoč Skupnosti. Zdi se, da pri sprejetih ocenah letalskega potniškega prometa niso upoštevane železniške povezave za visoke hitrosti. Te so za potovanja do 500 kilometrov za potnike cenovno in časovno zelo privlačne. Dober primer je povezava med Brusljem in Parizom. Neposredno povezuje mestni središči in omogoča, da se potniki izognejo dodatnim potovanjem in vsem pregledom, ki se izvajajo pri zračnem prometu.

Na ocene bodo verjetno vplivali tudi davki in dodatne dajatve za letalsko gorivo, zaradi katerih se povečajo cene. Za sektor in potnike je pomembno, da se v celoti izkoristijo skrite možnosti, povezane z boljšim in učinkovitejšim vodenjem letal in zemeljsko oskrbo. Kot vemo iz izkušenj, se kakovost letaliških storitev in prevoznikov zelo razlikuje. Zagotoviti je treba nekatere minimalne standarde in jih urejati v skladu z določbami Unije. Kakovost storitev bi lahko izboljšali tako, da bi institucije Unije dale pobudo in olajšale izmenjavo najboljše prakse med letališči. Poročilo in mnenja so nujna dokumentacija.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to poročilo opozarja na nekaj težav, kot je prezasedenost, ki jo kot posamezniki, ki moramo zračni prevoz uporabljati precej pogosto, občutimo velikokrat in ki nedvomno vpliva na celoten letalski sektor, torej ne le na poslovne lete, ampak tudi počitniške lete.

Poročevalki se zahvaljujem, ker je poskušala uskladiti stališči, ki sta se o tem vprašanju oblikovali v odboru. Po eni strani je vladalo neizmerno navdušenje nad možnostjo rasti, za katero se je zdelo, da temelji le na gradnji novih letališč, ki bodo razbremenila stara, po drugi strani pa je bilo čutiti zaskrbljenost zaradi organizacijskih vidikov in nedvomno tudi vprašanja odgovornosti za varstvo okolja in lokalnih prebivalcev.

V sedanjih razmerah je kakovost življenja ljudi, ki živijo ob velikih letališčih ali regionalnih letališčih na slabih lokacijah, bistveno manjša. Tudi v tem primeru smo odgovorni. Tega vprašanja ne moremo obravnavati le s stališča novih možnosti rasti. Gre za organizacijsko vprašanje. Sedanji sistem vozlišč in slotov v evropskem letalstvu ni tako dober, kot bi lahko bil. Na nekaterih območjih imamo tako velika vozlišča, da prihodnja zapletenost povezovalnih letov pomeni, da ima lahko le ena majhna napaka ogromne posledice ne le za eno letališče, ampak za celoten zračni prostor. To težavo moramo rešiti, pri čemer to poročilo vključuje nekaj pomembnih predlogov.

Vendar teh rešitev ne smemo izvajati na račun potnikov in zlasti ne na račun delavcev, ki zagotavljajo letališke storitve, saj imajo tudi oni pravico do kakovostnega življenja.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, letalski sektor je zadnjih nekaj mesecev glavne tema pogovorov. Predlogi o vključitvi tega sektorja v sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, sporazum z Združenimi državami in reforma pravic do pristajanja so le nekateri primeri. S poročilom gospe Jensen je na ta seznam dodana nova razsežnost: organizacija letalstva na tleh. Poročilo ne obravnava le storitev, ki se izvajajo, ampak tudi hrup in razpoložljivo zmogljivost.

V zvezi s storitvami zemeljske oskrbe bomo morali počakati na novo oceno Komisije, ki bo vključevala vse države članice. Strinjam se s predlogi, katera vprašanja mora Komisija obravnavati v prihodnosti.

