Kazalo 
Dobesedni zapisi razprav
PDF 516k
Četrtek, 11. oktober 2007 - Bruselj Edition JOIzdaja UL
1. Otvoritev seje
 2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik
 3. Sporazume med ES in Združenimi državami Amerike o zračnem prometu (razprava)
 4. Zmogljivost, učinkovitost in varnost letališč (razprava)
 5. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
 6. Čas glasovanja
  6.1. Sklenitev sporazumov v skladu s členom XXI GATS o potrebnih kompenzacijskih prilagoditvah zaradi širitve leta 1995 in 2004 (glasovanje)
  6.2. Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (glasovanje)
  6.3. Zbiranje in upravljanje podatkov o skupni ribiški politiki (glasovanje)
  6.4. Financiranje skupne kmetijske politike (glasovanje)
  6.5. Sporazum o zračnem prometu med ES in ZDA (glasovanje)
  6.6. Sestava Evropskega parlamenta (glasovanje)
 7. Dobrodošlica
 8. Čas glasovanja (nadaljevanje)
  8.1. Humanitarne razmere v Gazi (glasovanje)
  8.2. Umori žensk v Mehiki in Srednji Ameriki (glasovanje)
  8.3. Boj proti tihotapljenju cigaret (sporazum ES-Philip Morris) (glasovanje)
  8.4. Zmogljivost, učinkovitost in varnost letališč (glasovanje)
 9. Obrazložitev glasovanja
 10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik
 11. Sestava delegacij: glej zapisnik
 12. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik
 13. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik
 14. Časovni razpored prihodnjih sej: glej zapisnik
 15. Konec seje


  

PREDSEDUJOČA: Gospa KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

 
1. Otvoritev seje
  

(Seja se je začela ob 9.00.)

 

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Sporazume med ES in Združenimi državami Amerike o zračnem prometu (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0320/2007) o predlogu sklepa Sveta in predstavnikov vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o sklenitvi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi [8044/3/07 – KOM(2006)0169 – C6-0210/2007 – 2006/0058(CNS)], ki ga je v imenu odbora za promet in turizem pripravil gospod El Khadraoui.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod El Khadraoui, Parlament je imel veliko politično vlogo pri tem, da je bil 30. aprila v Washingtonu podpisan prvi sporazum med EU in Združenimi državami o zračnem prometu.

Parlament je s podporo sporazumu 14. marca, torej še pred razglasitvijo v odboru za promet in turizem, odločilno prispeval k posodobitvi ureditve čezatlantskega letalstva in novim možnostim evropskih prebivalcev. Sporazum bo začel veljati marca naslednje leto, evropska in ameriška podjetja pa se pripravljajo na nove čezatlantske povezave. Skupni odbor, ki bo upravljal sporazum, se je junija že srečal. Ponovno naj bi se srečal novembra, da bi zagotovil nemoteno uporabo in se začel dejavno ukvarjati s pomembnimi vprašanji, kot je konkurenca ali varnost.

Danes je v formalni razpravi o sporazumu izpostavljenih več ključnih vprašanj, s katerimi se strinjam. Poudarjena je pomembnost sporazuma na drugi stopnji, da se doseže napredek glede dostopa na trg Združenih držav, zlasti za izvajanje evropskih naložb v Združenih državah. Poudarjena je pomembnost usklajevanja naših predpisov, zlasti glede varnosti, da se vzpostavi „enkratni varnostni pregled“. Poudarjena je pomembnost okoljskega vidika, zlasti trgovanja z emisijami CO2. Na koncu je poudarjena tudi pomembnost obveščanja in posvetovanja s Parlamentom.

Strinjam se tudi z vašimi političnimi prednostnimi nalogami. Veseli me, da sta naši instituciji sklenili sporazum o politično zelo občutljivih vprašanjih v Evropi in Združenih državah.

Prav tako me zelo veseli, da je Parlament glas Evrope v Združenih državah prek stalnega dialoga s kongresom in vlado Združenih držav. Pri težavnih vprašanjih moramo nepopustljivo sodelovati z Washingtonom. Skupščina Mednarodne organizacije civilnega letalstva septembra v Montrealu nas je razočarala. Kot veste, so morale EU in njene evropske sosede, tj. 42 držav, izraziti pridržke glede resolucije o trgovanju z emisijami CO2, saj zagovarjamo drugačna stališča kot Združene države in preostali svet.

Predstavniški dom je sprejel tudi amandma o omejitvi možnosti, da podjetja Združenih držav pridejo pod tuj nadzor. Čeprav o amandmaju senat še ni glasoval, to negativno vpliva na pogajanja za sklenitev sporazuma na drugi stopnji, ki naj bi se začela spomladi. Evropski parlament je kongres in vlado Združenih držav o tem obvestil, prav tako kot sem ju jaz, mi pa si moramo še naprej prizadevati, da bi preprečili kakršne koli poteze, ki so v nasprotju s standardizacijo letalskega sektorja.

Če pa se zaradi takšnih dogodkov pokažejo težave, ki jih moramo odpraviti, ne smemo pozabiti na najpomembnejši del. Zdaj imamo trdno podlago za delo med Evropo in Združenimi državami, ki omogoča enako obravnavo obeh. To pa ni veljalo pred šestimi meseci. Zato moramo graditi na tem dosežku, ki je rezultat štiriletnega dela.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod El Khadraoui, nedvomno želim povedati, da sem pripravljen izpolniti politične cilje Parlamenta in Sveta ter da me zelo veseli, da je glede tega vprašanja Evropa enotna in da so Evropejci združeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Saïd El Khadraoui, poročevalec. (NL) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, ko bomo danes popoldan končno dali zeleno luč za sporazum o zračnem prometu med EU in Združenimi državami, ne bo le konec večletnega, zelo zahtevnega postopka, ampak bo tudi začetek novega poglavja v zgodovini zračnega prometa, katerega posledice bodo lahko zelo pomembne, čeprav ne povsem predvidljive.

Hkrati vemo, da je to le vmesna stopnja in da nas čaka še veliko dela do vzpostavitve bolj ali manj povezanega čezatlantskega letalskega trga, za katerega si prizadevamo. Nekateri poslanci menijo, da smo na prvi stopnji preveč popustili Američanom. Menijo, da bo želja po pogajanjih izginila, zlasti ker letalski prevozniki iz Združenih držav že imajo dejansko samostojno kabotažo in lahko opravljajo zračni prevoz iz ene države članice v drugo, česar mi v Združenih državah ne moremo.

Obe strani dobita tako imenovano peto svoboščino v zračnem prometu, ki ameriškim letalskim prevoznikom omogoča zračne prevoze v Afriko ali Azijo prek Evrope. Možna je tudi obratna pot, vendar zaradi geografskega položaja Združenih držav ni tako pomembna. Poleg tega bodo marca naslednje leto odpravljene omejitve, ki še vedno veljajo za dostop do nekaterih letališč: pomislite le na Heathrow, ki ga lahko zdaj uporabljata le dva ameriška letalska prevoznika.

Zato glede nekaterih vprašanj ni pravega ravnovesja, vendar je, gospod komisar, sporazum nedvomno korak naprej in izboljšanje sedanjega stanja. Prvič, s sporazumom je odpravljena pravna negotovost, ki je nastala leta 2002 zaradi sodb Sodišča Evropskih skupnosti, ki je razglasilo, da sedanji dvostranski sporazum o odprtem nebu vsebuje protipravne elemente, ki jih je treba spremeniti. Drugič, razliko bodo občutili potrošniki. Medtem ko so lahko do zdaj zračni prevoz iz držav članic v Združene države opravljali le nacionalni prevozniki in ameriški letalski prevozniki, bodo lahko v prihodnosti vsi evropski prevozniki opravljali zračne prevoze iz poljubne točke v Evropi v poljubno točko v Združenih državah, pri čemer bodo lahko leteli tudi naprej, na primer v Mehiko ali južno Ameriko. To bo nedvomno pomenilo večjo izbiro za potrošnika, verjetno pa tudi nižje cene.

Tretjič, z ustanovitvijo skupnega odbora, ki ste ga omenili tudi vi, gospod komisar, in ki bo vključeval predstavnike obeh strani, bomo vzpostavili institucijo, ki bo razpravljala o vprašanjih, povezanih s sporazumom, ter vprašanjih o socialnih, okoljskih, varnostnih predpisih in drugem. Zato je to instrument, ki bi lahko okrepil zaupanje in razumevanje na obeh straneh. To je zelo pomembno, ker je poleg odprtja čezatlantskega trga bistveno, da se tudi predpisi postopno uskladijo in prilagodijo na visoki ravni.

Ko bodo odnosi med organi boljši in bodo prednosti tesnega sodelovanja bolj jasne, bodo morda tudi Američani pripravljeni bolj popustiti glede dostopa do notranjega trga Združenih držav. Navsezadnje je še vedno veliko nerešenih vprašanj, ki pa ste jih že obravnavali. Pri tem mislim na kabotažo, pravico do ustanavljanja za evropske letalske prevoznike, pravila o nadzoru in lastništvu ter vse druge omejitve, ki še vedno veljajo.

Glede na to, da se bodo pogajanja o drugi stopnji začela zelo kmalu, in sicer naslednje poletje, mora Komisija razmisliti zdaj o dobri pogajalski strategiji. Kaj želimo dejansko doseči? Katere so naše prednostne naloge? Kako lahko Američane prepričamo k novim korakom? Kje je še možno popuščanje, ki nam ne bi škodilo? Gospod komisar, ni mi treba reči, da so okoliščine zelo zapletene. Naslednje leto bodo predsedniške volitve. V Združenih državah vlada splošno nezaupanje o tem, da bi tretjim strankam omogočili nadzor nad strateškimi panogami, kot je letalstvo, pri čemer je to nezaupanje značilno tudi za kongres. Poleg tega se tudi ameriški sindikati bojijo, da bi zaradi tujega poseganja izgubili nadzor nad tem sektorjem, predvsem ker menijo, da bi lahko bili uspešni, in ker domnevajo, da so evropski letalski prevozniki bolje organizirani in bi lahko brez težav prevzeli dele tega trga. Seveda nas čakajo tudi evropske volitve.

Pred nami pa so tudi sedanje težave. Omenili ste poskus našega sogovornika v Združenih državah kongresnika Oberstarja, da bi se več elementov sporazuma razlagalo drugače. Kljub temu bom kot poročevalec in bomo kot parlament dali sporazumu danes popoldan zeleno luč. Iskreno bomo glasovali za. Seveda bomo priprave spremljali zelo pozorno. Upam, da bomo znatno vključeni, tako kot smo bili. Na to računamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack, v imenu skupine PPE-DE. (DE) Gospa predsednica, ta parlament in predvsem moja skupina PPE-DE bomo danes z veliko večino glasovali za ta sporazum, ker smo na koncu dosegli dober vmesni rezultat.

Vendar je to le vmesni rezultat, saj sta gospod podpredsednik Barrot in naš poročevalec gospod El Khadraoui povedala, da moramo še vedno rešiti pomembna vprašanja glede sporazuma o odprtem nebu: vprašanja, kot so kabotaža, pravica do ustanavljanja, lastništvo, državna pomoč in druga.

Čeprav nam je uspelo doseči precej dober vmesni rezultat, sporazum kaže več pomanjkljivosti v našem sistemu. Tudi te so že bile omenjene. V prihodnosti moramo zagotoviti, da bo lahko Parlament bolj vplival na vsebino tega sporazuma, tako kot lahko stori kongres Združenih držav, v zvezi s katerim bi lahko trdili, da si je v zadnjih stoletjih prisvojil različne pravice. Tokrat nam je uspelo nekoliko napredovati tako, da smo prelisičili sistem, in sicer smo se vključili, preden je stališče izrazil Svet, vendar dolgoročno potrebujemo boljša pravila za določanje vsebine.

V tem odločilnem trenutku ponovno opozarjam na pomembno vprašanje glede zračnega prometa, zlasti za Evropo in Združene države. Varnostne določbe in varnostni pregledi so pomembni, da so potniki pomirjeni, ko uporabljajo ta pomemben način prevoza. Vendar varnostnih ukrepov ne smemo razumeti napačno in si misliti, da je to sprenevedanje, ki potnikom povzroča le neprijetnosti in dejansko ne poveča njihove varnosti. Zato še enkrat opozarjam, da je treba pravila o vnosu tekočin na letalo spremeniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, najprej se opravičujem vam, gospodu podpredsedniku Komisije in poslancem, saj bom moral po svojem govoru zapustiti sejno dvorano, ker imam intervju. To ni v moji navadi in opravičujem se, ker ne bom ostal do konca razprave.

Zahvaljujem se kolegu gospodu El Khadraouiju za njegovo poročilo ter ga opozarjam, da bo morda presegel moj rekord in postal poročevalec z najdaljšo delovno dobo v zgodovini Parlamenta, če bo nadaljeval s to dokumentacijo. Bodimo pošteni. Zveza, ki sta jo sklenili Evropska unija in Združene države v obliki začetnega sporazuma o zračnem prometu za civilno letalstvo, je zveza iz koristi, pri čemer je EU nestrpen ženin, Združene države pa zelo nevoljna nevesta. Zdaj, ko želimo izvajati to zvezo, ugotavljamo, da se Združenim državam zdi, da EU kot njen ženin ni preveč privlačen, in ker je že izkoristila njegove najboljše strani na njun poročni dan, se zdaj neveste ne sme vznemirjati glede izvajanja zakonske zveze, saj predstavnik Oberstar nadzoruje par s puško v roki.

Med EU in Združenimi državami na področju letalske politike obstajajo velike razlike, zato ne bi bil presenečen, če bi se v naslednjih tednih in mesecih pogajanja o drugi stopnji sporazuma prekinila, ker Združene države pri ključnih vprašanjih ne bi spremenile svojega stališča. Bojim se, da si EU kot ženin tako zelo želi izvajati to zvezo iz koristoljubja, da se bo ponovno podredil nevoljni nevesti. Kaj pa sistem za trgovanje z emisijami in varnost, v zvezi s katerimi se stališča EU in Združenih držav popolnoma razlikujejo? Kaj pa tuje lastništvo letalskih prevoznikov Združenih držav ali načelo o peti svoboščini? Kaj pa seznami potnikov in zaščita iz poglavja 11? Vsa ta vprašanja nas ločujejo in čeprav priznam, da obstaja volja za pogajanja, se nam vedno zdi, da to počnemo v skladu s pogoji, ki nam jih postavljajo Američani.

Vsem želim dobro pri njihovih prizadevanjih, skupina PSE pa bo glasovala za. Vendar resnično upam, da bodo pogajanja uspešna ter da bo na koncu pogajanj sprejet bolj uravnotežen, vzajemen in pravičen sporazum. Vendar zaradi odnosa Združenih držav dvomim, da bo do tega prišlo, in se sprašujem, ali se bo pot, po kateri zdaj hodimo, končala z razvezo te zveze iz koristoljubja v stilu Las Vegasa.

 
  
MPphoto
 
 

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, nadomeščam kolegico, gospo in ’t Veld.

Občudujem znanje drugih ljudi v zvezi s tehničnimi podrobnostmi iz tega sporazuma. Kot poslanka in obenem predstavnica Londona, ki vključuje največje letališče Heathrow, sem seveda zadovoljna, ker bo ta sporazum potnikom zagotovil več koristi zaradi konkurence, zato je dobro, da smo ga sklenili.

Želela bi obravnavati varnostne vidike sporazuma, saj glede na poročilo razumem, da to ureja predvsem skupni odbor. Strinjam se s tem, da poročilo pozdravlja sodelovanje med organi EU in Združenih držav, ki so odgovorni za varnost letalstva. Vendar bi morali, kot določa poročilo, varnostni ukrepi temeljiti na ustrezni oceni tveganja ter ne bi smeli biti pretirani in neusklajeni, pri izmenjavi osebnih podatkov o potnikih med EU in Združenimi državami pa bi bilo treba spoštovati zasebnost evropskih državljanov in državljanov Združenih držav.

Poslanci se morajo zavedati, da je sporazum o evidenci imen letalskih potnikov precej sporen. Evropski parlament je odločno izrazil mnenje, da ni imel tako pomembne vloge pri sporazumu, kot bi jo želel. Evropski nadzorniki za varstvo podatkov gotovo menijo, da so zaščitni ukrepi v skladu z novim sporazumom znatno poenostavljeni v primerjavi s prejšnjimi sporazumi ter da novi sporazum pušča odprta številna resna vprašanja in pomanjkljivosti.

Medtem ko se je komisar Barrot strinjal s pomembno vlogo Parlamenta pri posodabljanju regulativnega okvira za druge vidike letalstva, mislim, da moramo izraziti razočaranje zaradi neuspeha v zvezi z vložkom glede zasebnosti in krepitve zaščitnih ukrepov v zvezi z osebnimi podatki, ki smo ga želeli imeti. Podatki iz sporazuma o evidenci imen letalskih potnikov se bodo hranili petnajst let, kar je po mojem mnenju preveč in česar v skladu s tem poročilom nočemo. Združene države bodo lahko imele dostop do občutljivih podatkov, ki jih bodo lahko uporabljale tudi v primeru prekrškov, kar ne predstavlja boja proti terorizmu.

Čeprav ta sporazum na splošno podpiram, moram povedati, da prizadevanja iz tega poročila v zvezi s tem, da je treba varnostne ukrepe primerno oceniti glede njihovega prispevka k boju proti tveganjem, da ne bi smela biti pretirana in bi morala zaščititi zasebnost, na področju izmenjave podatkov o imenih letalskih potnikov niso zajamčena.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, tokrat se niste prvič ukvarjali s pogajalskim partnerjem, ki je, milo rečeno, zelo zahteven, saj na podlagi izkušenj od samega začetka domneva, da bo Evropa vedno in v vsakem primeru popustila. Ob branju tega dokumenta postane jasno, da je bolj koristen za Združene države. Ali je v njem kaj koristnega tudi za Evropsko unijo, se bo še pokazalo, saj je skupni odbor šele možnost in ne uspeh, zlasti ker Združene države že dvomijo v rezultate. Še vedno ni ravnovesja in naše zahteve se skoraj ne upoštevajo. Primerjava prejšnjega govornika o precej nenavadni zvezi iz koristoljubja je zelo primerna.

Vprašanja varnosti letalstva, varstva okolja in lastninskih pravic so še odprta. Glede vprašanja varnosti še vedno nismo dosegli želenih ciljev. Zlasti glede varstva podatkov, varstva evropskih državljanov pred pretiranimi ukrepi, še vedno nismo dosegli rezultatov, ki jih potrebujemo in moramo doseči. Poleg tega je letalstvo še vedno bistveno prispevalo k našemu neuspehu glede izpolnjevanja kjotskega cilja.

Če bodo stopnje rasti ostale enake, bo Evropa imela velike težave, razen če bo sklenjen dogovor z Združenimi državami, kar pa se mi v tem trenutku zdi neizvedljivo. Čeprav je mogoče opaziti le začetne korake, mora biti Evropa pri teh pogajanjih precej bolj samozavestna in enotna, saj imamo zaradi dosedanjih dosežkov možnosti.

Vendar nam to še ni prineslo koristi, pri čemer sem prepričana, da bosta Evropski parlament ter odbor za promet in turizem zelo natančno spremljala rezultate, ki jih bo dosegel ta skupni pogajalski odbor.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vzpostavitev odprtega zračnega prostora med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike je eden od glavnih elementov zunanje politike EU o zračnem prometu. Ta politika v celoti služi interesom kapitala. Na njeni podlagi naj bi s pritiskom in grožnjami nastale dve ali tri monopolistične letalske skupine v EU. Pod nadzorom bodo imele tudi najpomembnejši mednarodni zračni promet, druge letalske družbe, tiste, ki bodo ostale, pa bodo postale regionalne in bodo opravljale dejavnosti, omejene na območje držav članic. Močan pritisk in grožnje osebju v družbah Alitalia, Olympic Airlines in drugih letalskih družbah v državah članicah so zdaj običajne. Spori so bili jasno vidni pri pogajanjih z Združenimi državami. O doseženem sporazumu in znakih nesoglasja lahko sklepamo na podlagi državnih pomoči za Airbus in Boeing, preprečevanja kabotaže na notranjih letih v Združenih državah in ameriški zavrnitvi, da bi lahko evropski letalski prevozniki bili udeleženi v letalskih družbah Združenih držav ali bi jih celo odkupili.

