Predsednik. − Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.
Rumiana Jeleva (PPE-DE) - (BG) Zapuščeni otroci v Bolgariji, dokumentarec, ki ga je predvajal BBC 4 in ki opisuje razmere in odnos do gojencev v domovih za invalidne otroke in otroke z motnjami v duševnem razvoju v vasi Mogilino, je sprožil buren odziv v bolgarski in mednarodni skupnosti. Zato bom povedala, kateri ukrepi so bili sprejeti.
Najprej smo poslali poizvedbe ministru za delo in socialno politiko ter predsedujočemu državne agencije za varstvo otrok. Zahtevamo, da se dom zapre ter da se pospeši proces deinstitucionalizacije. Ministrstvo nam je poslalo odgovor na naše vprašanje.
Drugič, pritožili smo se mednarodnim nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo socialne storitve za invalidne osebe. Med njimi je organizacija Betel, največja dobrodelna organizacija v Evropi s 150-letnimi izkušnjami pri zagotavljanju oskrbe osebam z motnjami v duševnem razvoju. Njeni strokovnjaki so se odzvali na mojo prošnjo, da skupaj obiščemo dom v Mogilinu ter poiščemo posebne rešitve za te težave.
Vlada je predvsem odgovorna za zagotovitev potrebnega materiala in tehničnih pogojev v teh domovih ter za podporo otrokom. Vendar potrebujemo spremenjen koncept socialnih storitev za otroke z resnimi motnjami v duševnem razvoju ter spremenjen odnos družbe in institucij do njih. Osamitev teh otrok v težko dostopnih vaseh in manjših mestih je praksa, ki se je v Evropi že davni tega opustila. Težav ne bomo rešili s skrivanjem resnice, ampak z usklajenim prizadevanjem vseh nas.
Luis Yañez-Barnuevo García (PSE). - (ES) Gospod predsednik, ta parlament je mednarodno priznan kot svoboda institucija, ki spoštuje človekove pravice ter mednarodno pravo in sistem Združenih narodov.
Ob upoštevanju tega bi številni od nas želeli slišati, kako Parlament in njegov predsednik ocenjujeta buren odziv ob javnem razkritju pogovorov med predsednikoma Bushem in Aznarjem leta 2003 na posestvu Crawford, malo pred napadom na Irak.
Nekateri vidiki tega pogovora so izjemno resni, ker kažejo popolno pomanjkanje spoštovanja do Združenih narodov, zavračanje čezatlantskih odnosov in neupoštevanje mednarodnega prava.
Vsi smo sumili, da se je pri tem nekaj zgodilo, vendar dokazi še nikoli niso bili tako jasni; tako jasni, da zahtevajo od Parlamenta, da zavzame svoje stališče, tudi če le izjavi, da se tako sramotne stvari ne smejo ponavljati.
Eugenijus Gentvilas (ALDE). – (LT) Dejstvo, da se poročila evropskih politikov o globalnem segrevanju, varčevanju z energijo in podobnih vprašanjih v večini evropskih držav sprejemajo ravnodušno, je razlog za skrb. Podobno, regije, province in druge upravne enote tem težavam ne posvečajo ustrezne pozornosti. Primere, ko se energija zapravlja in se zanemarjajo posledice globalnega segrevanja, je mogoče videti kjerkoli. Na primer, skoraj vsak dan na poti iz Bruslja v Luksemburg opažam več deset kilometrov cestnih luči, vendar nihče – tako iz Valonije kot iz Belgije ali provinc – ne prizna odgovornosti.
Po drugi strani naše besede zelo pogosto, celo znotraj Evropskega parlamenta, ne ustrezajo našim dejanjem. Ne razumem zakaj se na vsakem zasedanju v Strasbourgu vsakemu poslancu preda okrog 200–300 strani stenografov in protokolov. Menim, da bi morali imeti ta material na voljo le na internetu ter ga ne bi smeli več tiskati.
Bogusław Rogalski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, 10. oktobra sta bila v mestu Grodno ponovno aretirana dva aktivista poljskega združenja v Belorusiji, Angelika Borys in Igor Bancer. Obtožena sta bila huliganstva, Bancer je bil obsojen na deset dni zaporne kazni, medtem ko je morala Borysova plačati kazen v znesku petnajstih povprečnih plač v Belorusiji. Vendar je dobro znano, da so pravi razlog za njuno aretacijo načrtovane demonstracije opozicije proti avtoritarnem režimu Aleksandra Lukašenka. Beloruske oblasti so ponovno pokazale, da v tej državi organizacijska neodvisnost in svoboda ne bosta dovoljeni. Ustrahovanje, aretacije pod kakršno koli pretvezo in žaljenje zahodnih držav so metode, ki jih Lukašenko že dolgo uporablja za vzdrževanje svoje tiranske vladavine.
Gospod predsednik, ne moremo dopustiti, da se tako razširjene kršitve človekovih pravic do osebnega dostojanstva in svobode dogajajo v soseščini Evropske unije. Evropa ne more biti demokratična, če Belorusija ni svobodna država. Povečajmo našo porabo, da bi Beloruski družbi pomagali, da pobegne tiraniji diktatorstva. Zahtevajmo spoštovanje pravic etničnih manjšin, prenehanje aretacij brez utemeljenega razloga ter osvoboditev političnih zapornikov. To je edini način, da odpravimo tiranijo in diktatorstvo v Evropi.
Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Hvala vam, gospod predsednik. Rad bi spregovoril o odločitvi turškega parlamenta, da odobri odhod turške vojske v le relativno mirna območja Iraka. Zdaj se zdi, da bomo lahko te dogodke vključili v našo razpravo o splošnem poročilu, ki bo potekala v sredo. Upam, da bodo imeli vsi priložnost sodelovati v tem postopku ter predložiti predloge spremembe, ker je to velika grožnja miru v tej regiji. Poudarja težavo, ker vojska izvaja pritisk ter izsiljuje odločitve. Zdaj moramo zagotoviti, da se vlada upre, da ne bo nobenih vojaških sil ter da se nikogar ne prisili, da mora v Irak z vojaškimi silami. Če imajo v Iraku česa preveč, je to vojska. Če jim česa primanjkuje, je to običajna razprava med ljudmi in to moramo podpreti. Hvala.
Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). - (ES) Gospod predsednik, zdi se, kot bi v Evropski uniji prišlo do popolne prekinitve prejemanja novic in dejavnosti v zvezi s sistematičnimi kršenji človekovih pravic v Kraljevini Maroko, in sicer na zasedenih območjih Zahodne Sahare.
Dobro smo naučeni. Kljub temu si Parlament zasluži razlago Kraljevine Maroko, kar zadeva delegacijo, ki ji je bil onemogočen obisk zasedenih ozemelj.
Informacijam, ki smo jih že prejeli, je treba dodati še dve: prvič, Maroko Združenju za človekove pravice — združenju z imenom CODESA — ni dovolil, da bi organiziralo kongres na zasedenih ozemljih; drugič, Združeni narodi še niso objavili poročila visokega komisarja za človekove pravice, ki je obiskal zasedena ozemlja, da bi pripravil celovito poročilo o položaju v tej državi. To poročilo do danes ni bilo objavljeno.
Evropske institucije — ta parlament, Evropsko komisijo in Svet – pozivam, naj odpravijo ta položaj.
Gerard Batten (IND/DEM). - Gospod predsednik, gospod Gordon Brown je danes izjavil, da najmanj 10 let ne bo potrebna nova pogodba o EU. Dobro ve, da druga pogodba ne bo nikoli potrebna. Predlagana reformna pogodba je pogodba, ki spreminja samo sebe. Peščica suverenih pooblastil, ki bodo še ostala, se lahko na EU prenese z odločbami Evropskega sveta brez sodelovanja Parlamenta, da niti ne omenim sodelovanja ljudstva.
Reformna pogodba formalno določa legitimnost in nadrejenost prava EU nad nacionalnim pravom. Če britanski parlament sprejme in izvaja določbe reformne pogodbe kot nadrejene veljavnemu angleškemu in škotskemu pravu ter na račun njiju, je to dejanje izdaje v skladu z obstoječo zakonodajo o izdaji. Zato je vsak član spodnjega ali zgornjega doma britanskega parlamenta, ki glasuje za ratifikacijo reformne pogodbe, dobesedno državni izdajalec.
(Smeh)
Če mi ne verjamete, poglejte v zakonodajo o izdaji.
Predsednik. − Gospod Batten, pri uporabi takšnih izrazov moramo biti pazljivi.
Manolis Mavrommatis (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, leto dni pred začetkom olimpijskih iger v Pekingu, so v javnost vsak dan prihajala zaskrbljujoča sporočila. V tem primeru ni šlo za kršitev človekovih pravic ali onesnaženje okolja, ampak za odločitev organizacijskega odbora in organov Ljudske republike Kitajske, da prepove vsako obliko ali vrsto verskega čaščenja s strani udeležencev olimpijskih iger. V nasprotju s sporazumi, ki smo jih upoštevali od začetka olimpijskih iger ter ki so jih podpisali kitajski organi in Mednarodni olimpijski odbor, bodo prepovedani verski simboli, kot so biblija, stara in nova zaveza, molilnice in celo križ na verižici okrog vratu.
Kot kristjan sem globoko užaloščen. Upam, da bosta mednarodna skupnost in EU organizacijskemu organu za organizacijo olimpijskih iger 2008 preprečila izvajanje teh ukrepov, ki se do zdaj še nikoli niso izvedli.
(Ploskanje.)