Nekoliko bolj kritičen sem glede delov, ki obravnavajo zmogljivost. V besedilu je Komisija pozvana, naj sprejme pomembne ukrepe. Glavni načrt naj bi bil ključen element za reševanje težave glede letalskih zmogljivosti na tleh. Glavni načrt vključuje dober pregled sedanjih razmer in na njegovi podlagi se lahko določijo težavna področja. Vendar se mi ne zdi primerno, da bi Komisija s takšnim načrtom prisilila države članice k nekaterim ukrepom ali jih ovirala.

Najpomembnejši namen glavnega načrta je spodbujati mednarodno sodelovanje med vsemi zadevnimi stranmi, da se lahko oblikujejo celostne rešitve posameznih težavnih področij na podlagi dobrih posvetovanj in ob upoštevanju sedanjih organov. Veseli me, da nekateri deli vključujejo smiselne pripombe v zvezi s tem. Gospod predsednik, zato ugotavljam, da lahko podprem poročilo gospe Jensen. Delo z njo mi je bilo v veliko veselje.

  Georg Jarzembowski (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, ko govorimo o zmogljivosti letališč, moramo razlikovati dve zadevi. Zmanjšati želimo negativen vpliv letalstva, zato se strinjamo glede trgovanja z emisijami za letalsko industrijo. Gospa Lichtenberger, morda se ne strinjamo o metodologiji ali časovnem okviru, načeloma pa se strinjamo, da bi moral letalski sektor prispevati k zmanjšanju vpliva na okolje. Gospa Lichtenberger, vendar moramo biti tudi dovolj pogumni, da priznamo, da je zaradi gospodarskih razlogov v letalskem sektorju potrebna rast znotraj EU in glede na tretje države.

Ustrezna zmogljivost letališč je bistvena s stališča gospodarstva, delovnih mest in mobilnosti prebivalcev in tudi zaradi okoljskih razlogov. Pomislite, kako bi lahko pomagali okolju, če ne bi bilo treba letalom na tleh tako dolgo čakati na vzlet, v zraku pa tako dolgo čakati na dovoljenje za pristanek.

Priznati moramo, da moramo naša letališča razviti. Gospod Blokland ima prav: državam članicam ali regijam ne želimo odvzeti odgovornosti, vendar so se po naših izkušnjah v veliko delih Evrope pojavile težave pri širitvi letališč. Zato je naš pristop pravilen: Komisijo pozivamo, naj predloži usklajen predlog, kako pripraviti evropski glavni načrt in kako lahko uvedemo najboljšo prakso, da se bomo lahko učili drug od drugega in to širitev izvedli učinkovito.

Druga točka, na katero opozarjam, so storitve zemeljske oskrbe. Menim, da moramo počakati na novo analizo učinka. Menim, da je bila osnovna direktiva zelo uspešna, ker se je v zadnjih letih izboljšala učinkovitost storitev zemeljske oskrbe in so se zmanjšali stroški potnikov. Vprašanje, ali so potrebne dodatne spremembe, pa je še odprto. Zdaj ne bi želel sprejeti dokončne odločitve. Menim, da moramo počakati na ugotovitve analize Komisije, ki naj bi bila končana letos pozimi, in se šele potem odločiti, ali je treba direktivo pregledati ali ne. Danes se ne bi smeli prenagliti z odločitvami.

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospod predsednik, najprej čestitam gospe Jensen za odlično poročilo. Menim, da bo zelo uporabno pri izboljšanju predlogov Komisije in letališč, na katerih morajo evropski prebivalci vedno pogosteje taboriti, za poslance Evropskega parlamenta pa so nedvomno skoraj drugi dom.

Čestitam tudi gospodu Barrotu in njegovim službam za ta postopek, ki bo pospešil pripravo zakonodaje. Zaradi te zakonodaje običajno, zaradi njene zapletenosti pa vedno pogosteje, nastajajo spori in dvomi, poznana pa je kot „nejasna metoda“. Z drugimi besedami, zelo natančna in široka posvetovanja so dobra, da se določijo prednosti in odpravijo ovire ter se hkrati izkoristijo vse dobre zamisli. V poročilu gospe Jensen je takšnih dobrih zamisli veliko.