Sporazum kaže raven kompromisa med EU in Združenimi državami. Ta niti približno ne izpolnjuje potreb ljudi, ampak bo z odkupi in združitvami letalskih družb prispeval k še večji koncentraciji. Na vseh teh področjih še vedno ostajajo resne težave glede varstva osebnih podatkov in okolja.

Zato bomo glasovali proti predlogu sporazuma o zračnem prometu med Združenimi državami in Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli, v imenu skupine ITS. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vzajemnost je pomembna vrednota v medsebojnih odnosih, še bolj pa v odnosih med državami, med drugim tudi gospodarskih. V poročilo, ki ga je pripravil gospod El Khadraoui, sem dejansko poskušal vključiti nekaj predlogov sprememb, da bi kolegom iz Komisije poskušal sporočiti to in podobna vprašanja, kar pa mi ni uspelo.

V dobi, v kateri je bistvena komunikacija in v kateri komunikacija po zraku zagotavlja nekdaj nepredvidene možnosti za potovanja, so sporazumi o zračnem prometu med narodi nedvomno nujni in zaželeni. Vendar ni jasno, zakaj v tem poročilu, tako kot v vseh drugih aktih, ki jih sprejme Evropska unija, ne moremo zahtevati vzajemnosti, kar pomeni tudi enake pogoje konkurence. Zlasti poslanci bi morali razmišljati kot državljani, glede na to, da je ta institucija edina v EU, ki dejansko ima neposreden mandat ljudstva.

Če je hotel Parlament pokazati, da lahko samostojno usmerja politike drugih institucij, bi zato moral v svojih aktih in sicer omejenih skupnih odločitvah pokazati, da ga neevropski interesi ne morejo preprosto omajati. To velja za poročilo gospoda El Khadraouija, ki je z več vidikov odlično, zato se mu ob tej priložnosti zahvaljujem za njegovo delo. Vendar poročilo, kar se dogaja pogosto, ne določa jasno, da so za svobodno konkurenco nujno potrebni enaki pogoji za kabotažo ter da je treba upoštevati socialne in okoljske standarde. Vzajemnost ne velja niti glede varnosti ali pravic potnikov.

Poleg tega poročilo priznava, da ima letalski sektor veliko negativnih vplivov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Zato ne morem razumeti, zakaj kolegi niso podprli predloga spremembe, ki sem ga vložil in ki obravnava škodljiv vpliv sestavin v kondenzacijskih sledeh zrakoplovov in verjetnost, da se bo ta vpliv zaradi rasti letalskega sektorja povečal, zato sem pozval, naj se letalstvo vključi v evropski sistem trgovanja z emisijami.

V zvezi z uporabo mednarodne socialne zakonodaje pa se mi zdi, da se stališča evropskih prevoznikov in prevoznikov v Združenih državah razlikujejo, zato tudi v tem primeru ni dvostranskih pravic. Menim, da vse to zadostuje za glasovanje proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Georg Jarzembowski (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, zavračam stališča iz izjav gospe Lichtenberger in gospoda Romagnolija. Nedvomno ne obstaja popolna vzajemnost pravic, vendar je ta sporazum v primerjavi s preteklostjo uravnotežen, zato bomo glasovali zanj. Če menite, da sporazum ni uravnotežen, potem vsekakor glasujte proti, čeprav se strinjamo s poročevalcem, da je to uravnotežen prvi korak in da mu mora slediti drugi. Nedvomno se strinjam z zahtevo poročevalca, kot je rekel kolega gospod Rack, da moramo na drugo stopnjo napredovati hitro.

Izkoristiti moramo le sedanji dogovor. Zato pozivam evropske letalske prevoznike, naj izkoristijo nove priložnosti, ki jih ponuja ta sporazum glede lastninskih pravic in pravic nadzora, naj vzpostavijo postopek izdajanja licenc, se vključijo v politiko trženja blagovnih znamk in delno sodelujejo v programu vlade Združenih držav. Ne smejo čakati na drugo stopnjo, ampak morajo zdaj izkoristiti prvo stopnjo, da bomo lahko na drugi stopnji pogajanj izkoristili začetne izkušnje in določili področja, na katerih evropske družbe še vedno nimajo dovolj pravic na trgu Združenih držav.

Poleg tega moramo administracijo in našo komisijo pozvati, naj izkoristita priložnosti, ki jih ponuja ta sporazum, in na primer dosežeta trajnejši dogovor o enkratnem varnostnem pregledu. To lahko dosežemo s skupnim odborom in sodelovanjem z administracijo, državljanom pa lahko pokažemo, da je ta sporazum zanje ugoden, zlasti če jim na letališčih ni treba opraviti drugega varnostnega pregleda.

S kolegi se Komisiji zahvaljujem za tokratno uspešno sodelovanje, vendar se moramo zanj zavzemati tudi na drugi stopnji tega procesa. Američane opozarjam, naj sprejmejo predlog gospoda Oberstarja, saj se bomo odzvali ostro, če bodo hoteli z vsemi svojimi enostranskimi spremembami spodkopati ta sporazum. Zato moramo Američanom sporočiti, da bomo z veseljem nadaljevali pogovore med kongresom in Evropskim parlamentom, Američani pa ne smejo tega sporazuma spodkopati s svojo pristransko razlago.

 
  
MPphoto
 
 

  Ulrich Stockmann (PSE). - (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, najprej se zahvaljujem poročevalcu za jasen prikaz razmer in stališča, ki ga je zavzel.

Naj najprej omenim pozitivne strani, ki jih je navedel tudi prejšnji govornik. Na podlagi sporazuma o odprtem nebu med Združenimi državami in Evropo lahko zdaj končno vzpostavimo letalske proge iz Evropske unije prek Združenih držav v tretje države, kot sta Mehika in južna Amerika. Poleg tega omogoča, da vsak prevoznik iz Evropske unije opravlja prevoz iz katere koli točke v EU v katero koli točko v Združenih državah brez omejitev zmogljivosti ali cen, zato se strinjam s prejšnjim govornikom: te priložnosti je treba izkoristiti.

S tem sporazumom je bil dosežen tudi napredek na področju naložb v letalske družbe v Združenih državah. Sporazum o odprtem nebu je torej prvi pomemben korak do vzpostavitve odprtega zračnega prostora brez omejitev na obeh straneh. Zato lahko prispeva k uporabnim novim letalskim progam in veliko novim delovnim mestom.

Vendar je treba, kot je bilo že omenjeno, jasno povedati, da je to le prvi korak in ga ni možno šteti za končni sporazum. Pričakujemo, da se bo Komisija z Združenimi državami dogovorila na drugi stopnji o nerešenih vprašanjih, ko so kabotaža, pravica do ustanavljanja, lastništvo in državna pomoč. Možnost spora je zelo jasno omenil gospod komisar, kljub temu upam, da bomo z delom v čezatlantskem odboru napredovali ter na koncu imeli vzajemne pravice, ki jih bo možno izvajati, in sporazum o odprtem nebu, ki bo vreden svojega imena.

Hkrati bi si moral odbor prizadevati za vključitev letov iz Združenih držav v trgovanje z emisijami, saj se zavedamo, da na srečanju Mednarodne organizacije za civilno letalstvo nismo dosegli veliko, kot ste omenili. Nedvomno bi moral pozornost nameniti tudi naši zahtevi glede enkratnega varnostnega pregleda.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Gospe in gospodje, pozdravljam novega poslanca Evropskega parlamenta gospoda Georgiouja in mu dajem besedo.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Georgiou (IND/DEM). – (EL) Gospa predsednica, zadnja leta sem opazoval, kako so Evropejci obupano poskušali podpisati sporazum o zračnem prometu z Združenimi državami. Kljub veliki pripravljenosti na naši strani sem opazil tudi nenaklonjenost Američanov. Če želijo doseči pomemben sporazum, moramo Evropejce opozoriti, da morajo biti pripravljeni izročiti bianko ček. Gospa predsednica, vendar ti sporazumi ne zadevajo le naprav, interesov in družb. Ti sporazumi zadevajo ljudi, ki potujejo iz Evrope v Združene države. Nekateri od njih so Grki, ki jih obravnavajo drugače od ostalih Evropejcev. Veliko lahko povedo o težavah pri pridobitvi ameriškega vizuma in o tem, kaj se jim dogaja ob prihodu, poleg tega jih pregledajo in preiščejo, kot da bi lahko bili teroristi. Nedvomno razumete, da je to naporno, vsaj za Grke, ki so v vsakem primeru del Evrope.

Gospa predsednica, če sporazumi med vladami ali parlamenti ne bodo blizu ljudem in prebivalcem Evrope, bodo zelo kratki in popolnoma neuspešni. Veselilo bi me, da bi bilo to vključeno v navodila za naslednji poskus pogajanj. Sporazumi morajo temeljiti na enakosti, pravičnosti in vzajemnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE-DE). – Gospa predsednica, najprej pozdravljam načelo sporazuma. Sporazum med Združenimi državami in Evropsko unijo bo, ko bodo pogajanja končana, velik zgodovinski dosežek. Za letalske prevoznike EU ta sporazum pomeni več čezatlantskih letov v Združene države. Koristen je tudi za letalske potnike zaradi večjega števila letalskih družb, večje konkurence in nižjih letalskih prevoznin. V Evropi smo že doživeli pozitiven učinek, ki jih imajo nizkocenovni letalski prevozniki na letalski sektor v smislu velikega povečanja števila potnikov.

Pogajalcem EU izražam spoštovanje za uspešno opravljena težka pogajanja. Ta še niso končana in zahtevajo veliko potrpežljivosti in diplomacije, vendar ko se bo to sčasoma zgodilo, upamo, da se bo izkazalo, da je bilo na skupen rezultat vredno čakati. Resnično upam, da je velike težave v zvezi s sporazumom mogoče rešiti.

Z vsemi prejšnjimi govorniki se strinjam glede težav. Prizadevati si moramo za zagotovitev enakovrednega sporazuma in za to, da bomo na koncu mahali z evropsko zastavo in vztrajali, da si vsi prizadevamo za iste stvari. Menim, da so omejitve organov Združenih držav v zvezi z zahtevo po osebnih podatkih iz varnostnih razlogov popolnoma nerazumne. Dejansko moramo zagotoviti, da to potnikov iz EU ne bo odvračalo od potovanja v Združene države; če te težave ne bomo odpravili, bo glavni razlog za takšno odvračanje.

Zdaj bom omenil zelo omejeno in lokalno zadevo. Imam še eno težavo, in sicer v zvezi s prvim mednarodnim letališčem za čezatlantske polete na Irskem, imenovanem Shannon. To letališče je dolgo časa pomenilo dostop v Evropo, vendar bo s tem sporazumom ta obvezen postanek odpravljen. To bo zelo ogrozilo obstoj letališča Shannon in imelo velike posledice za srednjezahodno regijo, ki je zelo prikrajšana. Vendar to ni vprašanje za Evropo, temveč za irsko vlado. Vendar je treba ponovno povedati, da EU in potniki nujno potrebujejo sporazum, vendar ne za vsako ceno.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. (FR) Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem sodelujočim poslancem. Najprej naj odgovorim vašemu poročevalcu gospodu El Khadraouiju, in sicer da lahko kljub vsemu ugotovimo, da smo na prvi stopnji dosegli uravnotežen sporazum. K pogajanjem na drugi stopnji so se zavezale tudi Združene države. Določena je tudi obveznost, da se pogajanja začnejo v 60 dneh od začasne uporabe. Evropska stran je odobrila povračilne ukrepe. Nekatere dogovore, pri katerih smo popustili, je možno preklicati, če na drugi stopnji ne bodo izpolnjeni evropski interesi. To je zelo pomembno.

Komisija je že začela razpravo z državami članicami o posebnem pogajalskem odboru, da se opredeli pogajalska strategija za drugo stopnjo. Tako kot gospod Jarzembowski ste vztrajali, da je treba določiti dobro pogajalsko strategijo. Nedvomno vas skupaj s Parlamentom nameravam v to vključiti, da se bomo lahko pogajali čim bolj učinkovito.

Res je, kot je povedal gospod Jarzembowski, da so zdaj evropskim podjetjem na voljo priložnosti, ki jih morajo izkoristiti. Ta sporazum zagotavlja večji obseg storitev in nižje cene, ustvarja delovna mesta in nam je omogočil usklajevanje pri ukrepih, ki bi lahko vplivali na potnike: pri dolgoročnih težavah glede varnosti in zaščite ter enkratnih varnostnih pregledov, seveda poleg okoljskih vprašanj.

Gospe Ludford bi odgovoril, da evidenca podatkov o potnikih ni del letalskega sporazuma. Vse odločitve ali ukrepi v zvezi z evidenco podatkov o potnikih morajo biti združljivi s pogoji sporazuma. Vendar je treba vprašanje evidence podatkov o potnikih obravnavati v povezavi z drugimi, gospod Frattini pa je seznanjen z vašo zaskrbljenostjo v zvezi s tem. Res je, da ste zelo izpostavili težavo glede varnosti, in res je, da mora ta dialog biti vključen v delo skupnega odbora iz sporazuma, da bodo rešitve oblikovane na pozitiven način. Obe strani si prizadevata za visoko raven varnosti, zaradi katere ne bo kaznovan zračni promet ali potniki. Jasno je, da mora v zvezi s tem sporazumom skupina za varnost prometa in usklajevanje oblikovati posamezne odgovore na vaša vprašanja, kar sem ustrezno upošteval.

Poleg tega se mi zdi, da imamo dve težavi, za kateri bi bilo treba najti izboljšave in rešitve: težavo glede varnosti in okoljsko težavo. Glede okoljske težave bi nas zelo veselilo, da bi imeli celosten globalni pristop k izzivu glede podnebnih sprememb. Kot sem že povedal in zdaj ponovno poudarjam, smo se v skupščini Mednarodne organizacije za civilno letalstvo v Montrealu vsi skupaj zavzemali za sistem izmenjave emisijskih kvot, tj. metode, pri kateri se uporabljajo tržni instrumenti in se zdi najučinkovitejša rešitev. Za zdaj so to zamisel zavrnile Združene države in nekateri azijski narodi. Kljub temu menimo, da to ne preprečuje sodelovanja. Kot veste, se sodelovanje z Združenimi državami uspešno nadaljuje tudi pri projektu čisto nebo. Pobuda AIRE je zelo zanimiva zamisel. Vključuje nove pristajalne postopke, zaradi katerih se lahko izboljšajo posledice emisij CO2.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, moram reči, da moramo na drugi stopnji biti uspešni. Evropa mora trdno vztrajati in se mora neomajno zavezati, da bo zagotovljena uspešnost te druge stopnje, ki je nedvomno bistveno bolj pomembna, saj bo sklenjen sporazum o odprtem nebu.

Prepričani ste lahko, da bo Parlament tesno sodeloval pri pogajanjih, ki bodo nedvomno zahtevna, vendar se bodo, kot sem omenil, začela pravočasno, saj smo podpisali šele prvi del sporazuma, ker je vključeval to drugo stopnjo. V vsakem primeru se zahvaljujem Parlamentu za široko in trdno podporo: potrebovali jo bomo ponovno za dokončno sklenitev sporazuma in uspešno delovanje na drugi stopnji.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.00.

 

4. Zmogljivost, učinkovitost in varnost letališč (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o poročilu (A6-0349/2007) o zmogljivosti, učinkovitosti in varnosti letališč v Evropi: učinkovitejši politiki naproti [2007/2092(INI)], ki ga je v imenu odbora za promet in turizem pripravila gospa Jensen.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne E. Jensen (ALDE), poročevalka.(DA) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, letališča v Evropi so tako obremenjena, da lahko tudi najmanjša zamuda na enem od njih povzroči znatno zamudo na drugih. Poleg tega se bodo zaradi vse pogostejšega zračnega prometa povečale težave na letališčih, kar bo negativno vplivalo na učinkovitost, konkurenčnost in okolje. Težave glede zmogljivosti na letališčih v Evropi niso le nacionalna težava, ampak tudi evropska, zato me veseli, da je Komisija pripravila akcijski načrt in načrt v 14 točkah kot prvi korak, da bi izboljšala zmogljivost na letališčih v Evropi.

Vendar so predlogi Komisije nepopolni, zato je v mojem poročilu predlagano, da Komisija do leta 2009 pripravi glavni načrt za večjo zmogljivost letališč v Evropi. Nedvomno so za gradnjo in širitev letališč na koncu odgovorne države članice. Glavni načrt je le instrument ali metoda, ki zagotavlja, da države članice uskladijo svoje pobude za spodbujanje in širitev zmogljivosti letališč.

Težavo je treba obravnavati s čezmejnega stališča. Značilnosti in prednosti letališč se razlikujejo, vendar je povezanost pomembna. Pri tem ne gre le za povezanost med letališči, ampak tudi povezanost z drugimi načini prevoza in infrastrukturo ob letališčih (somodalnost).

Komisiji in govornikom drugih političnih skupin, in sicer gospodu El Khadraouiju, gospodu Jarzembowskemu, gospodu López-Istúrizu Whiteu in gospe Lichtenberger, se zahvaljujem za zelo konstruktivno sodelovanje pri tem poročilu in veseli me, da lahko Parlament jasno sporoči svojo široko podporo pri vprašanjih zmogljivosti in liberalizacije iz direktive o zemeljski oskrbi.

Letališča so hkrati priljubljena in osovražena. Prispevajo k rasti in blaginji ter povezujejo regije, hkrati pa ustvarjajo hrup, onesnažujejo in zasedajo prostor. Zato je nujno, da težave rešujemo tako, da to ustreza vsem zadevnim stranem. Prvič, predlagamo spodbujanje okolju prijazne širitve zmogljivosti. Preobremenjenost letališč lahko negativno vpliva na okolje, če morajo letala ostati na obvezni poti letenja pri čakanju na pristanek, kar ustvarja nepotrebne emisije CO2. Zato me veseli tudi pobuda Komisije o vključitvi letalstva v evropski sistem trgovanja z emisijami. Vendar poudarjam, da moramo stvari izvajati tudi na globalni ravni. Drugič, Komisija mora spremljati, kako države izvajajo skupna pravila za dodelitev slotov. V zvezi s tem poročilo določa, da mora Komisija določiti časovni okvir in roke za izboljšanje sodelovanja med sosednjimi državami članicami pri oblikovanju funkcionalnih blokov zračnega prostora. Na tem področju se mora stanje bistveno izboljšati do leta 2008, kar je za Parlament zelo pomembna prednostna naloga. Tretjič, širitev zmogljivosti letališč brez vključitve in sodelovanja regionalnih in lokalnih organov je nemogoča. Zato je treba vzpostaviti dialog med evropskimi regijami, ki imajo letališče, o usklajevanju širitve zmogljivosti. Regije lahko izmenjujejo izkušnje in se učijo druga od druge (Kakšen je vpliv letališča na okolje za sosednje prebivalstvo? Kakšni so načrti za prostorski razvoj? Kakšen je splošen pomen letališča za rast in zaposlovanje na zadevnem območju?) ter morda na podlagi tega razvijejo dobro prakso.

Upam, da bo Svet podprl temeljne zamisli v tem poročilu, in sicer da je akcijski načrt Komisije nepopoln, da je treba pripraviti smernice za optimizacijo in razvoj zmogljivosti letališč, da je v vsakem primeru potrebna dodatna zmogljivost in da je treba besede nadgraditi z dejanji.