Catherine Trautmann (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, kolegi, 3. oktobra je skupina Michelin objavila, da je prenehala s proizvodnjo gum v obratu Toul. Do leta 2009 bo verjetno prenehalo obstajati 800 delovnih mest, čeprav industrijska uspešnost in finančni rezultati ne kažejo kakršne koli krize podjetja, ki bi bila povod za to odpuščanje. Delničarji prodajajo vrednostne papirje z dobičkom na podlagi objave o prestrukturiranju, medtem ko se običajni moški in ženske soočajo z dejstvom, da bodo nosili breme nastalih razmer. Pred Parlamentom želim povedati, kako zelo spoštujem predstavnike sindikata in delavcev, ki so kljub zelo mračnim napovedim glede prihodnosti, s katero se soočajo, vse od začetka pokazali velik smisel za odgovornost. Vprašanje, s katerim se srečujemo zdaj, obravnava, kako najti človeški način za zaprtje tovarne; poiskati moramo način, s katerim bomo ohranili delovna mesta na področjih kot je tale, kar je lahko izjemno težko. Delavci iz Toula pričakujejo, da bo EU oblikovala sisteme za zaščito in organizacijo, ki bodo lahko delavcem zagotavljali socialne pravice, pomagali ljudem pri iskanju ponovne zaposlitve ter ustanavljali odškodninske sklade za ponoven zagon industrijskih projektov. Delavci potrebujejo prožno varnost, za katero si mi, kot evropski socialisti prizadevamo; vendar je prav tako bistveno, da spodbujamo prilagajanje industrijski konkurenčnosti in raziskujemo poti za spodbujanje celostne industrijske politike, ki bo koristila vsem območjem Evrope, ki so zdaj prizadeta zaradi prestrukturiranja.
Toomas Savi (ALDE). - Gospod predsednik, opozarjam na vedno slabše razmere na meji med Irakom in Turčijo. V nedeljo zjutraj je bilo v kurdski zasedi ubitih 12 turških vojakov in 32 Kurdov. Kot vemo, je turški parlament odobril vdor na območja v severnem Iraku, na katerih živijo Kurdi. Hkrati je predsednik turške vlade Tajip Erdogan izjavil, da je vlada pripravljena ukazati vojski, naj napade oporišča kurdske delavske stranke v severnem Iraku. Zato je zelo verjetno, da bodo nemiri v severnem Iraku prerasli v hud vojaški spor.
Ali ni glede na to, da je Turčija uradno država kandidatka za vstop v EU, primeren čas, da ukrepamo in poskušamo ustaviti vojaški spor med kurdskimi borci in turško vojsko, ki je vdrla na to območje? Drugače se bodo lahko razmere v tej krhki regiji destabilizirale ter imele zastrašujoče in nepredvidene posledice.
Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, prejšnji teden je Evropski parlament sprejel skupino ljudi z multiplo sklerozo. Pripravili smo razstavo, koncert in konferenco, posvečene ljudem, ki trpijo zaradi te grozljive bolezni. Zaradi svojih težav so poiskali pomoč Parlamenta, vendar so v Bruslju naleteli na izjemno diskriminacijo.
Predsedujoča združenja, ki ima resne okvare vida in sluha ter je na invalidskem vozičku, ima psa vodnika, ki ji pomaga. Letalski prevoznik Wizzair ji ni dovolil potovati s psom v potniški kabini, čeprav njihovi predpisi dovoljujejo prevoz psa vodnika, če ta pripada slepi ali gluhi osebi; v karto, ki jo je kupila prek spleta, je bil vključen tudi pes. Šele po eni uri prepričevanja so se končno odločili, da ta položaj obravnavajo kot izjemen položaj, tako da sta se potnica in pes lahko vkrcala. Ta dogodek je nedvomno negativno vplival na njeno zdravje.
Petya Stavreva (PPE-DE). - (BG) Moja država Bolgarija se pripravlja na prve lokalne volitve po pristopu v Evropsko unijo. Zato so te volitve drugačne in povezane z veliko pričakovanji, ki izhajajo iz nove evropske resničnosti. V lokalne organe je treba izvoliti sposobne in dejavne ljudi, ki bodo znali spretno upravljati s skladi EU. Bolgarija ima veliko možnosti, da kot polnopravna članica EU izčrpa skoraj sedem milijard EUR v obdobju 2007–2013. Vendar je veliko bolj pomembno, da ta sredstva dosežejo ljudi, ki jih najbolj potrebujejo, namesto da se porazgubijo v kovčkih podjetij ali političnih strank. Ker je Evropa Evropa regij in je decentralizacija nepovraten proces, se vloga ljudi, ki sodelujejo v lokalni vladi, povečuje.
Bolgarija je bila večkrat in upravičeno kritizirana zaradi nezadostne upravne zmogljivosti in zaradi pomanjkljivosti pri delu institucij. Ker smo bili deležni zaupanja naših evropskih partnerjev in smo postali del velike evropske družine, moramo storiti naslednji pomemben korak, tj. izvoliti župane in občinske svetnike, ki lahko delujejo ne le na regionalni in nacionalni ravni, ampak tudi na evropski ravni. Kot predstavnici Bolgarije v Evropskem parlamentu se mi zdi zelo pomembno, da se v lokalne organe izvolijo visoko kvalificirani in usposobljeni ljudje. Z vstopom v skupen evropski dom si moramo osebno prizadevati za pridobitev našega dobro zasluženega mesta, ne smemo ga prejeti kot darilo.
Csaba Sándor Tabajdi (PSE). - (HU) Gospod predsednik, jutri bo Madžarska praznovala obletnico madžarske revolucije iz leta 1956 ter boja za svobodo. Zadnjih nekaj let in razprave, ki so potekale o naravi Hitlerjevega in Stalinovega režima ter o škodi, ki sta jo povzročila, vključno z razpravo v tem parlamentu, je pokazalo da je srečnejša zahodna polovica Evrope izkusila precej drugačno zgodovino kot deset novih držav članic iz Srednje Evrope.