Veselijo me predvsem tesno sodelovanje Eurocontrola pri pripravi novih ukrepov in njegova pooblastila, ki jih je za to dobil. Odpraviti je treba kakršno koli nasprotovanje med nekaj organi, odgovornimi za organizacijo zračnega prometa.

Poleg tega menim, da je zelo pomembno okrepiti vse sisteme obveščanja na tem področju, najprej sistem za vodenje prometa CESAR, da bodo prispevali k izboljšanju prometa in zmanjšanju vpliva na okolje, kolikor je to možno. Poleg tega upam, da se bo zaradi tega prihodnjega akcijskega načrta znatno okrepil sistem Galileo.

Zelo me zanima tudi vloga ozemeljske kohezije v zvezi z regionalnimi letališči, čeprav razumem in podpiram zadržke glede obsežne gradnje lokalnih letališč, ki niso dovolj učinkovita ali izvedljiva. Zato moramo zagotoviti, da obvladujemo prihodnje spore s sosedi glede hrupa, onesnaževanja in celo rabe prostora, pri čemer menim, da bi bilo v zvezi s tem zelo zanimivo, če bi lahko ocenili nove zahteve: vrste lokalnega prevoza, zasebna letala, vidiki preživljanja prostega časa na prostem itd.

Podpiram tudi predloge o okrepitvi socialnih standardov na področju storitev zemeljske oskrbe, ker podizvajanje, ki se v tem sektorju uporablja vedno pogosteje, ne zagotavlja vedno dovolj dobrega varstva teh socialnih standardov. Strinjam se tudi s predlogom gospe Jensen, da se zagotovi posvetovanje z uporabniki in s tem dejansko učinkovita konkurenca na področju storitev zemeljske oskrbe.

Nedvomno podpiramo tudi vzpostavitev observatorija zmogljivosti letališč, ker menimo, da bo ob podpori Komisije pozitivno orodje v prihodnosti.

Veselilo bi me le, da bi Komisija v svoje prihodnje delo vključila logistični vidik in odnose z letalskim tovornim prometom, ki je vedno bolj priljubljen in možna nadomestna možnost v smislu somodalnosti, ki je predlagana ob pregledu bele knjige.

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, to poročilo je smiselno, saj navaja, da bi moral obstajati skupni pristop EU v zvezi s potrebo po dodatni zmogljivosti letališč. Morda bo zato širitev vseh letališč, ki menijo, da so velika vozlišča, manj utemeljena. Če pogledamo Paris Charles De Gaulle, Schiphol, Frankfurt in London Heathrow skupaj, lahko na primer ugotovimo, da tretja vzletno-pristajalna steza na letališču Heathrow ni bila utemeljena.

Vendar ne želim, da bi poziv iz poročila o glavnem načrtu za večje zmogljivosti letališč razumeli napačno kot brezobziren poseg Bruslja in ukazovanje nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom, kje naj zgradijo nova letališča, saj očitno pomeni samo zbiranje informacij in določanje ciljev. Subsidiarnost usmerja kakršne koli odločitve o tem, ali naj bi letališča širili ali ne.

Vendar obstaja še druga nevarnost za napačno razumevanje. V poročilu so navedene napovedi glede povpraševanja, ki se povečuje za okoli 5 % na leto, in napoved, da bo leta 2025 povpraševanje po letih dvainpolkrat večje kot leta 2003. Prepričana sem, da tega ne bi smeli obravnavati kot uklonitve dvomljivi politiki „predvidi in določi“. Nisem prepričana, da je poziv iz poročila, da bi rast letalskega prometa spremljali ukrepi, ki bi omejevali njegove zunanje stroške, povsem dovolj, ker vemo, da lahko storimo in moramo storiti veliko, da vsaj zmanjšamo rast letalstva na trajnostno raven, in sicer prek trgovanja z emisijami, primernih in pravičnih obdavčitev, gradnje železniških povezav velike hitrosti itd., in se tako borimo proti globalnemu segrevanju ter se zaščitimo pred nevarnostmi onesnaževanja zraka in motnjami zaradi hrupa.