V drugem delu poročila je obravnavana zemeljska oskrba, tj. vsa oskrba v zvezi z letalom in na letališču, od oskrbe z gorivom in ravnanja s prtljago do postopka prijave. Komisija pripravlja pregled sedanje direktive o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti, ki je, kot vemo, sporno vprašanje. Ponovno se zahvaljujem govornikom za konstruktivno sodelovanje. Strinjamo se, da mora Komisija ponovno analizirati izvajanje in učinek sedanje direktive o zemeljski oskrbi, preden začnemo razpravljati o kakršni koli novi liberalizaciji. Imeti moramo popoln pregled nad vplivom na uporabnike, potnike in osebje, prihodnja direktiva pa mora zagotoviti kakovostno zemeljsko oskrbo in dostojne delovne pogoje za osebje. Zagotoviti moramo, da ne obstajajo monopolne okoliščine in da so določena jasna pravila za javne razpise, da se vključijo uporabniki. Upam, da bo to poročilo spodbudilo Komisijo k nadaljnjemu delu glede direktive o zemeljski oskrbi in načrta v 14 točkah.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Barrot , podpredsednik Komisije. (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Jensen ter odboru za promet in turizem. Zahvaljujem se vam za podporo akcijskemu načrtu Komisije in vašo zavezanost politiki Skupnosti o zračnem prometu.

Eden od izzivov letalske politike je preprečiti preobremenjenost evropskih letališč. Naš akcijski načrt obravnava predvsem razvoj usklajene globalne politike o letališčih. Vključuje optimizacijo rezultatov sedanjih zmogljivosti letališč ter boljše načrtovanje nove infrastrukture, pri katerem bi se izognili vzporednim, povsem lokalnim rešitvam in nastajanju ozkih grl. Optimalno delovanje evropske mreže letališč lahko zagotovimo le, če so lokalni ukrepi del usklajene globalne politike, kar Evropski parlament povsem dobro razume. Ukrepi, ki jih predlaga Komisija, naj bi bili stvarni, ker obravnavajo gospodarske in okoljske omejitve, ki jih je treba upoštevati. Gospa Jensen, zato ima prednost boljša uporaba sedanjih zmogljivosti letališč, h kateri bi prispevala razvoj in usklajena uporaba nove tehnologije. Če bomo vzpostavili enotno nebo s funkcionalnimi bloki za nadzor zračnega prometa, je jasno, da bomo lahko sedanjo infrastrukturo uporabljali precej bolje. Res je, da bo zaradi gradnje nove infrastrukture nastalo še več težav zlasti na velikih mestnih območjih, na katerih je povpraševanje po zračnem prevozu veliko. Kljub temu naš akcijski načrt obravnava težavo vzpostavitve nove infrastrukture, ki je pogosto bistvena, pri čemer želimo pri njenem načrtovanju bolj upoštevati njeno korist in lokacijo, da bo bolj prijazna okolju.

Gospa predsednica, odbor za promet in turizem je 2. oktobra sprejel sklepe, ki niso tako ambiciozni kot sklepi Parlamenta. Veliko držav članic, ki so morda preveč naklonjene odgovornim za njihova letališča, ne želi sprejeti usklajevanja Skupnosti in si prizadeva, da bi še naprej imele prednost lokalne rešitve, ki se izvajajo na posameznem letališču. Čeprav je zaradi takšnega nasprotovanja izvajanje akcijskega načrta bolj zahtevno, bo lahko Komisija s podporo Evropskega parlamenta še naprej nadaljevala pobude, ki bodo temeljile na tem prispevku gospe Jensen.

Zahvaljujem se gospe Jensen in tudi odboru za promet in turizem za kakovostno opravljeno delo in pomoč, da bi napredovali pri tem vprašanju, ki je zelo pomembno s stališča usklajenega trajnostnega razvoja celotnega sektorja zračnega prometa.

 
  
MPphoto
 
 

  John Purvis (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – Gospa predsednica, napredek v letalstvu je znatno prispeval h gospodarskemu napredku in splošni blaginji, tako pa bi lahko bilo tudi v prihodnje. Ta sektor si ne zasluži okoljske sovražnosti, ki ji je mnogokrat podvržen. Ta odnos je nerazumen tudi s političnega vidika, saj imajo vsi naši volivci velike koristi pri svojem delu in prostem času. Letalstvo je veliko storilo za uresničevanje okoljskih obveznosti z razvojem in sprejemanjem nove tehnologije ter izboljšanjem operativne učinkovitosti. Zdaj morajo politični organi ter upravni in regulativni organi ukrepati tako, da omogočijo stalne izboljšave in jih navdušeno spodbujajo.

Odlično poročilo gospe Jensen vključuje večino predlogov mojega odbora. Vendar tri zadeve, ki jih je odbor za ekonomske in monetarne zadeve predložil v svojem mnenju, niso vključene v končno poročilo.

Prvič, s pojavom tišjih letal bi bilo treba omogočiti prilagoditev urnika letališč ter skoraj povsod omogočiti 24-urno delovanje. To bi bistveno povečalo izkoristek kapitala ter zmogljivosti letaliških infrastruktur in letal samih, zato bi se izboljšala produktivnost in pocenile storitve z manj kot sorazmernim vplivom na okolje.

Drugič, produktivnost se lahko poveča tudi z izbiro učinkovitih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe, saj se izboljša izkoristek letališke infrastrukture, zlasti kadar ti izvajalci pospešijo ponovno uporabo letal ter prispevajo k upoštevanju časovnega razporeda in zadovoljstvu potnikov.

Tretjič, zagovarjali smo uporabo tržnih sil z odprto dražbo letaliških slotov, s čimer bi se oddaljili od pridobljenih pravic, obenem pa obdržali določen delež slotov na vozliščnih letališčih za pomembno regionalno oskrbovanje.

Organi, odgovorni za zagotavljanje okolja, v katerem letalske družbe delujejo, morajo spodbujati večjo produktivnost z zagotavljanjem primerne in učinkovite infrastrukture ter določanjem le primernih regulativnih pogojev.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Mann, pripravljavec mnenja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, veliko vas je priletelo v Bruselj prek mojega domačega letališča v Frankfurtu na Majni. Hitra oskrba bistveno vpliva na kakovost zemeljske oskrbe, ki je namenjena natovarjanju in raztovarjanju, čiščenju in polnjenju letala z gorivom ter zagotavljanju preprostega prehoda potnikov v sistemu.

Vendar morajo ti delovni postopki biti zelo usklajeni. Da bi se na vseh letališčih v Evropi upoštevali dobri strokovni standardi, je Evropski parlament leta 1996 sprejel odločitev, da lahko na letališčih poleg upravljavcev letališča delajo le izvajalci storitev, ki lahko učinkovitost storitev zagotovijo dolgoročno. Vendar je število teh izvajalcev storitev omejeno. Tako kot zdaj, sem bil tudi takrat pripravljavec mnenja za odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, zato sem lahko preprečil neomejeno liberalizacijo teh storitev.

Čeprav popolnoma upoštevamo dejstvo, da je konkurenca potrebna, jo lahko sprejmemo le, če je poštena in če ne vpliva negativno na delavce ali varnost. Vsak izvajalec ne more zagotoviti potrebne visoke ravni usposabljanja, ustreznih plač ali dobrih storitev. Velika cenovna konkurenca pomeni, da je vedno več stalnih delovnih mest nadomeščenih z nizko kakovostnimi začasnimi pogodbami in pogodbami prek agencij.

Zahvaljujem se gospe Anne Jensen. Moj odbor za zaposlovanje in socialne zadeve ter vaš odbor za promet in turizem sta se povezala in Komisijo pozvala, naj najprej zagotovi pravilno izvajanje direktive iz leta 1996 v vseh državah članicah EU. Podatki, ki jih imamo, so zastareli. Kažejo le izkušnje v 15 državah članicah. Želimo natančno analizo prednosti in slabosti liberalizacije za delavce in potnike. Storitve zemeljske oskrbe bistveno prispevajo k letalski varnosti in zaščiti. Občutljiva infrastruktura, kot je evropsko vozlišče v Frankfurtu na Majni in druga, je povsem neustrezna za igro posameznikov, ki se na silo zavzemajo za načelo uskladitve v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski, pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, v imenu odbora za regionalni razvoj čestitam gospe Jensen za odlično opravljeno delo.

Tehnična in organizacijska vprašanja so v zvezi z zmogljivostjo letališč zelo pomembna. K temu vprašanju je treba pristopiti celostno, vendar je treba pri tem upoštevati tudi lokalno in regionalno okolje letališč. Zaradi zračnega prometa se je izboljšala ozemeljska, gospodarska in socialna kohezija, zlasti na območjih, ki so oddaljena od središč. Takšne povezave so pogosto odločilne pri naložbah in sprejemanju turistov. Skratka, te povezave so bistvene za razvoj regije. Letališča so pomembna tudi zaradi ustvarjanja delovnih mest. Države članice, regionalni in lokalni organi morajo zagotoviti, da so letališča ne glede na njihove upravljavske organe vključena v regionalne prostorske načrte in nacionalne razvojne strategije. Usklajevanje mora potekati tudi na ravni evropskih omrežij.

Na odločitev o lokaciji letališča ne bi smeli bistveno vplivati cilji zadevnih organov, ampak predvsem zakonitosti posameznih okoliščin. V Uniji so primeri, v katerih imajo precej velika somestja, ki so med seboj oddaljena manj kot 100 kilometrov, svoje letališče. Smiselno bi bilo, da bi obe mesti imeli skupno letališče. Lokacija letališč bi morala biti izbrana tako, da bi omogočala izpolnjevanje potreb sosednjih in mejnih regij. Kjer bi bilo možno, bi morali zagotoviti rešitve kombiniranega prevoza, saj se zaradi hitrih železniških povezav med letališči znatno poveča njihova zmogljivost. Nedvomno je treba zagotoviti tudi dobre prometne povezave med letališči in mestnimi središči v njihovem zaledju.

Vzdrževanje in širjenje sedanjih letališč ter gradnja novih morajo temeljiti na ustreznih teritorialnih ocenah vpliva. To je pomembno zlasti v zvezi z naravnim okoljem, in sicer glede hrupa, emisij onesnaževal, gostote cestnega prometa v bližini letališča in bližine skladišč goriva, ter v zvezi z vremenskimi dejavniki.

Na podlagi svojih izkušenj in izjav mojih volivcev moram reči, da vprašanja glede zmogljivosti letališč vključujejo veliko več, kot le tehnične zadeve, sisteme kontrole zračnega prometa ter usklajevanje vzletov in pristankov. Pomembna je tudi organizacija zadevnih nalog, ki je pogosto zelo slaba. Primer je osebni pregled potnikov. Gospod Mann je omenil letališče v Frankfurtu, na katerem potnike pregledajo dvakrat, čeprav bi morda bil en pregled dovolj. Veliko časa se porabi tudi pri prevzemu prtljage. Tudi v primeru uglednih letališč so zamude zelo pogoste, domnevno zaradi tehničnih razlogov. Morda je pravi razlog zanje le nesposobnost?

Nič nenavadnega ni, da se potniki na letališču počutijo nedobrodošle in odveč. Občutek imajo, da le ovirajo osebje in povzročajo zmedo pri delu. Vendar ljudje morajo in želijo leteti, vključno z invalidi. Storitve zračnega prometa morajo prevozniki in letališča opravljati varno in točno. Do potnikov morajo biti vedno spoštljivi. Potem bosta obe strani zadovoljni. Izjava gospoda komisarja mi daje upanje, da bo to enkrat res.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – Gospa predsednica, kot pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve bi v tej razpravi poudaril samo eno stvar, in sicer v zvezi s predlogom Komisije o nameščanju naprav za radiofrekvenčno identifikacijo. Menim, da prvotni predlog o označevanju prtljage potnikov in vstopnih kuponov vsakega potnika pomeni hudo kršitev ali možno kršitev državljanskih svoboščin. To, da bi lahko spremljali gibanje potnikov po letaliških terminalih, se mi ne zdi preveč koristno, obenem pa me zanima, koliko bi stalo, če bi letališča začela izvajati take ukrepe.

Seveda bi bilo koristno, če bi lahko s pomočjo radiofrekvenčnih identifikatorjev v vsakem trenutku hitro ugotovili, kje so posamezni kosi prtljage; na tem mestu pa bi potegnil črto. Menim, da moj predlog spremembe o omejitvah glede označevanje prtljage, ki sta ga sprejela odbor za državljanske svoboščine in odbor za promet, zagotavlja pravilno ravnovesje med možnostjo zmanjšanja zamud letov in spoštovanjem osebnih svoboščin potnikov, ki se gibajo po letališčih in zgradbah terminala. Ob upoštevanju tega lahko v celoti podprem besedilo pred nami.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Gospod ONESTA
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio López-Istúriz White, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, menim, da bi morali biti zadovoljni z dogovorom, ki smo ga dosegli pri tem poročilu. To poročilo je nedvomno uravnoteženo, saj je bilo oblikovano na podlagi soglasja in temeljite preučitve zadeve.

Čestitam poročevalki gospe Anne Jensen zlasti za njeno pripravljenost na dialog in soglasje pri pripravi tega poročila.

Evropski parlament bo danes pozneje glasoval o poročilu, ki jasno kaže, da podpira Komisijo pri odpravljanju težave glede pomanjkanja zmogljivosti letališč. Kot opozarja Komisija in je povedal tudi podpredsednik Jacques Barrot, to ogroža učinkovitost, varnost in konkurenčnost vseh, ki sodelujejo v zračnem prometu. Po statističnih podatkih bi se lahko do leta 2025 število letov povečalo za skoraj 4 milijone na leto, zato bi več kot 60 evropskih letališč delovalo s polno zmogljivostjo.

Od prvih stikov pri pripravi poročila je bilo treba upoštevati, da Evropska komisija, kot vemo, ni pristojna za konkurenco v zvezi z letališči, zato žal ne more od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe o zmogljivosti letališč. Vendar se člani odbora za promet in turizem ter Komisija zavedajo, da je treba izvesti glavni načrt vodenja zračnega prometa in državam članicam predlagati ukrepe, ki so potrebni za optimizacijo zmogljivosti evropskih letališč, da se čim bolj zmanjšajo težave zaradi pomanjkanja zmogljivosti.

V poročilu so predlagani ukrepi, kot so: izboljšanje uporabe storitev zemeljske oskrbe, spodbujanje „somodalnosti“, izboljšanje operativnega načrtovanja, optimizacija zaporedja odhodov, v zvezi z znanimi sloti pa zlasti zagotavljanje usklajenosti med njimi in načrti leta. Glede na to smo podprli vzpostavitev evropskega observatorija zmogljivosti zračnega prometa.

Resnično upam, da bo ta predlog sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Saïd El Khadraoui, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej čestitam gospe Jensen, kar ni le formalnost, ampak povsem iskreno dejanje. Gospa Jensen je pripravila odlično in zelo uravnoteženo poročilo. Obe temi, ki ju obravnava, sta nedvomno zelo pomembni in v zvezi z njima bo imela Komisija veliko dela.

V zvezi z zmogljivostjo letališč je jasno, da potrebujemo globalen pogled. Že zdaj je jasno, da bodo zaradi presenetljive rasti nastale težave, ki jih ni možno rešiti le s poljubno gradnjo novih letališč. Na območjih, na katerih so najbolj potrebna, bo to zaradi gostote prebivalstva in nasprotovanja lokalnega prebivalstva zelo zapleteno ali celo nemogoče.

Zato moramo najprej optimalno izkoristiti sedanjo zmogljivost. To lahko storimo na več načinov, vendar je celostni pristop nujno potreben. Potrebujemo večtirno politiko, pri kateri združimo moči na vseh ravneh. Povezana je z infrastrukturo, na primer povezavami z železniškimi progami za visoke hitrosti, dobrimi povezavami med mesti in letališči. Povezana je s tehnologijo.

Omenili ste že projekt CESAR, funkcionalne bloke zračnega prostora, enotni zračni prostor in tišja letala, zaradi katerih se bodo lahko lokalni prebivalci sprijaznili v več leti. To ni preprosto. Vendar so vsi ti ukrepi zelo pomembni. Pomemben napredek je tudi zamisel o celovitem načrtovanju in pripravi glavnega načrta za zmogljivost letališč do leta 2009. Računamo, da bo Komisija to storila.

V zvezi z zemeljsko oskrbo ocena prvih ukrepov za liberalizacijo, ki se izvajajo že več let, ni popolnoma pozitivna. Res je, da so se cene znižale, kar je bilo ugodno za letalske prevoznike. Vendar je vpliv na delavce nedvomno zaskrbljujoč.

Sindikati v Evropi se pritožujejo zaradi nižjih plač, slabših delovnih pogojev in manjše varnosti delovnih mest. Kot veste, se vsakih sedem let izvede javni razpis: družbe za zemeljsko oskrbo se lahko zamenjajo, osebje pa nima nobenega zagotovila o nadaljnjem delu. Sindikati poročajo, da so se plače zmanjšale za povprečno 20 %. Poleg tega naj bi se po podatkih povečalo število nesreč pri delu. Ta vprašanja moramo preučiti bolj natančno. Zato se mi zdi, da potrebujemo novo raziskavo, da bomo imeli na voljo novejše podatke ter da bomo ugotovili, kakšna sta število in kakovost delovnih mest.

Gospod komisar, to sta na kratko zanimivi vprašanji, ki ju bomo želeli nedvomno v prihodnosti še pogosto obravnavati, o tem poročilu pa menim, da je dobra podlaga za naslednja.

 
  
MPphoto
 
 

  Arūnas Degutis, v imenu skupine ALDE. – (LT) Najprej se zahvaljujem govorniku za njegovo sodelovanje in odprtost za različne predloge. V svojem govoru bom predstavil svoje stališče o direktivi o zemeljski oskrbi.

Zaskrbljen sem, ker so zainteresirane države pred nekaj leti, ko je Komisija pripravila celo nov predlog, preprečile ponovno obravnavo te direktive. Sedanja zaskrbljenost udeležencev na trgu in vsebina predlaganih izboljšav kažeta, da je treba direktivo čim prej pregledati. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so po letu 2004 letalski trg EU dopolnile posebnosti novih držav članic, ki v dokumentu Komisije tokrat žal niso ocenjene.

Obravnaval bom nekatera posebna vprašanja.

Namen veljavne direktive je urediti konkurenčne pogoje za tretje oskrbovalce in samooskrbovane družbe. Vendar je treba upoštevati, da je v državah nekdanje Sovjetske zveze do nedavnega imela država monopol nad vsemi storitvami zemeljske oskrbe. Zato se neodvisni izvajalci storitev pojavijo, takoj ko začnejo obstajati tržni pogoji. Letališča, ki nadzorujejo in uporabljajo infrastrukturo, ki jim pripada, nadaljujejo njihove dejavnosti in letališčem zagotavljajo enake storitve ter tako konkurirajo svojim najemnikom. Takšna konkurenca je večinoma v nasprotju z načeloma enakih pravic in preglednosti zaradi objektivnih navzkrižij interesov. Spori se poglabljajo, ker odbor letaliških uporabnikov ne določi področij za izvajalce storitev zemeljske oskrbe.

Da se zaščiti načelo nepristranskosti, je treba razširiti pravice uporabnikov letališč: letališče bi moralo izbrati izvajalca, ki ne bi izpolnjeval pričakovanj uprave letališča, ampak pričakovanja uporabnikov, tj. letalskih prevoznikov.

Zaradi vedno večjih stroškov opreme, ki izpolnjuje varnostne zahteve, se poveča znesek potrebnih naložb. Vendar so izvajalci storitev zaradi sedemletnega obdobja za izbiro izvajalcev prisiljeni povrniti vse večjo naložbo prej, pogosto z varčevanjem pri delovnih pogojih in plačah osebja. Zato menim, da je treba podaljšati obdobje za izbiro izvajalcev storitev zemeljske oskrbe.

Komisijo pozivam, naj čim prej (med tem mandatom) predloži osnutek pregledane direktive, pri čemer upošteva predloge Evropskega parlamenta, in tako prihrani čas, ki bi ga porabila za ponovne izboljšave v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Jensen je dober in natančen pregled zadev v zvezi z zmogljivostjo letališč in zemeljsko oskrbo.