Poleg tega ima 9. maj za nas drugačen pomen. Za nas ni le dan osvoboditve, ampak tudi začetek zasedbe. Trije srednjeevropski dogodki, ukrepi opozicije proti Sovjetski zvezi in komunistični diktaturi sovjetskega tipa – madžarska revolucija iz leta 1956, praška pomlad leta 1968 in poljsko gibanje Solidarnost (Solidarność) – so vseeno postali del naše skupne evropske preteklosti. Edinstvenost leta 1956 leži v dejstvu, da pri nobenem drugem uporu ljudje niso dvignili orožja proti največji armadi na svetu, sovjetski armadi, prav tako v nobenem drugem primeru država ni razglasila svoje nevtralnosti.
Vsi cilji, za katere so se borili junaki iz leta 1956 – demokracija, pravna država in svoboda – so se uresničili s spremembo režima. Če smo lahko Madžari ponosni na kar koli v 20. stoletju, moramo biti ponosni na revolucijo iz leta 1956 in na vlogo, ki smo jo imeli pri ponovni združitvi Nemčije. Hvala za pozornost.
Horia-Victor Toma (ALDE). - (RO) Uporaba cianida je ena od sodobnih metod za pridobivanje zlata in srebra. Poudariti želim, da lahko učinki takšnega rudarskega postopka povzročilo nepovratno uničenje ekosistemov in resno škodijo človeškemu telesu, ker je cianid ena od snovi, ki nespremenjena pronica v podzemne vode, ki so glavni obstoječi vir pitne vode. Kar zadeva globalno segrevanje, cianid vpliva na spremembe temperature in vzorca padavin, s čimer ustvarja poplave in plazove. Nesreča, ki se je zgodila v Romuniji, v mestu Baia Mare, leta 2000, ko se je po razpoki v bazenu za jalovino razlilo približno 100,000 m3 vode, okužene z cianidom in težkimi kovinami, kar je povzročilo največjo katastrofo v Vzhodni Evropi po Černobilu. To je sprožilo reformo rudarskega zakona v Romuniji s predložitvijo predloga spremembe Parlamentu, ki prepoveduje uporabo cianida v rudarstvu.
Gospod predsednik, upam, da bodo tudi druge države Evropske unije sledile vzoru Romunije, ter da bo prepoved uporabe cianida sčasoma postala evropsko pravilo.
Richard James Ashworth (PPE-DE). - Gospod predsednik, ta teden v četrtek bo Parlament glasoval o proračunu za leto 2008. Glede na to, da naj bi računsko sodišče predložilo poročilo naslednji mesec, vas opozarjam na medinstitucionalni sporazum, ki so ga leta 2006 podpisale tri institucije. V skladu s členom 44 tega sporazuma morajo vse države članice izdati potrdilo za finančne transakcije, ki so povezane s sredstvi EU. Kot sem obveščen, Komisija v okviru sedanjega programa od držav članic ne bo prejela zadevnih informacij do 15. februarja 2008. Šele takrat se lahko določijo skupni standardi za računovodstvo in notranji nadzor. To pomeni, da ni verjetno, da bo računsko sodišče prejelo potrebne informacije naslednji dve leti. To je nesprejemljivo. Poleg tega, da je to v nasprotju z duhom medinstitucionalnega sporazuma, se zaradi dejstva, da nikakor ni mogoče doseči zadovoljivega revizijskega poročila, resno zmanjšuje verodostojnost tega parlamenta. Gospod predsednik, pozivam vas, da ob vsaki priložnosti zahtevate, da države članice v prihodnje obravnavajo to vprašanje bistveno bolj resno.
Pierre Pribetich (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Združeni narodi so določili naslednji 10. december kot zadnji rok za določitev prihodnjega statusa Kosova. Vendar je položaj kritičen, ker kosovski organi grozijo z enostransko razglasitvijo neodvisnosti, Srbija zagovarja sistem širše avtonomije, Rusija pa je dala veto na predlog posebnega odposlanca Združenih narodov za nadzorovano neodvisnost. Moja skrb je poudariti ključno vlogo, ki jo bo imela Evropska unija pri reševanju krize.
Naša skupna želja je, da Unija dobi visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Vendar, kako verodostojno je lahko takšno imenovanje, če nismo sposobni izvesti naše vloge pri iskanju rešitve na kosovsko vprašanje, ki je uradno še vedno uvrščeno med zunanje zadeve, čeprav je dejansko notranja zadeva Unije? Zato mora EU dokazati smisel za usmeritev in jasno vizijo, ki odraža kompromis med srbskimi in kosovskimi zahtevami, pri čemer mora biti pozorna, da ne odpre Pandorine skrinjice odcepitev, poleg tega mora spregovoriti o prihodnosti Kosova ter prispevati k temu, da se bo njegov glas slišal v zboru narodov.