Presenečena sem bila, da nismo prejeli nobenega mnenja iz odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, zato sem prepričana in upam, da bo se bomo izognili tveganju glede neskladnosti med tem poročilom in resolucijo iz prejšnjega leta o zmanjševanju vpliva letalstva na podnebne spremembe. To poročilo je treba obravnavati glede na navedeno resolucijo in nikakor ne sme – prepričana sem, da to ni namen, vsaj kar zadeva poročevalko – podpirati zamisli, da se letališča gradijo le na podlagi napovedi o večjem povpraševanju, pri čemer mnoge prihajajo iz letalskih družb, in brez vseh drugih ukrepov, za katere vemo, da jih je treba sprejeti, če želimo imeti trajnostno letalstvo.

  Lars Wohlin (PPE-DE). - (SV) Poročilo o zmogljivosti letališč in zemeljski oskrbi je samoiniciativno poročilo, ki vključuje ambiciozne načrte o centralnem načrtovanju EU. Zato se moramo vprašati, kakšno družbo želimo: tržno gospodarstvo ali plansko gospodarstvo? Glede na poročilo je v Evropi uporaba letališč vedno večja, zato je treba „optimizirati“ sedanje vire.

Vendar Evropski parlament meni, da Komisija še ni povsem preučila možnosti globalnega pristopa v zvezi s potrebo po dodatni zmogljivosti. Omenjena sta načrtovanje prihodnjih naložb in določanje strateških osi. Možno naj bi bilo predvideti tveganja, povezana s pomanjkanjem zmogljivosti. Evropski parlament poziva Komisijo, naj sprejme pristop od zgoraj navzdol. Če države članice na tem področju ne napredujejo znatno do leta 2008, je treba sprejeti ukrepe itd.

Načeloma v ta globalni pristop ne verjamem. Menim, da so takšni centralno načrtovani projekti obsojeni na propad. Večinoma obstaja nacionalna konkurenca med državami glede izpolnjevanja povpraševanja na področju zračnega prometa. Nekatere države bodo uspele, nekatere ne. Uspešne države bodo privabile turizem in posel. Državam moramo pustiti, da se soočijo druga z drugo.

Iz lastnih izkušenj vem, da v veliko državah zasebni vlagatelji gradijo zmogljivost letališč, pri čemer se ravnajo po naložbenih odločitvah, ki se popolnoma razlikujejo od odločitev državnih organov. Včasih se odločitve sprejemajo tudi na regionalni ravni. Teh treh vrst odločitev, tj. zasebnih, javnih in regionalnih, ni možno usklajevati. Zato moramo dogajanju pustiti svojo pot in urejati le nujno potrebne zadeve, zlasti vodenje zračnega prometa, da se v EU oblikujejo organizirani sistemi zračnega prometa.

Po mojih izkušnjah se stroški razširjene zmogljivosti letališč skoraj nikoli ne ujemajo z napovedmi. Stroški so pogosto tri- do štirikrat večji od ocenjenih in projekti trajajo dvakrat dlje, kot je prvotno načrtovano. Na negotovost vpliva tudi tehnični razvoj. Povpraševanje se spreminja hitro. Naenkrat prevoz zahtevajo povsem nove regije. Naenkrat hočemo novo tehnologijo z železniškimi progami za visoke hitrosti, zaradi katerih letalske prometne povezave niso več tako zanimive. Zato ne verjemimo v globalni pristop. Menim, da se ne bi smeli vrniti k centralnemu načrtovanju, ki je obstajalo v nekdanjih socialističnih državah. Zato tega predloga ne bom podprl.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Tudi jaz čestitam gospe Jensen za to poročilo.