Zaradi izjemnega povečanja zračnega prometa v državah članicah Evropske unije je treba zgraditi nova letališča ter razširiti in posodobiti sedanja letališča. Gospa Jensen pravilno opozarja, da je treba pri izbiri lokacije za gradnjo letališča sprejeti težke odločitve o potrebnem območju in izpolnjevati veliko tehničnih, organizacijskih in družbenih pogojev, kot je soglasje lokalnih organov in prebivalcev, ter zahtev v zvezi z varnostjo in varstvom okolja. Zato je treba gradnjo velikih in srednje velikih letališč načrtovati vnaprej ter jo vključiti v splošni načrt razvoja zračnega prometa v Uniji.

Gradnja takšnih letališč je zelo velika naložba. Pogosto je potrebna pomoč Skupnosti. Zdi se, da pri sprejetih ocenah letalskega potniškega prometa niso upoštevane železniške povezave za visoke hitrosti. Te so za potovanja do 500 kilometrov za potnike cenovno in časovno zelo privlačne. Dober primer je povezava med Brusljem in Parizom. Neposredno povezuje mestni središči in omogoča, da se potniki izognejo dodatnim potovanjem in vsem pregledom, ki se izvajajo pri zračnem prometu.

Na ocene bodo verjetno vplivali tudi davki in dodatne dajatve za letalsko gorivo, zaradi katerih se povečajo cene. Za sektor in potnike je pomembno, da se v celoti izkoristijo skrite možnosti, povezane z boljšim in učinkovitejšim vodenjem letal in zemeljsko oskrbo. Kot vemo iz izkušenj, se kakovost letaliških storitev in prevoznikov zelo razlikuje. Zagotoviti je treba nekatere minimalne standarde in jih urejati v skladu z določbami Unije. Kakovost storitev bi lahko izboljšali tako, da bi institucije Unije dale pobudo in olajšale izmenjavo najboljše prakse med letališči. Poročilo in mnenja so nujna dokumentacija.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to poročilo opozarja na nekaj težav, kot je prezasedenost, ki jo kot posamezniki, ki moramo zračni prevoz uporabljati precej pogosto, občutimo velikokrat in ki nedvomno vpliva na celoten letalski sektor, torej ne le na poslovne lete, ampak tudi počitniške lete.

Poročevalki se zahvaljujem, ker je poskušala uskladiti stališči, ki sta se o tem vprašanju oblikovali v odboru. Po eni strani je vladalo neizmerno navdušenje nad možnostjo rasti, za katero se je zdelo, da temelji le na gradnji novih letališč, ki bodo razbremenila stara, po drugi strani pa je bilo čutiti zaskrbljenost zaradi organizacijskih vidikov in nedvomno tudi vprašanja odgovornosti za varstvo okolja in lokalnih prebivalcev.

V sedanjih razmerah je kakovost življenja ljudi, ki živijo ob velikih letališčih ali regionalnih letališčih na slabih lokacijah, bistveno manjša. Tudi v tem primeru smo odgovorni. Tega vprašanja ne moremo obravnavati le s stališča novih možnosti rasti. Gre za organizacijsko vprašanje. Sedanji sistem vozlišč in slotov v evropskem letalstvu ni tako dober, kot bi lahko bil. Na nekaterih območjih imamo tako velika vozlišča, da prihodnja zapletenost povezovalnih letov pomeni, da ima lahko le ena majhna napaka ogromne posledice ne le za eno letališče, ampak za celoten zračni prostor. To težavo moramo rešiti, pri čemer to poročilo vključuje nekaj pomembnih predlogov.

Vendar teh rešitev ne smemo izvajati na račun potnikov in zlasti ne na račun delavcev, ki zagotavljajo letališke storitve, saj imajo tudi oni pravico do kakovostnega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, letalski sektor je zadnjih nekaj mesecev glavne tema pogovorov. Predlogi o vključitvi tega sektorja v sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, sporazum z Združenimi državami in reforma pravic do pristajanja so le nekateri primeri. S poročilom gospe Jensen je na ta seznam dodana nova razsežnost: organizacija letalstva na tleh. Poročilo ne obravnava le storitev, ki se izvajajo, ampak tudi hrup in razpoložljivo zmogljivost.

V zvezi s storitvami zemeljske oskrbe bomo morali počakati na novo oceno Komisije, ki bo vključevala vse države članice. Strinjam se s predlogi, katera vprašanja mora Komisija obravnavati v prihodnosti.

Nekoliko bolj kritičen sem glede delov, ki obravnavajo zmogljivost. V besedilu je Komisija pozvana, naj sprejme pomembne ukrepe. Glavni načrt naj bi bil ključen element za reševanje težave glede letalskih zmogljivosti na tleh. Glavni načrt vključuje dober pregled sedanjih razmer in na njegovi podlagi se lahko določijo težavna področja. Vendar se mi ne zdi primerno, da bi Komisija s takšnim načrtom prisilila države članice k nekaterim ukrepom ali jih ovirala.

Najpomembnejši namen glavnega načrta je spodbujati mednarodno sodelovanje med vsemi zadevnimi stranmi, da se lahko oblikujejo celostne rešitve posameznih težavnih področij na podlagi dobrih posvetovanj in ob upoštevanju sedanjih organov. Veseli me, da nekateri deli vključujejo smiselne pripombe v zvezi s tem. Gospod predsednik, zato ugotavljam, da lahko podprem poročilo gospe Jensen. Delo z njo mi je bilo v veliko veselje.

 
  
MPphoto
 
 

  Georg Jarzembowski (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, ko govorimo o zmogljivosti letališč, moramo razlikovati dve zadevi. Zmanjšati želimo negativen vpliv letalstva, zato se strinjamo glede trgovanja z emisijami za letalsko industrijo. Gospa Lichtenberger, morda se ne strinjamo o metodologiji ali časovnem okviru, načeloma pa se strinjamo, da bi moral letalski sektor prispevati k zmanjšanju vpliva na okolje. Gospa Lichtenberger, vendar moramo biti tudi dovolj pogumni, da priznamo, da je zaradi gospodarskih razlogov v letalskem sektorju potrebna rast znotraj EU in glede na tretje države.

Ustrezna zmogljivost letališč je bistvena s stališča gospodarstva, delovnih mest in mobilnosti prebivalcev in tudi zaradi okoljskih razlogov. Pomislite, kako bi lahko pomagali okolju, če ne bi bilo treba letalom na tleh tako dolgo čakati na vzlet, v zraku pa tako dolgo čakati na dovoljenje za pristanek.

Priznati moramo, da moramo naša letališča razviti. Gospod Blokland ima prav: državam članicam ali regijam ne želimo odvzeti odgovornosti, vendar so se po naših izkušnjah v veliko delih Evrope pojavile težave pri širitvi letališč. Zato je naš pristop pravilen: Komisijo pozivamo, naj predloži usklajen predlog, kako pripraviti evropski glavni načrt in kako lahko uvedemo najboljšo prakso, da se bomo lahko učili drug od drugega in to širitev izvedli učinkovito.

Druga točka, na katero opozarjam, so storitve zemeljske oskrbe. Menim, da moramo počakati na novo analizo učinka. Menim, da je bila osnovna direktiva zelo uspešna, ker se je v zadnjih letih izboljšala učinkovitost storitev zemeljske oskrbe in so se zmanjšali stroški potnikov. Vprašanje, ali so potrebne dodatne spremembe, pa je še odprto. Zdaj ne bi želel sprejeti dokončne odločitve. Menim, da moramo počakati na ugotovitve analize Komisije, ki naj bi bila končana letos pozimi, in se šele potem odločiti, ali je treba direktivo pregledati ali ne. Danes se ne bi smeli prenagliti z odločitvami.

 
  
MPphoto
 
 

  Inés Ayala Sender (PSE). - (ES) Gospod predsednik, najprej čestitam gospe Jensen za odlično poročilo. Menim, da bo zelo uporabno pri izboljšanju predlogov Komisije in letališč, na katerih morajo evropski prebivalci vedno pogosteje taboriti, za poslance Evropskega parlamenta pa so nedvomno skoraj drugi dom.

Čestitam tudi gospodu Barrotu in njegovim službam za ta postopek, ki bo pospešil pripravo zakonodaje. Zaradi te zakonodaje običajno, zaradi njene zapletenosti pa vedno pogosteje, nastajajo spori in dvomi, poznana pa je kot „nejasna metoda“. Z drugimi besedami, zelo natančna in široka posvetovanja so dobra, da se določijo prednosti in odpravijo ovire ter se hkrati izkoristijo vse dobre zamisli. V poročilu gospe Jensen je takšnih dobrih zamisli veliko.

Veselijo me predvsem tesno sodelovanje Eurocontrola pri pripravi novih ukrepov in njegova pooblastila, ki jih je za to dobil. Odpraviti je treba kakršno koli nasprotovanje med nekaj organi, odgovornimi za organizacijo zračnega prometa.

Poleg tega menim, da je zelo pomembno okrepiti vse sisteme obveščanja na tem področju, najprej sistem za vodenje prometa CESAR, da bodo prispevali k izboljšanju prometa in zmanjšanju vpliva na okolje, kolikor je to možno. Poleg tega upam, da se bo zaradi tega prihodnjega akcijskega načrta znatno okrepil sistem Galileo.

Zelo me zanima tudi vloga ozemeljske kohezije v zvezi z regionalnimi letališči, čeprav razumem in podpiram zadržke glede obsežne gradnje lokalnih letališč, ki niso dovolj učinkovita ali izvedljiva. Zato moramo zagotoviti, da obvladujemo prihodnje spore s sosedi glede hrupa, onesnaževanja in celo rabe prostora, pri čemer menim, da bi bilo v zvezi s tem zelo zanimivo, če bi lahko ocenili nove zahteve: vrste lokalnega prevoza, zasebna letala, vidiki preživljanja prostega časa na prostem itd.

Podpiram tudi predloge o okrepitvi socialnih standardov na področju storitev zemeljske oskrbe, ker podizvajanje, ki se v tem sektorju uporablja vedno pogosteje, ne zagotavlja vedno dovolj dobrega varstva teh socialnih standardov. Strinjam se tudi s predlogom gospe Jensen, da se zagotovi posvetovanje z uporabniki in s tem dejansko učinkovita konkurenca na področju storitev zemeljske oskrbe.

Nedvomno podpiramo tudi vzpostavitev observatorija zmogljivosti letališč, ker menimo, da bo ob podpori Komisije pozitivno orodje v prihodnosti.

Veselilo bi me le, da bi Komisija v svoje prihodnje delo vključila logistični vidik in odnose z letalskim tovornim prometom, ki je vedno bolj priljubljen in možna nadomestna možnost v smislu somodalnosti, ki je predlagana ob pregledu bele knjige.

 
  
MPphoto
 
 

  Sarah Ludford (ALDE). – Gospod predsednik, to poročilo je smiselno, saj navaja, da bi moral obstajati skupni pristop EU v zvezi s potrebo po dodatni zmogljivosti letališč. Morda bo zato širitev vseh letališč, ki menijo, da so velika vozlišča, manj utemeljena. Če pogledamo Paris Charles De Gaulle, Schiphol, Frankfurt in London Heathrow skupaj, lahko na primer ugotovimo, da tretja vzletno-pristajalna steza na letališču Heathrow ni bila utemeljena.

Vendar ne želim, da bi poziv iz poročila o glavnem načrtu za večje zmogljivosti letališč razumeli napačno kot brezobziren poseg Bruslja in ukazovanje nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom, kje naj zgradijo nova letališča, saj očitno pomeni samo zbiranje informacij in določanje ciljev. Subsidiarnost usmerja kakršne koli odločitve o tem, ali naj bi letališča širili ali ne.

Vendar obstaja še druga nevarnost za napačno razumevanje. V poročilu so navedene napovedi glede povpraševanja, ki se povečuje za okoli 5 % na leto, in napoved, da bo leta 2025 povpraševanje po letih dvainpolkrat večje kot leta 2003. Prepričana sem, da tega ne bi smeli obravnavati kot uklonitve dvomljivi politiki „predvidi in določi“. Nisem prepričana, da je poziv iz poročila, da bi rast letalskega prometa spremljali ukrepi, ki bi omejevali njegove zunanje stroške, povsem dovolj, ker vemo, da lahko storimo in moramo storiti veliko, da vsaj zmanjšamo rast letalstva na trajnostno raven, in sicer prek trgovanja z emisijami, primernih in pravičnih obdavčitev, gradnje železniških povezav velike hitrosti itd., in se tako borimo proti globalnemu segrevanju ter se zaščitimo pred nevarnostmi onesnaževanja zraka in motnjami zaradi hrupa.

Presenečena sem bila, da nismo prejeli nobenega mnenja iz odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, zato sem prepričana in upam, da bo se bomo izognili tveganju glede neskladnosti med tem poročilom in resolucijo iz prejšnjega leta o zmanjševanju vpliva letalstva na podnebne spremembe. To poročilo je treba obravnavati glede na navedeno resolucijo in nikakor ne sme – prepričana sem, da to ni namen, vsaj kar zadeva poročevalko – podpirati zamisli, da se letališča gradijo le na podlagi napovedi o večjem povpraševanju, pri čemer mnoge prihajajo iz letalskih družb, in brez vseh drugih ukrepov, za katere vemo, da jih je treba sprejeti, če želimo imeti trajnostno letalstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE). - (SV) Poročilo o zmogljivosti letališč in zemeljski oskrbi je samoiniciativno poročilo, ki vključuje ambiciozne načrte o centralnem načrtovanju EU. Zato se moramo vprašati, kakšno družbo želimo: tržno gospodarstvo ali plansko gospodarstvo? Glede na poročilo je v Evropi uporaba letališč vedno večja, zato je treba „optimizirati“ sedanje vire.

Vendar Evropski parlament meni, da Komisija še ni povsem preučila možnosti globalnega pristopa v zvezi s potrebo po dodatni zmogljivosti. Omenjena sta načrtovanje prihodnjih naložb in določanje strateških osi. Možno naj bi bilo predvideti tveganja, povezana s pomanjkanjem zmogljivosti. Evropski parlament poziva Komisijo, naj sprejme pristop od zgoraj navzdol. Če države članice na tem področju ne napredujejo znatno do leta 2008, je treba sprejeti ukrepe itd.

Načeloma v ta globalni pristop ne verjamem. Menim, da so takšni centralno načrtovani projekti obsojeni na propad. Večinoma obstaja nacionalna konkurenca med državami glede izpolnjevanja povpraševanja na področju zračnega prometa. Nekatere države bodo uspele, nekatere ne. Uspešne države bodo privabile turizem in posel. Državam moramo pustiti, da se soočijo druga z drugo.

Iz lastnih izkušenj vem, da v veliko državah zasebni vlagatelji gradijo zmogljivost letališč, pri čemer se ravnajo po naložbenih odločitvah, ki se popolnoma razlikujejo od odločitev državnih organov. Včasih se odločitve sprejemajo tudi na regionalni ravni. Teh treh vrst odločitev, tj. zasebnih, javnih in regionalnih, ni možno usklajevati. Zato moramo dogajanju pustiti svojo pot in urejati le nujno potrebne zadeve, zlasti vodenje zračnega prometa, da se v EU oblikujejo organizirani sistemi zračnega prometa.

Po mojih izkušnjah se stroški razširjene zmogljivosti letališč skoraj nikoli ne ujemajo z napovedmi. Stroški so pogosto tri- do štirikrat večji od ocenjenih in projekti trajajo dvakrat dlje, kot je prvotno načrtovano. Na negotovost vpliva tudi tehnični razvoj. Povpraševanje se spreminja hitro. Naenkrat prevoz zahtevajo povsem nove regije. Naenkrat hočemo novo tehnologijo z železniškimi progami za visoke hitrosti, zaradi katerih letalske prometne povezave niso več tako zanimive. Zato ne verjemimo v globalni pristop. Menim, da se ne bi smeli vrniti k centralnemu načrtovanju, ki je obstajalo v nekdanjih socialističnih državah. Zato tega predloga ne bom podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Tudi jaz čestitam gospe Jensen za to poročilo.

Evropa potrebuje gospodarski razvoj in razvoj zračnega promet. Zato verjamem, da bodo evropski programi, kot sta Caesar in Clear Sky, pomembno prispevali k razvoju evropskega zračnega sektorja. Samo v prvih enajstih mesecih zadnjega leta je bilo uvedenih 225 novih letalskih linij, kar dejansko pomeni 1 800 novih letov vsak teden. Zaradi razvoja zračnega prometa je potreben tudi razvoj novih zmogljivosti letališč. Na žalost so velika letališča prezasedena, veliko je zamud letov, čakalna doba je na tleh ali v zraku kar po drugi strani prispeva k onesnaženju in ima nekatere družbene učinke. Vendar ne smemo pozabiti, da razvoj letališke infrastrukture zahteva veliko časa, od 5 do 10 let, in znatne naložbe.

Zato je pomembno, da države članice, pri tem mislim tudi nove države članice, uporabljajo strukturne sklade, regionalne razvojne sklade za razvoj novih letališč. Prav tako moramo okvirni načrt za nove zmogljivosti letališč v Evropi zasnovati vsaj sočasno z razvojem akcijskega načrta v zvezi z učinkovitim in ustreznim upravljanjem obstoječih zmogljivosti letališč ali po njem.

Pristop k potrebi za dodatne zmogljivosti letališč v Evropi mora biti del strategije za razvoj zračnega prometa ljudi in blaga v evropskem in celinskem okolju ter na širšem območju. Poleg tega morajo direktive in uredbe v zvezi z letališči ostati v okviru standardov, uvedenih in sprejetih v prilogi št. 14 k chicaški konvenciji.

Če ima Komisija predloge za izboljšanje teh standardov, jih mora predstaviti in podpreti tudi v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO).

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Gurmai (PSE)(HU) Hvala, gospod predsednik, in čestitam za priznanje. Zračni promet se presenetljivo razvija in promet se je v zadnjih 20 letih potrojil. Pričakujemo lahko, da se bo ta trend še nadaljeval, zato je nujno, da optimiziramo zmogljivost evropskih letališč.

Strategija za zmogljivost, učinkovitost in varnost evropskih letališč daje prednost optimizirani uporabi in razvoju sedanjih zmogljivosti, pomoči za kombinirani prevoz in zmanjšanju obremenitve okolja. Priporočilo je zapleteno ter zahteva pragmatičen odnos in dialog med ustreznimi strokovnimi strankami in organi. To bi lahko bil mejnik pri oblikovanju standardiziranega evropskega ureditvenega okvira.

V skladu z lizbonsko strategijo imajo evropska letališča pomembno vlogo pri ohranjanju gospodarske in družbene konkurenčnosti Skupnosti ter pri regionalnem razvoju, pri čemer bodo lahko zdaj v nasprotju s prejšnjimi izkušnjami v Evropi uporabljali standardizirana pravila. Pri optimiziranju zmogljivosti je pomembno, da smo pozorni na letališke objekte in vozila, ki prevažajo potnike, ter na to, da invalidom zagotovimo dostop do letališča, saj je to edini način, da zagotovimo enakost v zračnem prometu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije.(FR) Hvala, gospod predsednik. Razumljivo je, da sem pozorno poslušal vse, o čemer ste govorili. Iskreno se zahvaljujem gospe Jensen za njeno poročilo, vidim, da je bilo deležno velike podpore Parlamenta. Gospa Jensen, vaše ugotovitve, ki so zelo zanimive, bomo čim bolje uporabili.

Kot je povedalo veliko govornikov, se zračni prevoz hitro razvija, in čeprav železniško omrežje za visoke hitrosti prevzema del tržnega deleža, je zračni prevoz sredstvo prevoza, ki se bo v naslednjih letih še razvijalo. S tem se popolnoma strinjam. Zato moramo podpreti razvoj zračnega prevoza in ga dejansko vedno bolj prilagajati potrebam in željam uporabnikov.