László Surján (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Delegacija Evropskega parlamenta v Čilu se ni sestala le s čilenskimi poslanci, ampak se je na začetku tega meseca sestala tudi z okoljskimi organizacijami v Santiagu. Po njihovem mnenju se obnašanje podjetij iz Evropske unije, ki delujejo v Čilu, zelo razlikuje od okoljskih načel, ki jih zagovarjajo v Evropi. Pravna in etična stališča o tem so jasna, vendar si žal diametralno nasprotujejo. To, kar počnejo ta podjetja, je lahko s pravnega vidika zakonito, vendar pa je etično škodljivo. Pomanjkanje okoljske zakonodaje pogosto privablja evropski kapital v tujino. Tovrstna selitev škoduje našim interesom na več načinov. Zato si moramo prizadevati za okoljsko strogost ne le znotraj Evropske unije, ampak tudi zunaj nje. Evropska unija mora biti pobudnik, ker neuspešen prenos odgovornosti na naslednjo generacijo povzroča v svetovnem merilu materialno in nematerialno škodo za evropske državljane.
Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Dovolite mi, da pohvalim peto izdajo Evropskega tedna regij in mest, ki je potekala v Bruslju od 8. do 11. oktobra 2007. Ta dogodek je zagotovil edinstveno platformo za regije in mesta celotne Evropske unije. Izmenjali so praktične izkušnje in pridobili znanje o inovativnih pobudah na področju regionalnega razvoja.
Mi, poslanci Evropskega parlamenta, smo prav tako imeli priložnost za srečanje z regionalnimi politiki med zanimivimi prireditvami. Rada bi se zahvalila Odboru regij, Generalnemu direktoratu Evropske komisije za regionalno politiko in odboru Evropskega parlamenta za regionalni razvoj za organizacijo tega dogodka. Zahvaljujem se našemu predsedniku, gospodu Hans-Gertu Pötteringu, za njegov govor, ki je temu dogodku podelil dostojanstvo. Le dinamične evropske regije z močnim človeškim potencialom, s pogumnimi in zagretimi regionalnimi politiki in dobro pripravljenimi projekti, ki so osredotočeni na inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest ter sodelovanju v regionalnih skupinah, se bodo lahko soočile z izzivi globaliziranega sveta.
Marianne Mikko (PSE). - (ET) V petek so bo začel drugi letošnji vrh med Evropsko unijo in Rusijo. Z nobeno drugo državo se ne srečujemo tako pogosto, vendar določene težave ostajajo.
Petkov vrh ni poslovilni obisk gospoda Putina: tudi v prihodnosti bo obdržal vajeti Rusije. Namesto, da mu pojemo hvalo, bi morali razpravljati o tem, kako poglobiti strateško partnerstvo med Rusijo in Evropsko unijo.
Za evropsko varnost bi bilo zelo pomembno sprožiti sodelovanje o kriznem upravljanju, o katerem se je dogovorilo na srečanju novembra 2003, zlasti v zvezi z nerešenimi spori.
Na Portugalskem se lahko od Rusije zahteva, da pridnestrske separatiste, ki jih je Evropska unija razglasila za nezaželene osebe, obravnava kot bi jih resničen partner, in sicer tako da pridnestrski eliti prepove potovanje prek ruskih meja. Zdaj lahko tolpa, ki širi nestabilnost med evropskimi sosedami, prosto potuje prek ruskih letališč.
Ta korak ne bi bil težek za Rusijo, hkrati bi bil tudi znak, da bo Rusija poslušala Evropo ter da smo resnični partnerji.
Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, žalostno je, da je treba po povezovalnem rezultatu lizbonskega vrha prejšnji teden ponovno opozoriti na to, da je Nikozija še vedno evropsko mesto, ki je razdeljeno, kot je bil nekdaj Berlin. Od leta 1963 deli tako imenovana zelena črta to ciprsko mesto in ljudi na grški in turški del. Na eni strani jo strogo varuje turška vojska, na drugi strani pa vojska Republike Ciper. Delitev je najbolj nesmiselna na ulici Ledra, ki je živahen kraj za nakupovanje v središču Nikozije, vendar je razdeljen s steklenim zidom, ki ločuje grške Ciprčane od turških Ciprčanov.
Gospod predsednik, prosim vas, da takoj osebno pozovete vladi Turčije in Cipra, naj brez zapletenih osnovnih pogojev in navideznih praznih političnih izgovorov naredita zgodovinski korak ter odpreta ulico Ledra, da grškim in turškim Ciprčanom omogočita svobodno gibanje v glavnem mestu. Poskrbimo, da odprtje ulice Ledra v Nikoziji postane simbol miru in enotnosti za Evropejce ter pospeši rešitev težave na Cipru.
Georgios Papastamkos (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, na spletni strani EU je danes objavljena novica, da je OLAF, v sodelovanju z avstrijskimi organi, razbil verigo nezakonitega uvoza kitajskih oblačil in čevljev. Škoda v proračunu Skupnosti znaša 200 milijonov EUR. Z vidika te prelomne zgodbe, ki ni osamljen dogodek, ampak se dogaja po vsej Evropi, vas, gospe in gospodje, pozivam, da predložite peticijo Komisiji. Povečati je treba carinske preglede ter uvozne omejitve podaljšati prek tega leta. Komercialni varstveni ukrepi za uvoz obutve morajo biti bolj učinkoviti.