Evropa potrebuje gospodarski razvoj in razvoj zračnega promet. Zato verjamem, da bodo evropski programi, kot sta Caesar in Clear Sky, pomembno prispevali k razvoju evropskega zračnega sektorja. Samo v prvih enajstih mesecih zadnjega leta je bilo uvedenih 225 novih letalskih linij, kar dejansko pomeni 1 800 novih letov vsak teden. Zaradi razvoja zračnega prometa je potreben tudi razvoj novih zmogljivosti letališč. Na žalost so velika letališča prezasedena, veliko je zamud letov, čakalna doba je na tleh ali v zraku kar po drugi strani prispeva k onesnaženju in ima nekatere družbene učinke. Vendar ne smemo pozabiti, da razvoj letališke infrastrukture zahteva veliko časa, od 5 do 10 let, in znatne naložbe.

Zato je pomembno, da države članice, pri tem mislim tudi nove države članice, uporabljajo strukturne sklade, regionalne razvojne sklade za razvoj novih letališč. Prav tako moramo okvirni načrt za nove zmogljivosti letališč v Evropi zasnovati vsaj sočasno z razvojem akcijskega načrta v zvezi z učinkovitim in ustreznim upravljanjem obstoječih zmogljivosti letališč ali po njem.

Pristop k potrebi za dodatne zmogljivosti letališč v Evropi mora biti del strategije za razvoj zračnega prometa ljudi in blaga v evropskem in celinskem okolju ter na širšem območju. Poleg tega morajo direktive in uredbe v zvezi z letališči ostati v okviru standardov, uvedenih in sprejetih v prilogi št. 14 k chicaški konvenciji.

Če ima Komisija predloge za izboljšanje teh standardov, jih mora predstaviti in podpreti tudi v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO).

  Zita Gurmai (PSE) – (HU) Hvala, gospod predsednik, in čestitam za priznanje. Zračni promet se presenetljivo razvija in promet se je v zadnjih 20 letih potrojil. Pričakujemo lahko, da se bo ta trend še nadaljeval, zato je nujno, da optimiziramo zmogljivost evropskih letališč.

Strategija za zmogljivost, učinkovitost in varnost evropskih letališč daje prednost optimizirani uporabi in razvoju sedanjih zmogljivosti, pomoči za kombinirani prevoz in zmanjšanju obremenitve okolja. Priporočilo je zapleteno ter zahteva pragmatičen odnos in dialog med ustreznimi strokovnimi strankami in organi. To bi lahko bil mejnik pri oblikovanju standardiziranega evropskega ureditvenega okvira.

V skladu z lizbonsko strategijo imajo evropska letališča pomembno vlogo pri ohranjanju gospodarske in družbene konkurenčnosti Skupnosti ter pri regionalnem razvoju, pri čemer bodo lahko zdaj v nasprotju s prejšnjimi izkušnjami v Evropi uporabljali standardizirana pravila. Pri optimiziranju zmogljivosti je pomembno, da smo pozorni na letališke objekte in vozila, ki prevažajo potnike, ter na to, da invalidom zagotovimo dostop do letališča, saj je to edini način, da zagotovimo enakost v zračnem prometu.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Hvala, gospod predsednik. Razumljivo je, da sem pozorno poslušal vse, o čemer ste govorili. Iskreno se zahvaljujem gospe Jensen za njeno poročilo, vidim, da je bilo deležno velike podpore Parlamenta. Gospa Jensen, vaše ugotovitve, ki so zelo zanimive, bomo čim bolje uporabili.

Kot je povedalo veliko govornikov, se zračni prevoz hitro razvija, in čeprav železniško omrežje za visoke hitrosti prevzema del tržnega deleža, je zračni prevoz sredstvo prevoza, ki se bo v naslednjih letih še razvijalo. S tem se popolnoma strinjam. Zato moramo podpreti razvoj zračnega prevoza in ga dejansko vedno bolj prilagajati potrebam in željam uporabnikov.