Na splošno je celotna težava boljšega prilagajanja letališke infrastrukture našim potrebam odvisna od treh vprašanj. Prvo vprašanje zadeva infrastrukturo. Gospod predsednik, gospe in gospodje, jasno je, da ne morem dopustiti govorjenja, da je centralizacija rešitev. Ne gre za centralizacijo, ampak za usklajevanje in izmenjavo dobrih praks. Vse to je bistveno za vse naše državljane, zato moramo najprej poskusiti optimizirati uporabo obstoječe infrastrukture in šele nato razmišljati o novih investicijah. Potrebujemo boljše usklajevanje in, gospod predsednik, zahvaljujem se različnim odborom, ki so izrazili mnenje o tej zadevi: odboru za ekonomske in monetarne zadeve, odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, odboru za regionalni razvoj ter odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Menim, da so njihovi prispevki razjasnili poročilo.

Prvo vprašanje torej zadeva infrastrukturo.

Drugo vprašanje, kot je pravilno poudarila gospa Ayala, zadeva uporabo tehnologije satelitske navigacije in modernizacijo kontrole zračnega prometa, kar je bistveno. S funkcionalnimi skupinami za kontrolo zračnega prometa bomo lahko skrajšali zamude in preprečili kroženje letal, ki ne morejo pristati, v zraku. To drugo vprašanje je zelo pomembno.

Tretje zadeva storitve zemeljske oskrbe, ki morajo biti učinkovite in uspešne.

Na podlagi teh treh vprašanj moramo poskusiti optimizirati objekte, ki so povezani z zračnim prevozom, sektorjem, ki se hitro razvija.

Gospod predsednik, nameravam odgovoriti na nekaj vprašanj in opravičujem se, če ne bom odgovoril na vsa. Odgovarjam gospodu Bradbournu na vprašanje o podatkih. Glede oznak: njihova uporaba je omejena na terminalno kontrolo, podatki se ne zapisujejo in oznake so uporabljene ob popolnem spoštovanju skupnih pravil, ki urejajo varovanje osebnih podatkov, kar je najpomembnejše. V zvezi s temi pravili zagotovo ne bomo naredili izjeme.

V zvezi z vašim odborom za regionalni razvoj, gospod Janowski, je očitno, da velika vozlišča ne morejo neomejeno rasti. Potrebna je boljša uporaba obstoječih kapacitet. Vloga regionalnih letališč bo okrepljena. Vztrajali ste tudi, in prav je tako, da se v regiji, v „notranjosti“ uvedejo letališke povezave s številnimi najhitrejšimi prevoznimi sredstvi, zlasti z železniškim prevozom.

Nekateri ste me spraševali glede zemeljske oskrbe. Očitno danes, kot je dejal gospod Jarzembowski, ne moremo oblikovati nove direktive, ki bi zajemala zemeljsko oskrbo, saj še nismo prejeli analize vpliva, zato se raje osredotočimo na uporabo veljavne direktive. Osredotočimo se na spremljanje pravilnega izvajanja veljavne direktive. V zvezi z novimi državami članicami smo po načelu letališče za letališčem zaprosili za natančne informacije v zvezi s številnimi izvajalci, njihovo odvisnostjo od letališč in razmerami za oddajo naročil, če z odgovori nismo zadovoljni se lahko vedno sklicujemo na postopke za ugotavljanje kršitev, ki se uporabijo v takšnih primerih. Poudarjam, da če bi dejansko morali spremeniti to direktivo o zemeljski oskrbi, bi se zlasti posvetili družbenim učinkom spremembe pravil.

Vaš odbor za ekonomske in monetarne zadeve je prav tako omenil potrebo po boljši nočni uporabi infrastrukture z bolj tihimi letali. Mika me, da bi rekel ja, vendar srednje- in dolgoročno. Nismo še tako daleč.

Naj za konec omenim okoljske probleme: medtem ko se zračni promet razvija, moramo očitno storiti vse, da bi zagotovili, da ta razvoj ne bi oviral našega boja proti globalnemu segrevanju. Zato je Evropa sprejela precej avantgarden pristop, s tem ko je podprla idejo, da se zračni prevoz pridruži sistemu za trgovanje z emisijami. Glede letališke infrastrukture smo zaskrbljeni tudi zaradi težav, ki lahko nastanejo, predvsem glede motenja lokalnih prebivalcev in stopnje hrupa.

Gospod predsednik, tako uspešna razprava mi ni omogočila, da bi našel odgovore na vsa vprašanja, vendar je poročilo gospe Jensen, kot je povedalo že veliko govornikov, odlično izhodišče, na katerem moramo graditi. Z velikim zanimanjem bom sledil zahtevam Parlamenta, da bi zagotovil ustrezen odziv. V vsakem primeru sem vesel, da sem v korist našim državljanom tesno sodeloval z Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik – Ta razprava je končana.

O poročilih se bo glasovalo čez nekaj minut.

Pisni izjavi (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki.(HU) Splošno znano je, da okoljska škoda, ki jo povzroča letenje, če izključimo emisije toplogrednih plinov, nastane predvsem pri vzletu, pristajanju in vožnji po tleh. To predvsem zadeva območje okrog letališč in tiste, ki tam živijo. Njihove zahteve po omejitvi zračnega prevoza so upravičene. Vendar je letenje del našega vsakdanjega življenja in naš način življenja se je spremenil s tem, ko je letenje postalo dostopno tudi tistim z nizkimi prihodki, upokojencem in študentom. Tudi Evropska unija ne bi mogla delovati, če ne bi bilo mogoče iz Budimpešte, Aten ali Helsinkov v Bruselj prileteti le v nekaj urah. Rešitev je preoblikovanje zračnega prevoza na okoljsko ozaveščen način. Preprečiti moramo nepotrebno dolgo vožnjo po tleh in dolgotrajno kroženje nad letališči. Onesnaženje območja okrog letališča bi se zelo zmanjšalo, če bi več milijonov potnikov za dostop do letališča namesto avtomobilov uporabljalo vlak ali mestni avtobus. Zato je vzporedno z razvojem letališč do njih treba zgraditi železniške linije in linije mestnega prometa, pri čemer ne sme biti nobeno mednarodno letališče zgrajeno brez primernih železniških povezav.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Veliko povečanje zračnega prevoza stopnjuje težave, povezane s preobremenjenostjo letališč in sistemov za nadzor prometa.

Težava je v razdrobljenosti evropskega zračnega prostora, ki povzroča zamude in neučinkovitost. Velika letališča še nikoli niso bila bližje zgornji meji svojih zmogljivosti, pri čemer so jo nekatera že dosegla, tako je glede na sedanje razmere težko verjeti, da bodo nova letališča lahko vstopila na trg. Vendar lahko z učinkovitim upravljanjem in celovitim razvojem vsem sedanjim potencialnim izvajalcem zagotovimo pravičen in enak dostop do letališke infrastrukture.

Reševanje teh težav zahteva dolgoročen strateški pristop, zlasti pri gradnji novih zmogljivosti ali razširjanju že obstoječih.

Zato je pomembno, da uskladimo nacionalne in čezmejne pobude, da bi optimizirali obstoječe zmogljivosti, izboljšali okvir za gradnjo nove letališke infrastrukture, razvili nove tehnične rešitve, spodbudili somodalnost z medsebojnim povezovanjem različnih vrst prevoza in zagotovili varen prevoz, ki izpolnjuje vse pravne določbe v zvezi z varnostjo in varstvom okolja.

Širitev zmogljivosti letališč je neizogibna in mora biti obvezno usklajena z utemeljenimi uredbami o zmanjšanju hrupa ter emisij zrakoplovov.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 10.50 in se je nadaljevala ob 11.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČA: DIANA WALLIS
Podpredsednica

 

5. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

6. Čas glasovanja
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je glasovanje.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

 

6.1. Sklenitev sporazumov v skladu s členom XXI GATS o potrebnih kompenzacijskih prilagoditvah zaradi širitve leta 1995 in 2004 (glasovanje)
  

– Poročilo: Helmuth Markov (A6-0340/2007)

 

6.2. Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (glasovanje)
  

– Poročilo: Cristian Dumitrescu (A6-0319/2007)

 

6.3. Zbiranje in upravljanje podatkov o skupni ribiški politiki (glasovanje)
  

– Poročilo: Paulo Casaca (A6-0317/2007)

 

6.4. Financiranje skupne kmetijske politike (glasovanje)
  

– Poročilo: Jorgo Chatzimarkakis (A6-0321/2007)

– Pred končnim glasovanjem:

 
  
MPphoto
 
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, v tem parlamentu ne delujeta ne dvigalo in ne zvonec. Zato nas veliko ni uspelo priti pravočasno in prosim, ali bi morda lahko prosili ustrezne službe, da popravijo zvonec.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Glasovanje je bilo predvideno ob 11.00 in poskusili smo začeti pravočasno.

 

6.5. Sporazum o zračnem prometu med ES in ZDA (glasovanje)
  

– Poročilo: Saïd El Khadraoui (A6-0320/2007)

 

6.6. Sestava Evropskega parlamenta (glasovanje)
  

– Poročilo: Alain Lamassoure, Adrian Severin (A6-0351/2007)

– Pred glasovanjem:

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Severin (PSE), poročevalec. – Gospa predsednica, rad bi le nekaj pojasnil, ker se v poročilu in predlogih sprememb uporablja več različnih izrazov, želim, da vsi vedo, o čem bomo glasovali. Gospod Tajani in drugi so predložili več predlogov sprememb, v katerih izraz „državljani“ uporabljajo za državljane posameznih držav in ne za evropske državljane.

Pri glasovanju v zvezi s temi predlogi sprememb bodite, prosim, pozorni, da ne govorijo o evropskih državljanih, ampak o državljanih posameznih držav. Verjamem, da vsi razumejo, da gre za pomembno razliko.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Hvala za vašo pojasnitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Tajani (PPE-DE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naj nekaj pojasnim poročevalcem in uradnikom Parlamenta. Zanima me, ali se bo predlog spremembe 51 zavrnil, če sprejmemo predlog spremembe 1, ki ga je prvi podpisal gospod Mayor Oreja. Menim, da je to napaka, ker če se sprejme predlog spremembe 1 gospoda Mayorja Oreje, se predlog spremembe 51 ne zavrne, vendar lahko to spremeni namero glasovanja italijanske delegacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Gospod Tajani, eden od soporočevalcev bo govoril o tej zadevi, ko bomo prišli do te točke. Strinjam se z vami, vendar bi zdaj želela, da nadaljujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mauro Zani (PSE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poudarjam, da vse od maastrichtske pogodbe evropsko državljanstvo v vseh pogodbah sovpada z nacionalnim državljanstvom. To je popolnoma ista, identična stvar. Ali je to jasno mojemu kolegu, gospodu Severinu?

 
  
  

(Glasovanje je bilo zaradi tehničnih težav za nekaj trenutkov prekinjeno.)

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise (IND/DEM). – Gospa predsednica, pri zadnjih dveh glasovanjih sem si zapisal glasove za in proti, pri čemer je bilo število enako. To je bilo takrat, ko smo imeli prvo težavo. Morda bi želeli, da skupina IND/DEM ponovno glasuje o predlogu spremembe 21.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Menim, da imate popolnoma prav. Tudi jaz sem bila zaskrbljena v zvezi s tem, kaj se je na navedeni stopnji dogajalo.

(Glasovanje je bilo ponovno za nekaj trenutkov prekinjeno.)

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique De Keyser (PSE). (FR) Gospa predsednica, pri drugih poročilih ne glasujemo poimensko. Če nimate nič proti, bi morda začeli z glasovanjem o poročilih, ki ne zahtevajo poimenskega glasovanja, zato da začne seja potekati?

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Težava je v tem, da smo na sredi poročila, zato ga moramo žal končati, preden nadaljujemo z drugimi zadevami.

Pred glasovanjem o predlogu spremembe 1:

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Lamassoure (PPE-DE), poročevalec.(FR) Gospa predsednica, vsem se opravičujem za vprašanje zaradi svoje neizkušenosti: to je šele moj tretji mandat v tem parlamentu.

Če sem prav razumel, se bo s sprejetjem predloga spremembe 1 v poročilu ohranilo besedilo v odstavku predloga spremembe, medtem ko se bodo odstranili podatki v zvezi s številom sedežev. Ali prav razumem? Sprašujem avtorje predloga spremembe: ali ga vsi tako razumejo?

To pomeni, da sem storil napako, zato se opravičujem vsem, ki jih to zadeva. Pri pripravi seznama glasovanja sem priporočal pozitivno stališče, saj sem menil, da predlog spremembe zadeva le besedilo. Vendar glede številk pozivam skupino PPE-DE k svobodnemu glasovanju in skupaj s soporočevalcem vabim vse tiste, ki želijo podpreti predloge odbora za ustavne pravice, in poročevalce, da glasujejo proti predlogu spremembe 1.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Antonio Tajani (PPE-DE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, še vedno ni jasno, ali je predlog spremembe 1 v skladu s predlogom spremembe 51. Če je predlog spremembe 1 v skladu s predlogom spremembe 51, kar verjamem, da je, bo italijanska delegacija glasovala za predlog spremembe 1, vendar je to treba pojasniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta predlog spremembe bo odpravil vse druge.

Čestitamo soporočevalcem in se zahvaljujemo tehnikom.

 

7. Dobrodošlica
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Danes z veseljem pozdravljam delegacijo poslancev in drugih obiskovalcev iz novozelandskega parlamenta ter misijo Nove Zelandije v Evropski uniji, ki so zdaj z nami v galeriji za častne goste.

(Ploskanje.)

Člani delegacije so v Bruslju, da bi se na 14. medparlamentarnem srečanju Evropskega parlamenta in Nove Zelandije srečali s kolegi iz Evropskega parlamenta. Po sestankih to popoldne bodo zapustili Bruselj in odšli v Zahodno Flandrijo, v kateri se bodo jutri udeležili številnih dogodkov v počastitev 90. obletnice bitke pri Passchendaelu. Delegaciji želim, da se do konca obiska v Evropski uniji dobro počuti.

 

8. Čas glasovanja (nadaljevanje)

8.1. Humanitarne razmere v Gazi (glasovanje)
  

− Predlog resolucije: humanitarne razmere v Gazi (B6-0375/2007)

– Pred glasovanjem o odstavku 5:

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospa predsednica, v odstavku 5 bi pred besedo Izrael dodal besedo „Države“. Razlog za to je, da so me nekateri poslanci, vključno z gospodom Daviesom, obvestili, da Hamas priznava Izrael, vendar ne Države Izrael. Država Izrael je tista, ki potrebuje priznanje.

 
  
  

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

 

8.2. Umori žensk v Mehiki in Srednji Ameriki (glasovanje)
  

− Poročilo: Raül Romeva i Rueda (A6-0338/2007)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 6:

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE). (FR) Gospa predsednica, dovolite mi, da v imenu skupine PPE-DE predložim ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 6. Na konec uvodne izjave R želimo dodati, „vendar sodba še ni dokončna, ker sta se nanjo pritožila“.

 
  
  

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o uvodni izjavi S:

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, to je ustni predlog spremembe predloga spremembe 7 v zvezi z uvodno izjavo S, s katerim naj bi se besede „authors of crimes“ (storilci kaznivih dejanj) v angleški različici zamenjale z besedami „perpetrators of crimes“. To je nujno, saj drugače stavek v angleščini ni smiseln.

 
  
  

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

 

8.3. Boj proti tihotapljenju cigaret (sporazum ES-Philip Morris) (glasovanje)
  

− Poročilo: Bart Staes (A6-0337/2007)

 

8.4. Zmogljivost, učinkovitost in varnost letališč (glasovanje)
  

– Poročilo: Anne E. Jensen (A6-0349/2007)

 

9. Obrazložitev glasovanja
  

– Poročilo: Paulo Casaca (A6-0317/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Za ribiški sektor je zelo pomembno, da so podatki in informacije o morskih dejavnostih usklajeni in zanesljivi, pri čemer je treba podpreti celotno prizadevanje za izboljšanje njihove kakovosti.

Medtem ko Evropski parlament ocenjuje predlog uredbe Sveta o novem okviru Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva, je Evropska komisija glede na sedanje potrebe sektorja in skrbi v zvezi z ekosistemom predlagala spremembo uredbe Sveta (ES) št. 1543/2000.

Zato je treba spremeniti veljavno uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000, da se prepreči prekrivanje med starimi in novimi uredbami.

Sedanji predlog Komisije, ki ga je soglasno sprejel odbor za ribištvo, uvaja nujne in smiselne spremembe. Zasluži si tudi moj glas podpore na plenarnem zasedanju.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki podpira predlog Komisije, ki spreminja (in pripravlja za razveljavitev) uredbo št. 1543/2000 (okvir Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike). Komisija želi leta 2008 sprejeti novo celovitejšo uredbo o zbiranju podatkov; ta predlog spremembe z odpravo sedanjih zahtev o predložitvi šestletnih nacionalnih programov za zbiranje in upravljanje podatkov v obdobju 2007–2012 omogoča boljši prehod. Namesto tega bodo sestavljeni prehodni programi za leti 2007 in 2008.

 
  
  

– Poročilo: Jorgo Chatzimarkakis (A6-0321/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, Godfrey Bloom, Derek Roland Clark, Roger Knapman, Michael Henry Nattrass (IND/DEM), v pisni obliki. − Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva želi, da se skupna kmetijska politika opusti. Zato v nobenem primeru ne moremo glasovati za poročilo, ki Komisiji, katere legitimnosti ne priznavamo, daje še več pooblastil.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Chatzimarkakisa, ki želi izboljšati izvajanje in preglednost proračuna skupne kmetijske politike, to pomeni opredeliti upravičence do pomoči za kmetijstvo.

Menim, da zaradi nerazumljivosti vodenja kmetijske pomoči prevečkrat dvomimo o upravičenosti skupne kmetijske politike, enega največjih odhodkov EU. To poročilo je koristno zaradi pojasnitve položaja.

Najbolj sem zadovoljna z internetnimi objavami vseh nacionalnih seznamov neposrednih upravičencev do pomoči EU in s povezavami, ki naj bi se vzpostavile med internetnimi stranmi Komisije in plačilnih organov držav članic.

Spremljanje financiranja skupne kmetijske politike se mora v celoti izvajati v skladu z uredbami glede varstva podatkov. Zato sem glasovala proti predlogom sprememb, ki zahtevajo registracijo ali vpis uporabnikov, ki imajo vpogled v podatke, saj mora biti preglednost zagotovljena na obeh straneh.

Prav tako menim, da morajo biti podatki o plačilih Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja razčlenjeni, da se lahko ugotovijo glavni upravičenci.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Menimo, da je potreba po povečanju preglednosti pri financiranju skupne kmetijske politike in zagotavljanju računov v zvezi s stroški institucij EU, ki je izražena v predlogu Komisije in poudarjena v parlamentarnem poročilu, bistvena. Prav tako je bistveno izboljšati proračunski nadzor. Vendar smo razočarani nad omejenim obsegom poročila in dejstvom, da Evropski parlament ni bil dovolj ambiciozen v svojem poročilu in predlogih sprememb.

Menimo, da nekateri predlogi v praksi še vedno niso uporabni ter dejansko omejujejo svoboščine in zagotovila državljanov, na primer z zahtevami, da se „tisti, ki uporabljajo ali pregledujejo podatke [v internetu], vpišejo oziroma registrirajo“. Poleg tega sta predlog Komisije in poročilo Evropskega parlamenta dvoumna glede stalne objave informacij. Že na začetku je bilo predlagano, da se v prihodnosti izvaja „ocen[a] prednosti oziroma pomanjkljivosti objave teh informacij“. Še ena vprašljiva zadeva je okrepitev moči nadzora Komisije nad državami članicami.

Nazadnje menimo, da je celovita obnova najboljši način za izboljšanje „preglednosti in javnega razumevanja skupne kmetijske politike“, to je cilj, ki je izražen v predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Predlog Komisije glede oblikovanja nekaterih predlogov sprememb k uredbi Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike je potreben, če želimo zagotoviti preglednejši proces.

Verjamem, da bi izboljšana preglednost in boljša uporaba kmetijskih skladov pripomogli k odpravi nezaupanja evropskega prebivalstva v skupno kmetijsko politiko in evropske institucije.