Karin Scheele (PSE). - (DE) Gospod predsednik, zelo se zadovoljna, da je danes tu prisoten komisar Stavros Dimas. Ob tej priložnosti želim pohvaliti ukrep, ki ga je Komisija sprejela prejšnji teden v zvezi z nezakonitim spomladanskim lovom na divje ptice na Malti. Temu vprašanju smo posvetili veliko pozornosti, ne le v Parlamentu ampak tudi v našem odboru za peticije. Izročitev končnega opozorila malteškim organom je, kot verjamem, pomemben korak. Upam, da bomo naslednjo pomlad lahko želi sadove tega dragocenega in razsodnega političnega ukrepa ter da se bo Evropska zakonodaja izvajala v obliki prepovedi nezakonitega spomladanskega lova.
Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, lani je 25 držav Evropske unije podpisalo skupen stabilizacijski in pridružitveni sporazum med Albanijo in Evropsko unijo. Danes, 16 mesecev po podpisu tega sporazuma, je le deset držav ratificiralo ta dokument. Od teh deset držav jih je šest novih držav članic EU: Poljska, Madžarska, Slovaška, Slovenija, Litva in Latvija, ki so se jim pridružile štiri države iz stare EU: Španija, Irska, Švedska in Luksemburg. Zato pozivam preostalih 17 držav članic EU, naj čim prej ratificirajo ta sporazum, razen če ne želimo, da se koncept evropske solidarnosti spremeni v prazne besede ali slogane.
Milan Gaľa (PPE-DE). - (SK) Italijanski organi so prek evropskega sistema za zgodnje opozarjanje in odziv obvestili države članice Evropske unije o izbruhu tropske mrzlice, ki jo prenaša virus čikungunja, v deželi Emilija-Romanja. Poročali so o 197 primerih tropskega virusa. Laboratorijski testi so potrdili, da je bilo 14 % vseh obolelih okuženih z virusom, zaradi katerega je umrla ena oseba.
Čeprav zaenkrat še ni razloga za paniko, mora Evropska unija ponovno ukrepati, da se pripravi na možnost obsežne epidemije. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki spremlja prenosljive bolezni, ugotavlja, da ugodni podnebni pogoji dopuščajo širjenje virusa, zlasti v Sredozemlju. Nevarnost, da se virus prenese v druge evropske države, je prav tako visoka. Okuženi ljudje lahko bolezen prenašajo naprej v druge regije Unije.
Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, prejšnji teden je turško sodišče spoznalo Arata Dinka, sina Hranta Dinka, umorjenega turškega novinarja, za krivega, ker je napisal več člankov, v katerih je spregovoril o genocidu nad armenskim narodom. Gospod Dink, urednik časopisa „Agos“, je bil spoznan za krivega na podlagi člena 301 turškega kazenskega zakonika. Tudi njegov oče je bil obsojen na podlagi tega člena. Hrant Dink je bil obsojen na eno letno pogojno zaporno kazen. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj je storila Evropska komisija, da bi pozvala Turčijo, naj odpravi ta člen iz svojega kazenskega zakonika.
Poleg tega, gospe in gospodje, če upoštevamo turško nepopustljivost, koliko časa menimo, da bo Turčija še potrebovala, preden bo dokončno razumela, da ima evropske obveznosti in se mora zato obnašati kot demokratična država?
György Schöpflin (PPE-DE). − Gospod predsednik, iz Slovaške prihajajo zaskrbljujoče novice. – Direktorju donavskega muzeja v Komárnem, Csabi Fehérju, grozijo z odpovedjo. Med drugim ga obtožujejo, da je lani soorganiziral razstavo v Evropskem parlamentu. Razstava je prikazovala trpljenje madžarske manjšine pod češkoslovaško vlado po letu 1945 na podlagi kolektivne krivde. Koncept kolektivne krivde je popolnoma nezdružljiv z družbenimi normami in človekovimi pravicami, ki so bistvo demokratičnih temeljev Evropske unije.
Slovaška je kot država članica Evropske unije ta načela v celoti sprejela. Zato dejanja slovaških organov niso le v posmeh normativnosti človekovih pravic, ampak posredno kritizirajo Evropski parlament. Slovaška mora to protislovje čim prej odpraviti.
Silvia-Adriana Ţicău (PSE). - (RO) Statistika kaže, da se prebivalstvo Evropske unija stara. Le 35 % je starejših od 50 let in le 16 % prebivalstva Evropske unije je mlajšega od 14 let.
Demografska politika Evropske unije je politika, od katere je odvisna prihodnost Evrope. Demografska politika mora obravnavati dostopne zdravstvene storitve in dostojne pokojnine za upokojence, ukrepe za povečanje števila rojstev v vseh državah članicah ter dostojna, stabilna in dobro plačana delovna mesta. Iz tega razloga prosim Evropsko unijo, naj skupaj z državami članicami razvije politiko Skupnosti in nacionalne strategije, kar zadeva demografsko politiko. Rezultat takšnih ukrepov bo viden v naslednjih 20–30 letih. Socialna Evropa potrebuje vse svoje državljane, zlasti pa je potrebno, da se vsak državljan vključi v družbo in ima dostojno življenje. Zato moramo politiko za varovanje državljanov in razvojno politiko povezati z demografsko politiko.
Anna Záborská (PPE-DE). - (SK) Madžarska straža je bila ta konec tedna ponovno glavna tema pogovorov na Slovaškem in na Madžarskem. Vsi ljudje dobre volje si bodo prizadevali za mir in spravo med vsemi narodi. Glede na sedanji vladi na Madžarskem in Slovaškem, obstaja potreba po močni krščansko-demokratski opoziciji, da se doseže demokracija. Vendar, ne bomo zmagali, če se bomo predajali čustvom.
Madžarsko vlado prosim, naj spoštuje mirovno pogodbo, ki jo je Madžarska podpisala v Parizu 10. februarja 1947. V tej pogodbi se je Madžarska zavezala, da v prihodnosti na svojem ozemlju ne bo več dopuščala obstoja in dejavnosti fašističnih političnih, vojaških in paravojaških organizacij, ki širijo revizionistično propagando. Ne vem, kaj bi še lahko storili v imenu miru in medsebojnega razumevanja med našima narodoma.
Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, opozorila bi na pismo, ki je bilo prejšnji teden natisnjeno v irskem nacionalnem časopisu in ga je podpisalo tudi nekaj poslancev tega parlamenta. Irska bo verjetno edina država, ki bo izvedla referendum o dokumentu, ki se bo gotovo imenoval „lizbonska pogodba“. V omenjenem pismu so navedene tri zahteve. Ena od njih je, da morajo v vsaki državi članici o pogodbi odločati njeni državljani na referendumu. Druga zahteva celo določa, da morajo nacionalni parlamenti držav članic EU sprejeti ustrezne zakonske in ustavne določbe, ki omogočajo referendum.
Reči moram, da sem popolnoma presenečena nad takšnimi zahtevami. Kaj pa načelo subsidiarnosti, v skladu s katerim se odločitve sprejemajo na najprimernejši ravni, v tem primeru na ravni držav članic? Zdi se mi, da tisti, ki hočejo manj poseganja Evrope, na nek zapleten način dejansko spodbujajo ostro poseganje v zadeve držav članic s svojimi zahtevami, da nacionalni parlamenti spremenijo ustavo in zakonske določbe, da bodo ustregli piscem tega pisma. To bi nedvomno bil demokratični primanjkljaj.
Ioannis Gklavakis (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, v EU zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, vsako leto umre 650 000 ljudi. To je enako manjši vojni. Od tega 80 000 ljudi umre zaradi pasivnega kajenja. Dim vsebuje 4 000 snovi, od tega jih je 50 rakotvornih. Pred več desetletji je zdravniška skupnost dokumentirala škodljive in morebiti usodne posledice kajenja. Naša dolžnost je, da poskušamo in zmanjšamo kajenje ter zlasti da mlade odvrnemo od kajenja. Da bi uspeli, potrebujemo odločno zakonodajo. Kajenje na javnih mestih je treba prepovedati. Industrijske dodatke tobaku je treba nadzorovati, raziskovati in omejevati. Na prodajnih točkah potrebujemo nadzor in strogost. To dolgujemo 70 % državljanov EU, ki ne kadijo, in veliki večini kadilcev, ki želijo prenehati.
Geoffrey Van Orden (PPE-DE). - Gospod predsednik, kot veliko poslancev v tem parlamentu, ali glede na naše resolucije, celo kot večina poslancev sem osupel, ker namerava Evropska unija dovoliti, da se zimbabvejskega tirana Mugabeja povabi na vrh med EU in Afriko, ki bo decembra v Lizboni. Komisar Michel pravi, da za to obstajata dva razloga, kar se mi zdi precejšnja zabloda, in sicer, da ne smemo Mugabeja osamiti, ker bi s tem le okrepili njegovo vlogo, in da hoče EU biti svetovna strateška udeleženka. Povabilo Mugabeja v Lizbono je žalitev naših načel in je v neposrednem nasprotju z izraženimi stališči EU. Naša diplomacija glede Afrike je neuspešna, če kakšna afriška vlada še vedno upošteva Mugabeja.
Gospod predsednik, vem, da ste tudi vi zaskrbljeni zaradi grozljivih razmer v Zimbabveju. Zato bi vas prosil dvoje: prvič, da ponovno opozorite na trdno mnenje tega parlamenta, da Mugabeja ne bi smeli povabiti decembra v Lizbono, in drugič, da se upoštevajo želje tega parlamenta in se zavrne sodelovanje na kakršnem koli vrhu EU, na katerega je povabljen Mugabe ali kateri koli drugi zimbabvejski politiki, ki jim je to prepovedano.
Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). - (PL) Gospod predsednik, med današnjo razpravo v Evropskem parlamentu bomo obravnavali poročilo Richarda Corbetta o spremembah člena 173 pravilnika Evropskega parlamenta o dobesednih zapisih.
Po mojem mnenju se odbor ne premika v smer, v katero bi se moral. Menim, da lahko to rečem zaradi člena 96, ki navaja, da „Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela“, zato vsak poskus za omejitev zagotavljanja informacij državam članicam Evropske unije, kot tudi dostopa do njih, ogroža to temeljno pravico in nasprotuje ideji Unije, pravilniku Evropskega parlamenta, obstoječim sporazumom ter krši temeljne človekove pravice v Evropski uniji.