Na splošno je celotna težava boljšega prilagajanja letališke infrastrukture našim potrebam odvisna od treh vprašanj. Prvo vprašanje zadeva infrastrukturo. Gospod predsednik, gospe in gospodje, jasno je, da ne morem dopustiti govorjenja, da je centralizacija rešitev. Ne gre za centralizacijo, ampak za usklajevanje in izmenjavo dobrih praks. Vse to je bistveno za vse naše državljane, zato moramo najprej poskusiti optimizirati uporabo obstoječe infrastrukture in šele nato razmišljati o novih investicijah. Potrebujemo boljše usklajevanje in, gospod predsednik, zahvaljujem se različnim odborom, ki so izrazili mnenje o tej zadevi: odboru za ekonomske in monetarne zadeve, odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, odboru za regionalni razvoj ter odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Menim, da so njihovi prispevki razjasnili poročilo.

Prvo vprašanje torej zadeva infrastrukturo.

Drugo vprašanje, kot je pravilno poudarila gospa Ayala, zadeva uporabo tehnologije satelitske navigacije in modernizacijo kontrole zračnega prometa, kar je bistveno. S funkcionalnimi skupinami za kontrolo zračnega prometa bomo lahko skrajšali zamude in preprečili kroženje letal, ki ne morejo pristati, v zraku. To drugo vprašanje je zelo pomembno.

Tretje zadeva storitve zemeljske oskrbe, ki morajo biti učinkovite in uspešne.

Na podlagi teh treh vprašanj moramo poskusiti optimizirati objekte, ki so povezani z zračnim prevozom, sektorjem, ki se hitro razvija.

Gospod predsednik, nameravam odgovoriti na nekaj vprašanj in opravičujem se, če ne bom odgovoril na vsa. Odgovarjam gospodu Bradbournu na vprašanje o podatkih. Glede oznak: njihova uporaba je omejena na terminalno kontrolo, podatki se ne zapisujejo in oznake so uporabljene ob popolnem spoštovanju skupnih pravil, ki urejajo varovanje osebnih podatkov, kar je najpomembnejše. V zvezi s temi pravili zagotovo ne bomo naredili izjeme.

V zvezi z vašim odborom za regionalni razvoj, gospod Janowski, je očitno, da velika vozlišča ne morejo neomejeno rasti. Potrebna je boljša uporaba obstoječih kapacitet. Vloga regionalnih letališč bo okrepljena. Vztrajali ste tudi, in prav je tako, da se v regiji, v „notranjosti“ uvedejo letališke povezave s številnimi najhitrejšimi prevoznimi sredstvi, zlasti z železniškim prevozom.

Nekateri ste me spraševali glede zemeljske oskrbe. Očitno danes, kot je dejal gospod Jarzembowski, ne moremo oblikovati nove direktive, ki bi zajemala zemeljsko oskrbo, saj še nismo prejeli analize vpliva, zato se raje osredotočimo na uporabo veljavne direktive. Osredotočimo se na spremljanje pravilnega izvajanja veljavne direktive. V zvezi z novimi državami članicami smo po načelu letališče za letališčem zaprosili za natančne informacije v zvezi s številnimi izvajalci, njihovo odvisnostjo od letališč in razmerami za oddajo naročil, če z odgovori nismo zadovoljni se lahko vedno sklicujemo na postopke za ugotavljanje kršitev, ki se uporabijo v takšnih primerih. Poudarjam, da če bi dejansko morali spremeniti to direktivo o zemeljski oskrbi, bi se zlasti posvetili družbenim učinkom spremembe pravil.

Vaš odbor za ekonomske in monetarne zadeve je prav tako omenil potrebo po boljši nočni uporabi infrastrukture z bolj tihimi letali. Mika me, da bi rekel ja, vendar srednje- in dolgoročno. Nismo še tako daleč.