Zato glasujem za poročilo gospoda Chatzimarkakisa, ki poudarja stališče Komisije in dodaja nekatere predloge sprememb, za katere menim, da so pomembni.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki predlaga veliko izboljšav glede preglednosti skupne kmetijske politike. Poziva k temu, da se v internetu objavijo nacionalni seznami prejemnikov neposredne kmetijske pomoči EU. Združeno kraljestvo to že izvaja in želel bi, da bi to izvajale tudi ostale države članice. Poročilo prav tako poziva k boljšim postopkom v primeru neupoštevanja zahtev o objavi ter k temu, da se v samo uredbo Komisije vključi varstvo podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. (DE) Na splošno se naši mali kmetje, ki so sol zemlje, utapljajo v morju nepomembne birokracije, deležni so satelitskega nadzorovanja in gorje jim, če njihova ograja stoji malo preveč levo ali desno. Spet je čas, da pokažemo nekaj človečnosti in prenehamo te male delovne kmete brezčutno obremenjevati z birokracijo. Črno ovco, ki prikriva celotna področja in poslovne dejavnosti ter povzroča BSE in druge škandale, je treba poimenovati in izpostaviti.

Naravnost smešno je govoriti, da naraščajoče cene upravičujejo odpravo subvencij. Avstrijski ekološki kmetje so za liter mleka pred pristopom dobili približno sedem šilingov, kar je približno 95 centov. Danes dobijo le 30 centov, kar pomeni, da izgubljajo več tisoč eurov, medtem ko se morajo hkrati spopadati s stalno spreminjajočimi se birokratskimi predpisi, ki jim še dodatno otežujejo življenje.

Predvideni „pregled zdravstvenega stanja“ se mora uporabljati le za en namen: ustvarjanje boljšega, zanesljivejšega in dlje trajajočega okvira ter ne nasilno uvedbo reforme, pri čemer bi poraz priznali še zadnji preostali kmetje. Glede na to, da se v Evropi vedno manj ljudi ukvarja s kmetijstvom, moramo odločno zavrniti zamisel, da bi neporabljena kmetijska sredstva namenili uglednim projektom, kot je Galileo. Za vsako ceno moramo ohraniti svojo samozadostno sposobnost in se ne smemo predati podjetjem genskega inženiringa.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Poročilo gospoda Jorga Chatzimarkakisa, med drugim tudi zaradi številnih sprememb, z razkritjem popolnih podatkov o stroških ter vodenju evidenc in proračunskemu nadzoru v kmetijskem sektorju še krepi pobudo Komisije za povečanje legitimnosti politike EU.

Podprl sem dele poročila, ki si prizadevajo za izboljšanje javne preglednosti glede uporabe sredstev Skupnosti in objave informacij o upravičencih. Prav tako sem podprl potrebo po tem, da države članice vsako leto prek interneta zagotovijo naknadno objavo upravičencev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter zneske, ki jih je vsak upravičenec prejel od vsakega od teh skladov.

Vendar nasprotujem določbam, ki zahtevajo, da se morajo tisti, ki pregledujejo ali uporabljajo podatke v internetu, vpisati ali registrirati, saj je to v nasprotju s švedskimi načeli glede pravice do anonimnosti pri uporabi takšnih javnih informacij.

Moji nameni, da ob upoštevanju trdnih švedskih načel glede javnega dostopa do uradnih dokumentov glasujem proti predlogu spremembe 20, so bili zabeleženi v zapisnik po tem, ko sem v svojem imenu nepravilno oddal glas.

 
  
MPphoto
 
 

  Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva se je vzdržala glasovanja o tem poročilu, saj ne priznavamo legitimnosti Parlamenta. To v nobenem primeru ne izraža naših mnenj o vsebini tega poročila.

Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva želi, da se skupna kmetijska politika opusti. Zato v nobenem primeru ne moremo glasovati za poročilo, ki Komisiji, katere legitimnosti ne priznavamo, daje še več pooblastil.

 
  
  

– Poročilo: Saïd El Khadraoui (A6-0320/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glavni cilj pogajanj, ki jih je pod pooblastilom Sveta izvajala Evropska komisija, je oblikovanje odprtega zračnega prostora (OAA) med EU in ZDA, kar presega dvostranske sporazume med državami članicami in ZDA. Cilj je ustanovitev liberaliziranega enotnega trga za zračni promet med EU in Združenimi državami, „na katerem bi se naložbe lahko prosto pretakale in na katerem bi lahko letalski prevozniki EU in ZDA zagotavljali storitve zračnega prometa brez kakršnihkoli omejitev, tudi na domačih trgih obeh pogodbenic“.

Cilj EU je, da Združene države zagotovijo vzajemnost pri liberalizaciji zračnega prometa, zlasti pri odpravi „sedanjih pravnih omejitev za tuje lastništvo in nadzor letalskih prevoznikov ZDA ter pri kabotaži“, prav tako pa tudi pri „pravici do ustanavljanja“ in „državni pomoči“.

Zato ponavljamo, da morajo države članice in ne Skupnost skleniti takšen sporazum, zlasti zaradi strateške pomembnosti tega vprašanja in ker „bi lahko postal zgled za nadaljnjo liberalizacijo in približevanje predpisov v svetu“. Zato ponovno izražamo naše nasprotovanje preganjanju liberalizacije te pomembne javne storitve v vsaki državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu sklepa Sveta in predstavnikov vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o sklenitvi Sporazuma in začasni uporabi o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi (8044/3/20007 – KOM(2006)0169 – C6-0210/2007 – 2006/0058(CNS)).

Gospod El Khadraoui je pravilno izpostavil pomembnost oblikovanja odprtega zračnega prostora med EU in Združenimi državami, zaradi česar se je lahko oblikoval enotni trg za zračni promet med EU in Združenimi državami. Podpiram stališče, da bo to omogočilo prosti pretok naložb, medtem ko bodo lahko letalski prevozniki EU in Združenih držav brez kakršnih koli omejitev zagotavljali storitve zračnega prometa, tudi na domačih trgih obeh pogodbenic. To predstavlja velik korak naprej.

V zvezi s tem je bilo popolnoma primerno poudariti vprašanje varstva okolja. Letalski sektor ima precej negativnih okoljskih učinkov, zlasti predstavlja vir hrupa in prispeva tudi k podnebnim spremembam. Zato se strinjam z določbami, ki pozivajo EU in Združene države k sprejetju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva letalstva na okolje

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki podpira načrte glede sporazumov o liberalizaciji zračnega prometa med EU in Združenimi državami Amerike. To omogoča enake konkurenčne pogoje za evropske letalske družbe, ki letijo v Združene države, in mora omogočiti racionalnejšo določitev linij, s čimer bi storitve postale boljše in linije poletov učinkovitejše. Zaradi povečevanja števila mogočih čezatlantskih linij, bi se cene za potnike lahko celo znižale.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Sprejetje tega sporazuma bo izpolnilo dolgotrajne potrebe na obeh straneh Atlantskega oceana, pri čemer bodo največ koristi iz nadaljnje liberalizacije in regulativnega približevanja po vsem svetu imeli potrošniki. Evropski uniji bo tudi zagotavljal skladnost z zakonodajo Skupnosti.

Opravljeno delo v zvezi s sprejetjem tega sporazuma moramo podpreti, saj novi pravni okvir zagotavlja obsežen sporazum o oblikovanju povezanega čezatlantskega letalskega trga, ki bo koristil potrošnikom in podjetjem.

Vendar je ob branju tega sporazuma očitno, da je odprava predpisov o tujem nadzoru letalskih prevoznikov Združenih držav nesorazmerna, poleg tega ni vključena kabotaža. Pobuda Evropskega parlamenta o vključitvi naslednjih stopenj, rokov za predloge in posledic za kakršno koli neizpolnjevanje v tem postopnem pristopu k sporazumu je zato ključna in jo moramo podpreti. Poleg tega so bili določeni pogoji za ponovno vzpostavitev popolne vzajemnosti na letalskem trgu EU in Združenih držav, če se na pogajanjih ne bo dosegla uskladitev, ki si jo želita obe pogodbenici.

Če povzamem, je to dober začetek za cilje, ki še niso doseženi.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Prepričan sem, da je takšen sporazum potreben, vendar mora biti tak, da ga lahko sprejmeta obe strani. Letališča na jugovzhodu Anglije so morala odpreti nove „letališke slote“ za partnerske letalske prevoznike iz ZDA in potencialno za veliko drugih. V ZDA obratno ne velja. Letalski prevozniki iz EU nimajo „pravic do svobode“ v zvezi z notranjimi leti v ZDA. To pomeni, da se leti iz Gatwicka v New York ne morejo nadaljevati še v Los Angeles, medtem ko se leti iz ZDA v Gatwick lahko nadaljujejo kamor koli v Evropo. Podobno ni nobene sprostitve pravil o tujem lastništvu letalskih prevoznikov iz ZDA.

Obstaja jasno pomanjkanje ravnovesja v prvi fazi sporazuma; to pomanjkanje ravnovesja v zvezi z EU je treba nujno obravnavati med pogajanji druge faze. Poskušal bom doseči okrepitev tega prizadevanja v čezatlantskem dialogu zakonodajalcev.

 
  
  

– Poročilo: Alain Lamassoure, Adrian Severin (A6-0351/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (ITS). - (NL) Gospa predsednica, ne bom ponovno razpredal o včerajšnji razpravi. Kot sem že pojasnil, menimo, da poročilo gospoda Lamassoura prehiteva dogodke, saj še vedno nimamo veljavne prehodne pogodbe, še vedno nimamo nove pogodbe. Težava tega poročila je, da ponovno izpusti tipično pošast iz Loch Nessa evrofederalistov, to je razpon nadnacionalnih list, na podlagi katerih bi bili izvoljeni nekateri poslanci Evropskega parlamenta. Še vedno gradim na predpostavki, da smo mi tukaj predstavniki svojih volivcev v državah članicah, prebivalstva v državah članicah in ne le abstraktnih državljanov Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (UEN).(PL) Gospa predsednica, verjamem, da moramo začeti na začetku in ne na koncu, kar dejansko počne poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina. Pogodba o EU predstavlja temelje. Pogodbo je treba najprej ratificirati in verjamem, da bomo to dosegli v naslednjih nekaj tednih. Zato sem glasoval proti temu poročilu, čeprav vsebuje veliko dobrih točk. Poleg tega se ne strinjam s tem, da bi mojo državo zastopali trije poslanci manj kot zdaj. Število poljskih poslancev bi se znižalo s 54 na 51. Zaradi teh dveh razlogov sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE).(ES) Dejansko sem včeraj v pisni obliki predložil obrazložitev svojega glasovanja in dobil odgovor, da se o tem še vedno razpravlja in tako naprej. To je ena stvar. Vendar, moje ime je Irujo Amezaga. „Amenaza“ pomeni v španščini nekaj popolnoma drugega: pomeni „grožnja“, kar menim, da še nisem.

V mojem primeru je šlo za obrazložitev glasovanja glede poročila gospoda Lamassoura. Glasoval sem proti temu poročilu in zavedam se, da je sestava Evropskega parlamenta težko vprašanje. Moj predlog spremembe o nadnacionalnih volilnih enotah, ki sprejemajo politično in kulturno realnost ter presegajo meje sedanjih držav članic, je bil zavrnjen v odboru. Če si res želimo Unije evropskih ljudi, kot navaja Pogodba ES, bi moral biti Parlament odprt do drugih oblik realnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Opravičujem se za svojo izgovorjavo – moje lekcije iz španščine še potekajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI), v pisni obliki Glede na prihodnjo sestavo Evropskega parlamenta sem glasoval proti neupravičenemu poskusu (predlog spremembe 26) povečanja števila poslancev Evropskega parlamenta Republike Irske na 13 poslancev. Severna Irska ima 1,7 milijona prebivalcev in tri poslance v Evropskem parlamentu; Republika Irska ima 4,3 milijona prebivalcev, vendar bi imela v skladu s predlogom spremembe 26 v Evropskem parlamentu 13 poslancev, kar pomeni enega poslanca na 330 000 državljanov, medtem ko je na Severnem Irskem razmerje en poslanec Evropskega parlamenta na 630 000 prebivalcev. Jasno je, da je Republika Irska že dovolj dobro preskrbljena in bi morala biti srečna, da ima 12 sedežev.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski socialdemokrati glasujemo za sprejetje tega poročila. Verjamemo, da je načelo padajoče sorazmernosti razumno in ima dobre možnosti, da ga podprejo voditelji držav in vlad Evropske unije. Drugi predloženi predlogi nimajo realnih možnosti za sprejetje na vrhu. Poročilo Švedski zagotavlja 20 sedežev in ne 18, kolikor bi jih dobili, če bi veljala pogodba iz Nice. Zato je pomembno, da sprejmemo pogodbo. Sicer bo veljala pogodba iz Nice, kar bi pomenilo, da bi vse države članice, razen Nemčije, izgubile sedeže.

Preučiti je treba vprašanje v zvezi s tem, kako opredeliti koncept državljanov in kako pripraviti zbirko prebivalstva, na podlagi katere se sedeži razdelijo.

Dvomimo glede nadnacionalnega seznama za volitve v Evropski parlament. Vendar če bo zadeva preučena, jo bomo morda sprejeli.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo svojih kolegov, Alaina Lamassoura in Adriana Severina, o sestavi Evropskega parlamenta. Oba vesta, da je sedanjo sestavo Evropskega parlamenta, ki jo je uvedel akt o pristopu Bolgarije in Romunije 2005, treba spremeniti, čeprav to pomeni vrnitev k določbam pogodbe iz Nice.

Podpiram poskus Alaina Lamassoura, da ponovno zbere svojo politično skupino, in obžalujem, da so številna nacionalna stališča, ki se ne strinjajo s sklepi Sveta, zahtevala nekaj nerodnih razprav in sčasoma arbitražo na plenarnem zasedanju. Ta razprava je v nekaterih primerih poudarila obseg nacionalne sebičnosti.

Čeprav imam pomisleke glede zamisli o preučevanju možnosti izvolitve nekaterih poslancev na nadnacionalnih listah, se strinjam s prilogo 2 k resoluciji, ki zahteva, da medvladna konferenca zaprosi Parlament za osnutek, ki določa izvolitev poslancev na splošnih neposrednih volitvah, kar omogoča točnejšo opredelitev pojma „državljanov“ v členu 9a(2) Pogodbe o EU. Koncept evropskega državljana je treba opredeliti.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, Godfrey Bloom, Derek Roland Clark, Michael Henry Nattrass, Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasoval sem proti predlogu spremembe 25, saj se število poslancev Evropskega parlamenta, ki zastopajo Združeno kraljestvo, dokler je to še vedno država članica EU, ne sme zmanjšati. Če bi torej glasoval za 74 poslancev Evropskega parlamenta, bi to pomenilo, da sem glasoval za to, da se njihovo število zmanjša za štiri. V skladu s predlaganim načelom „padajoče sorazmernosti“, ki ga je treba še opredeliti, bi bile majhne in najmanjše države nesorazmerno zastopane, medtem ko bi bile večje države, kot je Združeno kraljestvo, nezadostno zastopane. Glede na to, da se je od leta 2004 v Združeno kraljestvo iz Vzhodne Evrope preselilo veliko prebivalcev, ki se lahko zdaj udeležijo volitev v Evropski parlament, mora v Evropskem parlamentu ostati vsaj 78 poslancev iz Združenega kraljestva ali se mora to število še povečati.

 
  
MPphoto
 
 

  Colm Burke, Avril Doyle, Jim Higgins, Mairead McGuinness in Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. − V zvezi z Lamassourovim poročilom smo dosledno glasovali za pravično razdelitev sedežev med državami članicami in zlasti za 13 sedežev za Irsko. V celotnem procesu smo si dejavno prizadevali za 13 sedežev za našo državo.

Razlogi za so dobro poznani. Na Irskem je rast prebivalstva hitra – to je najhitreje rastoče prebivalstvo v Evropi glede naravnega prirastka in glede celotne rasti. Prav tako smo v skladu s pogodbo iz Nice izgubili največ sedežev v Evropskem parlamentu.

Na žalost irska vlada ni zadostno podprla kampanje za ohranitev 13 sedežev, ki so nam jih dodelili zdaj.

Naše glasovanje danes bo vsaj zagotovilo, da bo Irski v naslednjem mandatu dodeljenih vsaj 12 sedežev ter da se bo pred letom 2014 izvedel celoten pregled, vključno s pregledom spornega vprašanja uporabe statistične podlage „prebivalstvo v primerjavi z državljani“ pri določanju števila poslancev posameznih držav članic v Evropskem parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Lamassoura v zvezi z razdelitvijo sedežev po zakonodajnih volitvah leta 2009. Nova razdelitev uskladi število sedežev v skladu z demografskimi trendi v državah članicah. Vesel sem, da ima Francija dva poslanca več, kot je predvideno v revidirani pogodbi iz Nice.

Podpiram zamisel o tem, da je treba novo razdelitev pred parlamentarnim mandatom 2014–2019 dobro pregledati, da bi ob upoštevanju spremembe prebivalstva zagotovili pravičen in nepristranski sistem razdelitve sedežev v Parlamentu, kar bi preprečilo običajno medsebojno dogovarjanje med državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Poslanci, ki jih je določila socialdemokratska stranka (SDP), sicer menijo, da to ni popolna rešitev in da ne uvaja zahteve za nadaljnja pogajanja v zvezi s prihodnjo širitvijo, vendar zaradi treh razlogov vseeno podpirajo poročilo gospoda Lamassoura o sestavi Evropskega parlamenta:

1. Nekatere države članice se ne strinjajo s preprosto opredelitvijo splošnih načel in zahtevajo kot pogoj za odobritev strogo opredelitev sestave Evropskega parlamenta pred sprejetjem reformne pogodbe. To lahko ogrozi glavno prednostno nalogo portugalskega predsedstva Svetu.

2. Gospod Lamassoure je predlagal uravnoteženo kompromisno rešitev, ki uvaja najnižjo mejo, ki zagotavlja pluralnost zastopanosti manjših držav in upošteva demografsko velikost drugih držav po načelu padajoče sorazmernosti, ki zagotavlja pravičen odnos med državami.

3. To zato ovira nesprejemljive poskuse nemških, poljskih, španskih in italijanskih poslancev, da bi okrepili vlogo bolj poseljenih držav z zmanjšanjem zastopanosti srednje velikih držav, kot je Portugalska.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Rad bi izrazil zaskrbljenost glede načela, ki je bistveno pri predstavljanju tega poročila na plenarnem zasedanju. Dejstvo, da Parlament določa podlago za svojo sestavo, se mi zdi že v osnovi pomanjkljivo. Kot je eden od irskih kolegov dejal v razpravi: „Purani ne glasujejo za božič.“

Poslanec v tem parlamentu sem že od leta 1984, ko smo imeli 434 poslancev, medtem ko jih imamo zdaj 785. Z vsakim naslednjim povečanjem števila poslancev in delovnih skupin postajajo seje odborov in plenarna zasedanja zapletenejša in vse bolj neučinkovita. To naj bi se tukaj institucionaliziralo z domnevnim „zmanjšanjem“ števila na 750 poslancev, kar je za 30–40 % preveč, da bi lahko bili učinkoviti, razen če se želimo zgledovati po predvsem okrasnem nacionalnem ljudskem kongresu Kitajske, ki šteje 3 000 ljudi.

Druga nepravilnost, ki me preseneča, je ta, da čeprav lahko določimo svojo sestavo, kar je bistvena institucionalna odločitev za vse evropske institucije in za samo Unijo, ne smemo sami izbrati kraja srečanj zaradi trmoglavosti ene države članice, ki nas je „prinesla okrog“ z mestom Strasbourg, ki je polno azbesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. (PL) Žal mi je, da nam ni uspelo najti nove in stalne rešitve za razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu med različnimi državami članicami Unije. Sedanja metoda razdelitve je začasna in velja le za naslednji parlamentarni mandat.