Evropske unije prav gotovo nismo gradili z namenom diskriminacije proti manjšim narodom z manj prilagodljivimi kulturami, če pa smo, bi morali to povedati pred pristopom. Prav tako je nesmiselno, da govorimo o stroških, o finančnih virih. Toliko smo porabili za nepotrebne zmogljivosti in za administracijo, da bi morali biti vsaj sposobni komunicirati z družbo.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL). - (PT) Gospod predsednik, največje demonstracije v Lizboni v zadnjih 20 letih so potekale 18. oktobra lani, ko je več kot 200 000 ljudi, ki jih je zbrala Zveza sindikatov portugalskih delavcev, obsodilo neoliberalno politiko Evropske unije, reklo „ne“ prožni varnosti, protestiralo proti brezposelnosti, socialnemu izključevanju in revščini, v kateri živi več kot 20 % Portugalcev, ter zahtevalo socialno Evropo.
Evropski voditelji ne morejo spregledati teh pomembnih demonstracij. Zato podpiramo Zvezo sindikatov portugalskih delavcev in njene člane ter izražamo svojo zavezanost boju za zaščito dostojanstva delovnih ljudi.
PREDSEDUJOČI: VIDAL-QUADRAS Podpredsednik
Bernard Wojciechowski (IND/DEM). - Gospod predsednik, Howard Stern, oprostite, tednik Stern je razkril temno stran nemške družbe, ko je v zadnji številki objavil, da vsak četrti Nemec še vedno meni, da je imel nacionalsocializem dobre strani. Če je to res, lahko pomeni, da vsak četrti Nemec v tej polkrožni dvorani vidi dobre strani nacionalsocializma, kar bi bilo škandalozno, ali da ta nemška delegacija v Evropskem parlamentu ne izraža stališč svojega celotnega naroda. Nedavno je Nemčija dobila 96 sedežev. Če upoštevamo statistične podatke iz tednika Stern, bi bilo mogoče pametneje, če bi tej državi dodelili le tri sedeže, tako da ne bi bilo prostora za četrtega.
Vendar se strinjam z gospodom Schulzem glede naslednje zadeve: v združeni Evropi ni prostora za doktrino nacionalizma v kakršni koli razsežnosti. Vendar bi se moral gospod Schulz natančneje posvetiti ozadju nemškega huliganstva. Sam pa si glede na to, da prihajam s Poljske, želim, da bi vsi nemški poslanci nasprotovali nacionalizmu tako kot gospod Schulz.
Urszula Krupa (IND/DEM). - (PL) Gospod predsednik, v psihološkem okolju so čustva, kot so odgovorna ljubezen do druge osebe, družine ali države – ki se imenuje patriotizem – dokaz, skupaj z drugimi višjimi čustvi, višje stopnje osebnega razvoja. V nasprotju s primitivnimi čustvi, ki jih delimo z živalmi, se center za višja čustva nahaja v ločenem delu možganov. Patriotizem se izraža kot ljubezen do in želja po ohranjanju ljudskih običajev, kulture in jezika, spoštljivega odnosa in predanosti lastni državi. Ta čustva so povsem v nasprotju z nacionalizmom in šovinizmom, ki ju zaznamuje sovraštvo do drugih ljudi. Patriotizem ne dopušča žaljenja narodov ali držav. Zaznamuje ga predvsem odprtost do drugih držav in spoštovanje njihove pravice do suverenosti in neodvisnosti.
Opozorila bi vas na naravo patriotizma, zlasti po govorih nekaterih levičarskih poslancev, ki so žalili nacionalne vlade in njihov domoljubni odnos, mogoče zato ker ne razumejo razlike med ljubeznijo do države in sovraštvom, za katerega je značilno obnašanje, kot je šovinizem. V primeru evropskega povezovanja je posebej pomembno, da razlikujemo med temi povsem različnimi koncepti, ki jih veliko ljudi ne razume.
Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, eno od najpomembnejših vprašanj, na katera mora odgovoriti Evropska unija, je obravnavanje oskrbe z energijo v povezavi s podnebnimi spremembami. Glavne skrbi povzročajo varna oskrba z energijo in večji stroški, saj so se v zadnjih petih letih cene povečale za 100 %.
Za Irsko so ti izzivi še posebej veliki. Povpraševanje po energiji se povečuje, velika pa je tudi odvisnost od uvoženega fosilnega goriva. Odvisni smo od uvoza 90 % goriva. Potrebujemo velike naložbe v infrastrukturo, prizadevati si moramo za liberalizacijo trga in zmanjšati emisije ogljika.
Parlament preučuje akcijski načrt o izvajanju energetske politike za Evropo. Na Irskem vzpostavljamo energetski trg za celotno Irsko, in sicer z združevanjem trgov električne energije na severu in jugu. Čeprav je to pozitiven napredek, ni dovolj. Obseg trga je premajhen. Če želimo vzpostaviti usklajen energetski trg, je za Irsko nujno potrebno povezovanje z ostalo Evropsko unijo, kar pa bo drago. Zato pozivam irsko vlado, naj preuči možnost, da se za te naložbe uporabijo sredstva iz kohezijskega sklada, ker so nujna, če želimo, da se na Irskem nadaljuje gospodarska rast.