Naj za konec omenim okoljske probleme: medtem ko se zračni promet razvija, moramo očitno storiti vse, da bi zagotovili, da ta razvoj ne bi oviral našega boja proti globalnemu segrevanju. Zato je Evropa sprejela precej avantgarden pristop, s tem ko je podprla idejo, da se zračni prevoz pridruži sistemu za trgovanje z emisijami. Glede letališke infrastrukture smo zaskrbljeni tudi zaradi težav, ki lahko nastanejo, predvsem glede motenja lokalnih prebivalcev in stopnje hrupa.

Gospod predsednik, tako uspešna razprava mi ni omogočila, da bi našel odgovore na vsa vprašanja, vendar je poročilo gospe Jensen, kot je povedalo že veliko govornikov, odlično izhodišče, na katerem moramo graditi. Z velikim zanimanjem bom sledil zahtevam Parlamenta, da bi zagotovil ustrezen odziv. V vsakem primeru sem vesel, da sem v korist našim državljanom tesno sodeloval z Evropskim parlamentom.

  Predsednik – Ta razprava je končana.

O poročilih se bo glasovalo čez nekaj minut.

Pisni izjavi (člen 142)

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Splošno znano je, da okoljska škoda, ki jo povzroča letenje, če izključimo emisije toplogrednih plinov, nastane predvsem pri vzletu, pristajanju in vožnji po tleh. To predvsem zadeva območje okrog letališč in tiste, ki tam živijo. Njihove zahteve po omejitvi zračnega prevoza so upravičene. Vendar je letenje del našega vsakdanjega življenja in naš način življenja se je spremenil s tem, ko je letenje postalo dostopno tudi tistim z nizkimi prihodki, upokojencem in študentom. Tudi Evropska unija ne bi mogla delovati, če ne bi bilo mogoče iz Budimpešte, Aten ali Helsinkov v Bruselj prileteti le v nekaj urah. Rešitev je preoblikovanje zračnega prevoza na okoljsko ozaveščen način. Preprečiti moramo nepotrebno dolgo vožnjo po tleh in dolgotrajno kroženje nad letališči. Onesnaženje območja okrog letališča bi se zelo zmanjšalo, če bi več milijonov potnikov za dostop do letališča namesto avtomobilov uporabljalo vlak ali mestni avtobus. Zato je vzporedno z razvojem letališč do njih treba zgraditi železniške linije in linije mestnega prometa, pri čemer ne sme biti nobeno mednarodno letališče zgrajeno brez primernih železniških povezav.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Veliko povečanje zračnega prevoza stopnjuje težave, povezane s preobremenjenostjo letališč in sistemov za nadzor prometa.

Težava je v razdrobljenosti evropskega zračnega prostora, ki povzroča zamude in neučinkovitost. Velika letališča še nikoli niso bila bližje zgornji meji svojih zmogljivosti, pri čemer so jo nekatera že dosegla, tako je glede na sedanje razmere težko verjeti, da bodo nova letališča lahko vstopila na trg. Vendar lahko z učinkovitim upravljanjem in celovitim razvojem vsem sedanjim potencialnim izvajalcem zagotovimo pravičen in enak dostop do letališke infrastrukture.

Reševanje teh težav zahteva dolgoročen strateški pristop, zlasti pri gradnji novih zmogljivosti ali razširjanju že obstoječih.

Zato je pomembno, da uskladimo nacionalne in čezmejne pobude, da bi optimizirali obstoječe zmogljivosti, izboljšali okvir za gradnjo nove letališke infrastrukture, razvili nove tehnične rešitve, spodbudili somodalnost z medsebojnim povezovanjem različnih vrst prevoza in zagotovili varen prevoz, ki izpolnjuje vse pravne določbe v zvezi z varnostjo in varstvom okolja.

Širitev zmogljivosti letališč je neizogibna in mora biti obvezno usklajena z utemeljenimi uredbami o zmanjšanju hrupa ter emisij zrakoplovov.

(Seja je bila prekinjena ob 10.50 in se je nadaljevala ob 11.00.)

PREDSEDUJOČA: DIANA WALLIS
Podpredsednica