Metoda, ki velja za razdelitev sedežev, ni jasna in razumljiva državljanom EU. Poleg izvajanja načel padajoče sorazmernosti na razdelitev sedežev v Parlamentu pomembno vplivajo tudi politična načela. To negativno vpliva na zastopanje državljanov, ki bi moralo biti vodilno načelo. Poleg tega predlagana razdelitev sedežev temelji na številu prebivalcev države članice in ne na številu državljanov zadevne države. Moja država, Poljska, bo na primer zaradi začasne ekonomske migracije dveh milijonov državljanov, ki so zdaj zaposleni v drugih državah članicah Unije, v slabšem položaju. Sicer bi bilo treba tudi izpostaviti, da to ni logično, saj EU spodbuja mobilnost delavcev.

Radi bi ponovno opozorili, da so načela, ki urejajo Unijo, preveč zapletena za njene državljane. Zato so državljani do institucij Unije vedno bolj nezaupljivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Odločno nasprotujemo zamisli ene volilne enote po vsej EU z morda 10 % sedežev v Evropskem parlamentu. Ustvarjanje ločene volilne enote EU je umeten način poskusa ustvarjanja evropskih ljudskih množic. V Evropi ni skupnega političnega prizorišča, na katerem bi mediji in razprave pokrivali vse države članic. Vsaka država ima lasten politični program. Poskus odstranjevanja mej jezika in tradicije z ustvarjanjem strank EU, ki so v celoti odvisne od prispevkov EU, ne more biti uspešen.

Spomnimo se, da se volitev v Evropski parlament leta 2004 ni udeležilo 54,4 % volivcev. „Stranka ostani doma“ je največja stranka na volitvah v Evropski parlament. Tudi v novih državah članicah ni zanimanja za volitve v Evropski parlament. Na Slovaškem je bila leta 2004 udeležba 16,96 %.

S kakršno koli širitvijo EU na države, kot sta Ukrajina in Turčija, se bo delegacija sedanjih držav članic zmanjšala. To vpliva na manjše skupine in zmanjša politično raznolikost. V Evropskem parlamentu ne bo prostora za regionalne ali manjšinske stranke.

Krščanski demokrati/konservativci (PPE-DE) in socialisti (PSE) imajo očitno skrite namene ter poskušajo v Evropskem parlamentu ustvariti dvostrankarski sistem.

Glasujemo za to poročilo, ne zato, ker bi bilo izvrstno, ampak zato, ker predstavlja izboljšavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V zvezi s tem moramo biti jasni, saj se obravnava veliko številk:

1. Ta predlog pomeni, da je od leta 1999 Portugalska najprej zmanjšala število poslancev s 25 na 24, zdaj pa jih bo zmanjšala na 22, medtem ko je Nemčija ohranila 99 poslancev, ki jih bo zdaj zmanjšala na 96. To pomeni, da je Portugalska izgubila 12 % poslancev in Nemčija 3 %.

2. Šest držav z največjim številom prebivalcev ima v Evropskem parlamentu zdaj 56 % sedežev. S tem predlogom ohranijo 56-odstotni nadzor. To pomeni, da niso ničesar odstopile.

Zato sedanja reforma pogodb glavnim velesilam z demografskim merilom brez pomisleka omogoča ponovno pridobitev nadzora nad Svetom in ohranjanje popolnega nadzora nad Evropskim parlamentom. Portugalska izgublja. Če imajo nekateri nadzor, morajo drugi imeti ...

Da bi prikrili svoje strinjanje s takim nesprejemljivim položajem nekateri pravijo, da bi lahko bilo huje. Drugi menijo, da je naravno, da lahko samo nekatere države branijo svoje interese ... , na račun interesov drugih.

Ne nazadnje, vendar ne da bi pozabili na druge pomembne vidike, kot je zavrnitev oblikovanja nadnacionalnega volilnega organa ali dejstva, da manj poslancev kot ima Portugalska, slabše lahko predstavljajo politično pluralnost naše države, ponavljamo, da mora pravična rešitev na institucionalni ravni nedvomno spoštovati načelo sodelovanja med suverenimi državami z enakimi pravicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. Glasujem za predlog spremembe 26, ki navaja, da bi morala Irska ohraniti 13 sedežev, ki jih ima zdaj. V skladu s pogodbo iz Nice je bilo Irski dodeljenih 12 sedežev; vendar se je od njenega sprejetja prebivalstvo Irske povečalo za 12 %. Prebivalstvo Irske je v smislu nacionalnega prirastka in celotne rasti najhitreje rastoče prebivalstvo v EU. V tem poročilu je Irski namenjenih 12 sedežev – trije manj, kot jih je imela v mandatu 1999–2004, kar pomeni, da bomo izgubili 20 % svoje kvote iz leta 2004.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci nasprotujejo ustavi EU in osnutku reformne pogodbe EU. Ne strinjamo se s pogoji osnutka mandata medvladne konference, ki ga je pripravil Evropski svet, niti z besedilom osnutka pogodbe, ki je bil objavljen 5. oktobra.

V okviru zahteve Sveta glede mnenja Evropskega parlamenta o prihodnji sestavi Evropskega parlamenta so se britanski konservativci vzdržali glasovanja o poročilu gospoda Lamassoura in gospoda Severina. To smo storili, ker se ne strinjamo z modelom in metodologijo, ki so jo predlagali soporočevalci, za katero menimo, da dolgoročno ni trajnostna. Prav tako se ne strinjamo s pozivom, da se evropske poslance izvoli na nadnacionalnih listah.

Poleg tega globoko obžalujemo dejstvo, da je bila v zvezi s tem odpravljena pomembna zgodovinska enakopravnost, ki je veljala za Združeno kraljestvo, Francijo in Italijo. Kljub temu smo odločeni, da si bomo prizadevali za najboljše interese ljudi iz Združenega kraljestva, za katere menimo, da so zdaj v Evropskem parlamentu nezadostno zastopani. Ti dejavniki so določili naše stališče glede glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (ITS), v pisni obliki. (FR) Kako je lahko poročilo, ki uporablja pravne in institucionalne pojme, ki so hkrati nejasni, novi, nevarni in utopični, predloženo predstavnikom držav članic?

Padajoča sorazmernost, glavna značilnost poročila, ne pomeni nič drugega kot to, da bodo večje države spet izgubile sedeže v primerjavi z manjšimi. Res je, da je gospod Chirac na zasedanju Evropskega sveta v Nici sprožil postopek, s tem ko se je prvič strinjal z ločitvijo Francije glede na Nemčijo, kar je v nasprotju z duhom pogodb.

Cilj v zvezi z izvolitvijo poslancev iz nadnacionalne liste je očiten: znebiti se politično napačnih strank, ki ne sprejemajo nezavzetega soglasja socialdemokratov, in odstraniti kakršno koli sklicevanje na vse, kar je še v domeni nacionalnih držav. Tega očitno ne moremo sprejeti.

Pojem evropskega državljana, ki sta ga uvedla poročevalca, je nevaren in utopičen ter dejansko tudi totalitaren. Pomeni, da je državljanstvo stvar preteklosti in da je pogumni novi svet sestavljen iz novega, denacionaliziranega človeka, brez svojih korenin, zgodovine in kulture.

Zato menimo, da je poročilo gospoda Lamassoura nesprejemljivo pravno, politično in institucionalno nazadovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Razdelitev sedežev v Parlamentu med državami članicami ne temelji na objektivnih podatkih o številu prebivalcev, ampak na obljubah iz preteklosti in uspešnih ali neuspešnih pogajanjih. Zato so velike države, kot so Francija, Italija in Združeno kraljestvo, vedno imele enako število sedežev, ne glede na to, da imajo drugačno število prebivalcev kot Španija in Poljska. Enako velja za Grčijo, Portugalsko, Belgijo, Češko republiko in Madžarsko. Nekatere države niso dovolj zastopane, kot na primer Nizozemska, ki je bila leta 2000 dovolj neumna, da je privolila v zmanjšanje števila sedežev v Parlamentu v zameno za več glasov v Svetu. Podpiramo predlog poročevalcev, ker je bližje pravični razdelitvi kot prejšnji predlogi. Zavračamo vse predloge sprememb, ki želijo manj pravično razdelitev, ne glede na to, komu dajejo prednost ali pri izračunavanju prebivalstva vsake države razlikujejo med „državljani“ in drugimi prebivalci. Podpiramo predloge sprememb, ki prihodnjo razdelitev sedežev samodejno povežejo s številom prebivalcev držav članic. Zavračamo prihodnje zmanjšanje števila sedežev na državo članico, če niso posledica zmanjšanja števila prebivalcev, ampak zgornje meje 750 sedežev ali iskanja obsega za izvolitev deleža poslancev iz nadnacionalne liste. Pod temi pogoji glasujemo za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo gospoda Lamassoura in gospoda Severina o sestavi Evropskega parlamenta ter ga podpiram. Vendar se mi zdi nekoliko nenavadno, da lahko Parlament odloča o razdelitvi svojih sedežev, vendar ne o tem, kje bo zasedal. Jasno je, da Svet ne more razrešiti zmede glede dejstva, da Parlament zaseda na treh lokacijah, pri čemer pozivam Svet, naj Parlamentu omogoči, da se sam odloči, kje bo zasedal, glede na to, da se lahko odloča, kako bo dodelil sedeže.

Poročilo priporoča novo in pravičnejšo sestavo Evropskega parlamenta v mandatu 2009–2014. Strinjam se z načelom padajoče sorazmernosti iz poročila, ki poziva k temu, da bi večje države članice imele manj poslancev v Evropskem parlamentu, kot bi omogočila stroga sorazmerna razdelitev. To bo zagotovilo, da bodo manjše države članice imele ustrezno velike parlamentarne delegacije ter da se bo lahko število poslancev v Parlamentu zmanjšalo na razumnejšo število 750.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Glede na potrebo po spremembi sestave Evropskega parlamenta zaradi preteklih ali prihodnjih razširitev verjamem, da je prednost rešitve, ki jo predlaga to poročilo, v tem, da bo dosledna v zvezi z že sprejetim (Nica), torej da z razumljivim ohranjanjem modela ravnovesja med državami ne povečuje nadzora bolj poseljenih držav nad drugimi in da pomaga zmanjšati težave, povezane s sprejetjem reformne pogodbe.

Zato smo glasovali za to poročilo, čeprav bi, kot je bilo očitno pri glasovanju, raje imeli model, ki bi temeljil na konceptu državljanstva in ne prebivališča, saj menimo, da mora biti povezava med državljani Evropske unije povezava med državljani in ne prebivališči.

 
  
MPphoto
 
 

  Marek Siwiec (PSE), v pisni obliki. − Današnje glasovanje je bilo ključno za prihodnje delovanje Evropskega parlamenta. Nujno je bilo, da je Evropski parlament v zvezi s tako občutljivim vprašanjem zagotovil trdno politično usmeritev za Evropski svet, ki kaže, da je mogoče premagati nacionalne interese za to, da se sporazumemo o boljšem sistemu, kot je tisti, ki ga določa pogodba iz Nice. Čeprav današnji predlog še zdaleč ni popoln, je pravičnejši od razdelitve sedežev, kot jih določa pogodba iz Nice. Potem ko je Evropski parlament soglasno pozval Svet, naj pravočasno opredeli izraz „državljani“ iz člena 9a(2), in sicer do naslednjih volitev leta 2014, sem se v interesu svoje države in delovanja Evropskega parlamenta odločil, da glasujem za poročilo, saj to kaže nekaj napredka glede na prej dogovorjeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Pomembnosti tega vprašanja ne smemo preceniti. Nova razdelitev poslancev po državah članicah ne bo spremenila sedanjega razvoja dogodkov v EU. V Parlamentu bodo večino še naprej sestavljalo ekonomski liberalci in federalisti. Vendar poročilo jasno izraža načela, ki urejajo razdelitev in se bodo po svoji naravi približala končni analizi. Razdelitev bo celo boljša od sedanjega položaja, saj največje države dobijo manj, najmanjše pa več poslancev. Zato sem glasovala za poročilo, čeprav ne podpiram posameznih odstavkov, zlasti predpisov o nadnacionalnih listah in evropskih strankah.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Grška komunistična stranka v Evropskem parlamentu je glasovala proti poročilu gospoda Lamassoura in gospoda Severina, ker še bolj krepi nasprotujočo si naravo Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasoval sem proti predlogu spremembe 25, saj se število poslancev Evropskega parlamenta, ki predstavljajo Združeno kraljestvo, dokler je to še vedno država članica EU, ne sme zmanjšati. Če bi torej glasoval za 74 poslancev Evropskega parlamenta, bi to pomenilo, da sem glasoval za to, da se njihovo število zmanjša za štiri. V skladu s predlaganim načelom „padajoče sorazmernosti“, ki ga je treba še opredeliti, bi bile majhne in najmanjše države nesorazmerno zastopane, medtem ko bi bile večje države, kot je Združeno kraljestvo, nezadostno zastopane. Glede na to, da se je od leta 2004 v Združeno kraljestvo iz Vzhodne Evrope preselilo veliko prebivalcev, ki se lahko zdaj lahko udeležijo volitev v Evropski parlament, mora v Evropskem parlamentu ostati vsaj 78 poslancev Združenega kraljestva ali se mora to število še povečati.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Švedska mora izvesti referendum o novi ustavi, da bi dobila izjeme in klavzulo o „glasovanju za“ (kot Združeno kraljestvo). S takšno klavzulo o glasovanju Švedska na primer dobi pravico, da se sama odloči, ali sploh bo uvedla evro in če ga bo, kdaj bo to, ter podpisala socialno listino. Vendar to ne pomeni, da si ne želim jasnega dokumenta kot podlage za EU, ki preprosto opredeljuje pristojnosti EU. Takšen dokument mora med drugim vsebovati pravila o razdelitvi sedežev v Parlamentu. Zato sem pripravljen podpreti ta del predloga za novo ustavo EU, ki je zlasti povezan z razdelitvijo sedežev.

Dejstvo je, da če se predlog o razdelitvi sedežev ne uskladi s predlogom za novo ustavo EU, obstaja nevarnost, da se bomo morali vrniti k pogodbi iz Nice. Posledica pogodbe iz Nice je, da Švedska dobi le 18 sedežev, torej dva manj, kot jih dobi po predlogu za novo ustavo EU, in dva manj, kot jih ima glede na sorazmerno velikost držav članic EU pravico dobiti.

 
  
  

− Humanitarne razmere v Gazi (B6-0375/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za resolucijo o humanitarnih razmerah v Gazi. Skrbi me poslabšanje zdravstvenih kazalnikov v Palestini in zavedam se težav, ki jih predstavlja zaprtje obmejnih kontrolnih služb ter z njimi povezanih omejenih gospodarskih dejavnosti in prostega pretoka blaga, pri čemer zahtevam, da se omogoči nemoteno zagotavljanje nujne in humanitarne pomoči.

Obsojam vedno težje življenjske razmere, ki prevladujejo v Gazi: omejitev gibanja ljudi in blaga, delna privatizacija dostopa do vode, hrane in elektrike, uničenje kmetijskih površin in nepravilno obratovanje osnovnih storitev, kot je zbiranje odpadkov, ki so na robu propada.

Menim, da je treba človekove pravice v Gazi v celoti spoštovati, pri čemer bi rada sklicala mednarodno mirovno konferenco, ki bi zagotovila pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci, mir, ki bi temeljil na ustreznih resolucijah Varnostnega sveta ZN v zvezi s pravico Izraelcev, da živijo znotraj varnostno priznanih meja, in pravico Palestincev do uspešno delujoče države.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − To resolucijo podpiram. Sedanje razmere v Gazi lahko povzročijo le globoko zaskrbljenost. Izraelsko blokado Gaze je treba odpraviti ter zagotoviti električno energijo in gorivo. Prav tako mora Izrael zagotoviti pretok finančnih sredstev v Gazo, ki je bil prekinjen septembra 2007 ter katerega odsotnost je resno vplivala na gospodarsko, družbeno in vsakdanje življenje Palestincev.

Svet in Komisija morata uporabiti vse načine, ki jih lahko uveljavita, da bi prepričala izraelsko vlado, da se premakne in v prihodnosti zagotovi nujno humanitarno pomoč za Palestince.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glede na slab položaj, v katerem so se znašli Palestinci, je Parlament predlagal resolucijo, ki priznava zelo resen položaj v Gazi in na drugih zasedenih palestinskih ozemljih, vendar ne obsoja Izraela za uničenje palestinskih nacionalnih organov ter njihovih podpornih institucij in infrastrukture, vključno s tistimi, ki se srečujejo z najbolj temeljnimi potrebami prebivalstva, ter za poskus preprečevanja nastanka suverene, neodvisne in uspešno delujoče palestinske države.

Izrael je uvedel okrutno blokado Gaze, pri čemer je, kot so že pred nekaj časa opozorili uradniki ZN, ustanovil ogromen zapor za Palestince, jim odvzel najbolj temeljne človekove pravice in organizacijam ZN preprečil zagotavljanje humanitarne pomoči.

To nehumano blokado je treba odpraviti ter Izraelu ukazati, da konča napade na Palestince in v celoti spoštuje mednarodno pravo in resolucije ZN ter ravna v skladu z njimi. Prav tako je ključno, da se Palestincem zagotovi nujna humanitarna pomoč.

Pravična in trajna rešitev za Bližnji Vzhod je dosegljiva le ob spoštovanju neodtujljive pravice Palestincev do njihove lastne, neodvisne in suverene države z upoštevanjem mej iz leta 1976 in Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to resolucijo, ki opozarja na stisko ljudi v Gazi. Resolucija poziva Izrael, naj izpolni svoje mednarodne obveznosti iz ženevskih konvencij ter v Gazi omogoči pretok humanitarne pomoči in humanitarne podpore ter zagotovi osnovne storitve, kot sta elektrika in gorivo. Pozivam k mednarodni mirovni konferenci in odpravi blokade ter pozivam Komisijo in Svet, da si za to prizadevata, pri čemer se pridružujem večini drugih poslancev Evropskega parlamenta pri spodbujanju ideje, ki lahko izboljša dejanski položaj tistih, ki trpijo zaradi posledic sedanjega stanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Pierre Schapira (PSE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram resolucijo Evropskega parlamenta o Gazi. Gospodarske sankcije so nastale zaradi ukrepov, ki jih je sprejela izraelska vlada, da bi Gazo označila kot „sovražno ozemlje“. Ta ukrep začenja veljati ravno med humanitarno krizo v Gazi, ki jo še poslabšuje odprava neposredne mednarodne pomoči palestinskih organov in nezmožnost Izraela, da bi palestinskim organom odplačal neporavnane davke iz marca 2006.

Čeprav so izraelske oblasti dovolile, da tovornjaki s hrano vstopijo v Gazo, je Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem Vzhodu poročala o pomanjkanju temeljnih živil zaradi pogostega zaprtja mejnega prehoda Karni.

Če ne bi prekinili svoje pomoči Palestincem, se ne bi srečevali s tako hudo humanitarno krizo. Veliko drugih organizacij je ohranilo sodelovanje s Palestino, zlasti veliko evropskih lokalnih organov. Ali ni čas, da pregledamo svojo politiko sankcij proti Palestini, da ne bi ovirala najosnovnejše humanitarne pomoči lokalnemu prebivalstvu?

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Želel bi poudariti pomembnost humanitarnih razmer v Gazi.

Čeprav priznam, da je politični položaj tisti, ki povzroča stisko prebivalcev Gaze, so ljudje, torej moški, ženske in otroci, tisti, ki trpijo, in nihče ne ve, kakšne dolgoročne učinke bo to imelo.

Strinjam se, da se mora Izrael znotraj svojih meja počutiti varno, vendar mora tudi zagotoviti, da Gaza prejme humanitarno pomoč in podporo.

Gaza mora končati napade na Izrael, pri čemer moramo vsi podpreti uspešno delujočo palestinsko državo, da bodo lahko Palestinci živeli varno in v miru.

Podpiram to poročilo, ker je zdaj bistveno, da EU izrazi svoje mnenje v imenu prebivalcev Gaze. Potrebujejo pomoč, pri čemer jo moramo mi zagotoviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Želim podpreti prizadevanje tistih v tem parlamentu, ki so nas opozorili na ključne težave zlasti prebivalcev Gaze, Države Izrael in palestinskih območij.

Edina pot naprej je, da delujemo v okviru resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in v zvezi s tem skličemo mednarodno mirovno konferenco.

 
  
  

− Poročilo: Raül Romeva i Rueda (A6-0338/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Bernadette Vergnaud (PSE). – (FR) Gospa predsednica, ubijajo jih, ker so ženske. Umori žensk se zgodijo v družbenem okolju pod vplivom patriarhalne miselnosti, ki preprečuje ženskam, da bi postale socialno neodvisne.

Zelo dobro uravnoteženo poročilo gospoda Romeve je del svetovne strategije za izkoreninjenje in preprečevanje nasilnih smrti žensk po vsem svetu, čeprav se nanaša zlasti na umore žensk v Latinski Ameriki in Mehiki. Zato sem glasovala za to, da mora EU spodbujati in zagovarjati vrednote glede enakosti spolov.

Moji predlogi sprememb, ki jih je dejansko prevzel poročevalec, so bili usmerjeni v podporo družinam žrtev, ki so pogosto popolnoma nemočne in morajo, kar je še huje, prestajati bolečino, medtem ko navedeni umori ostanejo nekaznovani. Zato pozivam k programom ozaveščanja in izobraževanja o problematiki spola ter ukrepom za spodbujanje ustvarjanja učinkovitih sistemov zaščite prič, žrtev in njihovih družin, psihološke podpore ter brezplačne pravne pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo našega španskega kolega Raüla Romeve i Ruede o umorih žensk v Srednji Ameriki in Mehiki ter vlogi EU.

Žal mi je, da se osredotočamo na Srednjo Ameriko in Mehiko, saj je veliko krajev po vsem svetu, v katerih vprašanje umorov žensk še ni bilo rešeno. Podpiram katero koli svetovno strategijo, ki si prizadeva doseči svetovno izkoreninjenje nasilja nad ženskami. Do trpljenja žensk ne smemo biti ravnodušni, moramo jih podpreti, saj bo njihov upor izhodišče številnim geopolitičnim trendom v podporo idealom, ki jih spodbuja Evropska unija, zlasti enakosti spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, Godfrey Bloom, Derek Roland Clark, Michael Henry Nattrass, Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Neodvisna stranka iz Združenega kraljestva se je vzdržala glasovanja o tem poročilu, saj ne priznavamo legitimnosti Parlamenta. To v nobenem primeru ne izraža naših mnenj o vsebini tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo za to poročilo, ki izraža solidarnost Evropskega parlamenta do žensk, ki zaradi nasilja trpijo po vsem svetu, tudi v naših državah Evropske unije, vendar zlasti poudarja resen položaj v Mehiki in nekaterih državah Srednje Amerike, v katerih so umori žensk del kulture in je bilo v zadnjih nekaj letih zagrešenih več tisoč nasilnih umorov žensk, česar ne moremo preprosto pripisati temu, da se nasilje širi.

Ta položaj temelji na ženskam nenaklonjenih kulturnih vzrokih in socialnoekonomskem okolju, ki je še bolj nenaklonjeno avtohtonim prebivalkam, ki so ekonomsko zelo odvisne od drugih. Vendar vse to še poslabšujejo dejanja kriminalnih tolp.

Upamo, da bo to poročilo izpostavilo resen položaj in pomagalo zagotoviti, da bodo v različnih zadevnih državah sprejeli nujne ukrepe za preprečitev umorov žensk in nasilja nad njimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Junijska lista verjame, da morajo biti človekove pravice zagotovljene v vseh družbah po svetu, v državah članicah EU in drugih državah.

Poročilo je predlog resolucije, ki poziva države članice in zadevne države, da zagotovijo človekove pravice. To je koristna zadeva, vendar to ni pravi forum, v katerem bi o tem razpravljali. Kot običajno so odstavki vključeni tam, kjer EU v zunanji politiki poskuša ravnati enotno. S predlogi poročila za nove proračunske postavke, kampanje in povečano odgovornost si EU poskuša pridobiti več pristojnosti in takšna vprašanja uporabiti kot sredstva pri tem prizadevanju.

Zločini proti ženskam so nesprejemljivi in podprli bomo dialog med suverenimi državami, ki bo te zločine odpravil, saj je pomembno, da izboljšamo občutljiv položaj žensk v večjem delu sveta. Vendar EU ne sme izvajati enotne zunanje politike, zato smo se odločili glasovati proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − V celoti podpiram to poročilo. Trajnostni razvoj je nemogoč brez upoštevanja enakosti spolov in pravice do dostojanstva ter mirnega življenja. Takšni zločini se ne smejo preprosto obravnavati kot izraz kulture, niti jih ne smemo spregledati, če so storjeni nad ženskami, ki morda služijo denar s prostitucijo. Pomanjkanje resnega in doslednega prizadevanja glede tega, da se razišče, preganja in kaznuje storilce, kaže na to, da je nasilje sprejemljivo in da ni nihče varen. Predloge iz poročila je vredno podpreti in zaupam Parlamentu, da bo nadzoroval njihov napredek. Razsežnost človekovih pravic v naših zunanjih politikah je zelo pomembna: prizadevati si moramo za pravice ljudi, da živijo varno in brezskrbno, da uveljavljajo svoje demokratične pravice in svoboščine na vseh ravneh družbe ter ne glede na svoj poklic in status.

 
  
MPphoto
 
 

  Erika Mann (PSE), v pisni obliki. Poročilo gospoda Raüla Romeva i Rueda o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije pri preprečevanju teh dejanj je dobro usklajeno. Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo odlično delo in prizadevanje. Pogajanja je vodil na zelo občutljiv in pozitiven političen način. Prav tako se mu zahvaljujem za pozornost, ki jo je namenil tej temi.

Človekove pravice so v Evropski uniji zelo pomembne. Na srečo imajo človekove pravice v odnosih med EU in Mehiko pomembno vlogo; imajo celo nekakšen uraden značaj kot del sporazuma o prosti trgovini in ključno vlogo v naši skupni parlamentarni delegaciji, ki ji z veseljem predsedujem ter ki ji zdaj predseduje mehiška stran, in sicer senator José Guadarrama Márquez.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki ga odločno podpiram in ki je del globalne strategije za odpravo in preprečevanje umorov žensk ter ki predlaga ukrepe EU v okviru partnerskih sporazumov. Upam, da bodo to vprašanje v okviru svojih dvostranskih odnosov z državami Latinske Amerike obravnavale nacionalne vlade in institucije Evropske unije pri strateškem partnerstvu, da bi podprle politike preprečevanja in zaščite, ki so povezane z nasiljem.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Podprl sem poročilo gospoda Raüla Romeve i Ruede, saj v nekaj točkah jasno določi glavne vzroke za umore žensk v Mehiki in Srednji Ameriki: umori se neovirano pojavljajo v socialnem in ekonomskem okolju, ki je usmerjeno predvsem h gospodarskim interesom. Velik delež umorov se je zgodil v tako imenovanih conah proste trgovine z njihovimi maquiladora podjetji (podizvajalska podjetja, ki proizvajajo za izvozni trg), v katerih odsotnost socialne infrastrukture in visoko stopnjo revščine spremlja nekaznovanje napol zakonitih varnostnih sil.

Te strukture krepijo tudi odnosi EU z Mehiko in Srednjo Ameriko, ki so osredotočeni na olajševanje trgovine. Pridružitveni sporazum EU s Srednjo Ameriko, ki bo sklenjen pred koncem tega leta, v svoji sedanji obliki kaže, da EU zlasti zanima liberalizacija in deregulacija trga. Vendar „ustvarjanje ugodnega ozračja za trgovino in naložbo“, za katero se zavzema Komisija, vodi natančno k strukturam, ki jih poročilo pravilno opredeli kot nastanek neugodnega socialnega in ekonomskega obdobja, katerega posledica je visoka stopnja umorov žensk.

Poročilo prav tako jasno sporoča, da je klavzulo človekovih pravic, s katero smo se strinjali v tako imenovanem „svetovnem sporazumu“ med EU in Mehiko, končno treba začeti izvajati. Okrepiti moramo delo združenj sorodnikov in žrtev.

 
  
  

− Poročilo: Bart Staes (A6-0337/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki priporoča, da se za preprečevanje goljufij uporablja računalniško voden tranzit, da se pregleda pravni okvir ter da Komisija in države članice izboljšajo fizične preglede, ki temeljijo na skupni analizi tveganja. To vprašanje vpliva na Združeno kraljestvo: na tem območju se zaradi goljufij izgubi do 4 % potencialnega dohodka iz DDV.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. (DE) Odprava mej se hitro in jasno pokaže pri velikem zmanjšanju prihodka od cigaret na obmejnem območju in v notranjosti. Zaradi brezupnih pogojev trga dela so številne fizične osebe v skušnjavi, da bi čez mejo peš pretihotapile majhne količine tobačnih izdelkov ter si tako zagotovile dohodke.

Odlične stopnje dobička, ne glede na prometne stroške, tudi prispevajo k velikemu povečanju tihotapljenja tobaka v zadnjih nekaj letih. S pomočjo te prakse, ki ji pravimo kaznivo dejanje, v nekaterih četrtih zelo dobro živijo kriminalne tolpe. Ne nazadnje je izdelke črnega trga preprosto ponuditi kadilcem v EU. Tihotapci se zavedajo, da bodo informacijske kampanje le težko spremenile položaj, saj so raziskave pokazale, da se večina kupcev dobro zaveda višje koncentracije škodljivih sestavin v teh izdelkih in nevarnosti uvedb kazni.

Zlasti je sramotna vloga Črne gore, ki je postala glavno središče za tihotapljenje tobaka, na račun katerega služi tudi država. Med sedanjim potekom razprav bo treba izvajati večji pritisk, zvišati bo treba kazni in uvesti enoten sistem označevanja, da bi preprečili položaj, v katerem se uspešna izvozna dejavnost proizvajalcev tobaka konča z nezakonitim ponovnim uvozom.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Laburistična stranka v Evropskem parlamentu podpira cilje iz sporazuma gospoda Philipa Morrisa v zvezi z bojem proti goljufijam in nezakonitemu tihotapljenju cigaret v EU. Vendar vlada Združenega kraljestva ni podpisala sporazuma, saj bi lahko bil v nasprotju z veljavno zakonodajo Združenega kraljestva o tihotapljenju tobaka. Veljavna zakonodaja velja za vse proizvajalce tobaka, kar je pomembno pri zagotavljanju, da tihotapljenje preprosto ne zajema le proizvodov, ki jih proizvajajo družbe, ki niso podpisale sporazuma ali ki se v določenem trenutku odločijo, da bodo od sporazuma odstopile. Ta zakonodaja prav tako ne vključuje pomembnih izvzetij, kar Združenemu kraljestvu omogoča reševanje posebnih težav glede načinov tihotapljenja tobaka, s katerimi se srečuje.

 
  
  

– Poročilo: Anne E. Jensen (A6-0349/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Nina Škottová (PPE-DE).(CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, podpiram podjetno poročilo poročevalke, gospe Jensen, saj je zmanjšana kakovost zemeljske oskrbe v zadnjem času postala vse bolj nujno vprašanje in prava ahilova peta letalske industrije.

V zvezi s tem obstaja veliko razlogov. Rada bi obravnavala tiste, ki so povezani s povečanimi varnostnimi ukrepi, ki se izvajajo na nekaterih letališčih v EU. Takšni ukrepi brez vidnega vpliva na varnost že mejijo na žaljenje človeškega dostojanstva in povečano nevarnost širjenja nalezljivih bolezni. Govorim na primer o zahtevah, da potnice v javnosti slečejo kakršne koli suknji podobne dele oblačil, čeprav so jih oblekle le nad spodnje perilo. Prav tako je po sezuvanju čevljev, dokler ne greš skozi varnostni detektor, pogosto treba bos stati na ledeno mrzlih tleh. Poleg tega osebje pri pregledu potnikovih osebnih predmetov pogosto ne spoštuje osnovnih higienskih pravil.

Očitno je, da bo izkušnja s civilnim letalstvom, vsaj glede zemeljske oskrbe, postala zelo slaba in neprijetna, če ne bomo upoštevali navedenih vprašanj in zahtevali boljše potovalne kulture ter spoštljivega in vljudnega odnosa osebja zemeljske oskrbe med varstvenimi kontrolami.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glede na hiter vzpon zračnega prometa blaga in potnikov se je Komisija odločila, da oblikuje „Akcijski načrt za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi“, v katerem je izpostavila številne ukrepe.

Ta resolucija Evropskega parlamenta sicer vsebuje vidike, s katerimi se strinjamo, kot je na primer sklicevanje na potrebo po spoštovanju socialnega prava in kolektivnih pogodb, usposabljanju ali na potrebe najbolj oddaljenih regij, vendar podpira koncept liberalizacije sektorja in ustvarjanja tako imenovanega „enotnega evropskega neba“.

Čeprav poudarja, da so za načrtovanje letališke infrastrukture odgovorne nositi države članice, zagovarja „globaln[i] pristop[…] EU v zvezi s potrebo po dodatni zmogljivosti, omejitvami za prihodnje naložbe v dodatno zmogljivost ter strateškimi osmi“.

Resolucija potrjuje primarnost „konkurenčnih pravil Skupnosti“, zlasti glede določb o zemeljski oskrbi, katerih liberalizacija ni izključena. Zato tudi zagovarja povečanje minimalnega števila ponudnikov storitev, ki jih lahko sprejmejo na letališčih, da se ne določi umetna omejitev za število tretjih obiskovalcev in da se odstranijo omejitve, ki ponudnikom zemeljske oskrbe preprečujejo vstop na trg.

To je naše kritično stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospe Jensen o zmogljivosti, učinkovitosti in varnosti letališč: učinkovitejši politiki naproti (2007/2092(INI)).

Poročilo ustrezno obravnava vprašanje zagotavljanja potrebne zmogljivosti letališč. Zračni promet se na leto poveča za 5,2 %. Po izračunih več kot 60 letališč do leta 2025 ne bo več moglo izpolniti povpraševanja po letih. Poročilo zagotavlja, da bodo rast zračnega prometa spremljali tehnični in regulativni programi, ki bodo omejevali zunanje vplive.

Poročevalec pravilno izpostavlja, da lahko Evropska unija na tem področju svoje zahteve izpolni le z zagotavljanjem različnih vrst letališč in odzivom na posebne potrebe posamezne države.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki poziva Komisijo, da do leta 2009 predstavi glavni načrt za večjo zmogljivost letališč v Evropi, ki bi spodbujal in bolj usklajeval evropske pobude za gradnjo novih zmogljivosti letališč, namenjenih mednarodnemu prometu, in izboljšal rabo obstoječih zmogljivosti. Le sočasen obstoj različnih modelov letališč v skladu z nacionalnimi posebnostmi bo omogočil EU, da izpolni svoje potrebe na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. (PL) Glasovala sem za sprejetje poročila gospe Jensen o zmogljivosti, učinkovitosti in varnosti letališč: učinkovitejši politiki naproti saj menim, da je bistveno pri zagotavljanju trajnostnega regionalnega razvoja. Prometna infrastruktura je pogosto odločilen dejavnik pri izbiri kraja za naložbe, razvoju turizma in hitremu prevozu blaga. Zračni promet ponuja pomembno dodano vrednost, zlasti za manj razvite, obrobne in otoške regije.

Globalizacija in hiter gospodarski razvoj pripomoreta k povečanju povpraševanja po letih v EU. Sedanji in prihodnji razvoj zračnega prometa v Evropi poudarjata nujno potrebo po tem, da se predvidijo ukrepi, ki jih bo treba sprejeti na ravni EU v korist državljanov Unije in gospodarstva kot celote.

Menim, da bi se podoba vseh evropskih regij lahko izboljšala z izgradnjo novih letališč, posodobitvijo že obstoječih in preusmeritvijo nekdanjih vojaških letališč v civilna. Izgradnja ter širitev letališč in logistične infrastrukture zahtevata primerno pomoč nacionalnih in regionalnih organov. Letališča morajo biti vključena v načrte za prostorski razvoj regij; morajo biti del strategij regionalnega razvoja in predmet teritorialne ocene učinka z odločno oceno vpliva na okolje.

Menim, da je najpomembnejše financiranje letališke infrastrukture iz nacionalnih in regionalnih skladov z neizogibno finančno pomočjo vseevropskega prometnega omrežja, kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − Evropski parlament z lizbonsko opredelitvijo, da je „gradnja pomožnih letališč v bližini prezasedenih letališč“ ena od rešitev za preobremenjenost letališč, in ob zavedanju, da „imajo tradicionalne letalske družbe, nizkocenovne letalske družbe, čarterska podjetja, prevozniki blaga in poslovni zrakoplovi različne zahteve glede letaliških storitev in dodeljevanja slotov“, te možnosti, predstavljene kot cenejše, spodbuja, ker hkrati omogočajo odziv na rast zračnega prevoza, pri čemer upošteva posebne značilnosti te rasti.

Zato sem glasoval za to poročilo, saj menim, da je njegova naravnanost v nasprotju s stališčem, ki ga zagovarja Krščanski demokratski in socialni center/Ljudska stranka (CDS-PP) za Lizbono, ki vključuje možnost „širitve letališča Portela“.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Poročilo gospe Anne Jensen obravnava težavo, ki je nadnacionalna na najvišji stopnji. To pomeni, da pomanjkanje ustreznosti EU ni bil vzrok za to, da sem glasoval proti večini predlogov sprememb in se na koncu vzdržal glasovanja o celotnem poročilu. Največja težava poročila se pojavi v končni različici, ko postane preveč podrobno. Težko razumem potrebo po glavnem načrtu na ravni EU, ki bi urejal organizacijo zemeljske oskrbe na letališčih, vendar še težje razumem, zakaj bi moral Bruselj oblikovati dodatna pravila in takse v zvezi z usposabljanjem zaposlenih in lokacijo letališč. Ne da bi odprl razpravo o vprašanju na primer lokacije letališča Bromma, ugotavljam, da mora biti to odločitev Stockholma in Švedske ter ne Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Samoiniciativno poročilo o zmogljivosti, učinkovitosti in varnosti letališč vsebuje visokoleteče načrte o tem, kaj se lahko doseže z osrednjim načrtovanjem EU. Glede na poročilo se Evropa sooča z znatnim povečanjem uporabe letališč in treba je „optimizirati“ obstoječe vire. Trdi se, da prihodnji razvoj dogodkov izpostavlja potrebo po tem, da se predvidijo ukrepi na ravni EU, ki bodo „v korist državljanov Unije in gospodarstva EU kot celote“. Poročilo celo podrobno obravnava infrastrukturo za povezavo do letališč.

V veliki večini primerov se pojavlja nacionalna konkurenca med državami in letališči, pri čemer je treba sprejeti strateške odločitve na nacionalni ravni. V nekaterih državah so letališča zasebna, pri čemer pri odločitvah glede naložb upoštevajo ocene dobička, medtem ko imajo druge države javno lastništvo. Zamisel o načrtovanju EU je na tem področju zato popolnoma nerealna. Ne poznamo prihodnje zahteve, ki se stalno spreminja ter zamenjuje različna območja in države. Prav tako ne moremo prerokovati o tem, kako bodo tehnične spremembe vplivale na rast. Ne poznamo niti nastalih stroškov. Poleg tega so običajno vsi stroški za infrastrukturo potem dvakrat do trikrat večji od napovedanih. Prav tako mora biti vprašanje o zemeljski oskrbi stvar vsakega letališča posebej in ne sme biti urejeno na ravni EU.

Poročilo temelji na zamisli planskega gospodarstva. Tega poročila ne morem podpreti, saj spominja na sistem, ki je bil prisoten v starih socialističnih državah, zato sem glasoval proti.

 

10. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

11. Sestava delegacij: glej zapisnik

12. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik

13. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik

14. Časovni razpored prihodnjih sej: glej zapisnik

15. Konec seje
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ponovno se zahvaljujem današnjim tolmačem in tehnikom.

Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 12.05.)

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov