Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 22. oktober 2007 - Strasbourg

14. Okvirna direktiva o trajnostni uporabi pesticidov – Tematska strategija o trajnostni uporabi pesticidov Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilo Christe Klaß v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (KOM(2006)0373 – C6-0246/2006 – 2006/0132(COD)) (A6-0347/2007),

– poročilo Irene Belohorske v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o tematski strategiji o trajnostni rabi pesticidov (2007/2006(INI)) (A6-0291/2007) in

– poročilo Hiltrud Breyer v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (KOM(2006)0388 – C6-0245/2006 – 2006/0136(COD)) (A6-0359/2007).

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, naj se najprej zahvalim Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalcem, gospe Belohorski in gospe Klaß za njuno izjemno natančno delo. Zahvaljujem se tudi odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, gospodu Ebnerju ter odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter gospe Corbey in odboru za industrijo, raziskave in energijo za poročila in stališča, ki so jih izrazili na prvi obravnavi.

V zadnjih trideset letih so nam politika in zakoni EU o varstvu javnega zdravja in okolja omogočili znaten napredek, ki je precej zmanjšal tveganja zaradi pesticidov. Vendar se sedanja zakonodaja po eni strani osredotoča na odobritev in dajanje izdelkov v promet, na drugi strani pa na spremljanje ostankov izdelkov v živilih in krmi za živali. Med tema dvema točkama usmeritev na pravo zajema obdobje uporabe pesticidov. Vendar je to bistvena stopnja; v tem času sta ogrožena zdravje ljudi in okolje.

Programi za spremljanje, ki se izvajajo v državah članicah so razkrili sledi pesticidov ne le v živilih in krmi za živali, ampak tudi v samem okolju, in sicer v koncentracijah, ki presegajo mejne vrednosti, določene v evropski zakonodaji. Poleg tega je postalo jasno, da so pesticidi vprašanje, ki zelo skrbi evropske državljane. Zato se moramo bolj potruditi, da bi povečali varstvo evropskih državljanov in našega okolja. Tematska strategija o trajnostni uporabi pesticidov in okvirna direktiva, ki jo spremlja, sta vključeni v splošno postavko o obravnavi zdravja ljudi in okolja zaradi pesticidov.

Glavni elementi predloga Komisije za okvirno direktivo so naslednji:

Prvič, vsaka država članica bo pripravila nacionalne akcijske načrte, v katerih bo določila cilje, ukrepe in razporede za zmanjšanje tveganja in odvisnosti od pesticidov.

Drugič, profesionalni uporabniki pesticidov, večinoma so to kmetije, distributerji in svetovalci, bodo potrebovali ustrezno usposabljanje. Pri tem se bodo naučili dovolj o nevarnosti pesticidov in o uporabi nadomestnih sredstev. Javno ozaveščanje o tveganjih uporabe pesticidov bo prav tako treba izboljšati.

Tretjič, redno bo treba pregledovati strokovno opremo za škropljenje pesticidov ter jo pravilno vzdrževati.

Četrtič, škropljenje iz zraka bo prepovedano, vendar bodo države članice ohranile možnost izjem v omejenih primerih, ko je škropljenje iz zraka edina izvedljiva rešitev.

Petič, sprejeti bodo posebni ukrepi za varstvo splošnih javnih in ranljivih sektorjev prebivalstva ter vodnih sistemov in geografskih območij, kot so območja iz mreže Natura 2000. Takšni ukrepi lahko med drugim vključujejo ustvarjanje varovalnih pasov ali prepoved ali omejitev uporabe pesticidov.

Šestič in kot zadnje, vendar prav tako pomembno, podpreti moramo kmetijske tehnike, pri katerih se uporabljajo majhni odmerki pesticidov. S tem se omogoči izvajanje celostnega nadzora nad pesticidi, ki mora postati obvezno od leta 2014.

Drugi ukrepi, ki jih predvideva tematska strategija so bili vključeni ali bodo v kratkem vključeni v druge zakonodajne akte. Ti vključujejo predlog za urejanje dajanja fitofarmacevtskih sredstev v promet. Uredba bo zagotovila še večje zmanjšanje škodljivih aktivnih snovi, ki krožijo na trgu, zlasti prek primerjalne ocene in upoštevanja načela zamenjave. To je predlog mojega kolega, gospoda Kyprianouja, o katerem razpravljamo nocoj na podlagi poročila, ki ga je pripravila gospa Breyer.

Prav tako vključuje predlog o urejanju zbiranja statističnih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih. Ta predlog je bistvenega pomena; določa kazalnike za merjenje napredka pri zmanjševanju tveganja. O tem predlogu zdaj razpravljajo zadevni parlamentarni odbori.

Prav tako se predlaga nova direktiva, ki določa osnovne specifikacije za opremo za škropljenje, ki so bo dala v promet. Predlog bo dopolnil obstoječe določbe glede vzdrževanja in rednega pregledovanja opreme za škropljenje.

Gospod predsednik, v sklepu naj poudarim, kako je pomembna predlagana direktiva o trajnostni uporabi celostnega zatiranja škodljivcev s pesticidi. To je temeljni ukrep predloga Komisije; o njem so razpravljali drugi parlamentarni pododbori.

Nihče ne dvomi, da moramo zmanjšati odvisnost od pesticidov ter se preusmeriti k bolj okolju prijaznim nadomestnim sredstvom za zaščito rastlin in nadzor škodljivcev. Celostno zatiranje in nadzor škodljivcev sta najučinkovitejša načina za dosego tega cilja. Zato je posebej pomembno, da se ta element ohrani v našem predlogu in postane obvezen v vseh državah članicah od leta 2014 naprej.

  Markos Kyprianou, komisar. − (EL) Gospod predsednik, danes bomo razpravljali o resnično težavnem, vendar pomembnem vprašanju.

Naj se najprej zahvalim vsem, ki so omogočili današnjo razpravo, zlasti poročevalki, gospe Breyer.

To vprašanje je bilo vedno težko. Treba je vzpostaviti ravnovesje. Varovanje zdravja in okolja je treba izboljšati, medtem ko se postopki poenostavljajo, upravni stroški pa zmanjšujejo, da se omogoči večja konkurenčnost in inovativnost. Prepričan sem, da bo predlog Komisije pomagal uresničiti ta dva cilja, ker dopolnjuje notranji trg. To stori z vzpostavitvijo sistema prilagodljivega vzajemnega priznavanja območij ter z dopuščanjem državam članicam, da sprejmejo ukrepe in omejitve v primerih posebnih nevarnosti za zdravje in okolje po vsej državi članici ali le v njenem delu.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, dejstvo je, da imajo lahko fitofarmacevtska sredstva pomembno vlogo v kmetijstvu, pri pridelavi poljščin, gojitvenih delih v gozdu in pri tržnem vrtnarjenju. Želim si, da jih ne bi potrebovali, ker nedvomno vplivajo na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Zato moramo zagotoviti, da so zadevna pravila učinkovita in uravnotežena.

Veljavna zakonodaja je iz leta 1991. Na podlagi poročila Komisije iz leta 2001 o funkciji zakonodaje in o tem, kje jo je mogoče izboljšati, sta Evropski parlament in Svet zaprosila Komisijo, naj pripravi predloge za spremembo direktive. Drznem si reči, da nihče ne dvomi glede potrebe po posodobitvi obstoječe zakonodaje.

Dovolite mi, da se zahvalim zainteresiranim organom v vseh sektorjih ter omenim bistven prispevek, ki so ga ustvarili v okviru predhodnega osnutka tega predloga. Komisija je prav tako opravila obsežno oceno učinka.

Prva prednostna naloga je brez dvoma dosežek najvišje možne ravni varstva za zdravje ljudi in zdravje živali kot tudi za varstvo okolja. To se bo doseglo s številnimi določbami: določitev jasnih, strogih meril za odobritev aktivnih snovi; dajanje osrednje vloge evropskemu organu za varnost hrane pri ocenjevanju aktivnih snovi ter obvezovanje kmetov, da bodo shranjevali dokumente o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bodo na zahtevo na voljo njihovim sosedom in vodni industriji. Organi držav članic bodo prav tako morali okrepiti preglede komercialnega izkoriščanja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev; Komisija pa bo preverila in potrdila, kako učinkovito države članice izvajajo te preglede. Dodatni preskusi na živalih bodo nemudoma prepovedani. Da bi spodbujali trajnostno kmetijstvo, bodo najvarnejše nadomestne rešitve nadomestile najnevarnejše izdelke. Ta predlog bo tako ustvaril varnejši okvir za uporabo fitofarmacevtskih sredstev v EU ter bo okrepil ukrepe za varstvo okolja.

Predlog zagotavlja isto kot lizbonska strategija, ker bo prav tako zmanjšal upravne stroške. Postopek bo krajši in bolj učinkovit, medtem ko je po mojem mnenju bolj pomembno, da se ohranijo ravni varstva in zaščite zdravja in okolja.

Države članice ne bodo več delovale v osami, ker bodo obojestransko priznane odobritve zdaj postale bolj pravilo kot izjema. S tem se bomo izognili ločevanju notranjega trga fitofarmacevtskih sredstev ter bomo prenehali ločevati trg zaradi kmetijskih proizvodov.

Spremembe pravil o varstvu podatkov bodo zagotovile večjo preglednost in pravičnejšo konkurenco brez oviranja raziskav in inovativnosti.

Predlagana uredba je eden od ključev do celostne strategije Komisije v sektorju pesticidov. Dopolnjuje predlog direktive o trajnostni uporabi pesticidov, ki ga je že analiziral moj kolega, gospod Dimas.

Končno, naj omenim večje število predlogov spremembe, ki so bili predloženi. To niti ni presenetljivo za tako kompleksno vprašanje in po našem mnenju morda še nismo dosegli popolnega sporazuma. Verjamem, da bomo lahko v kratkem to storili v naslednjem koraku postopka. V vmesnem času lahko Komisija sprejme nekatere predloge spremembe, medtem ko druge zavrne. Popoln seznam s stališčem Komisije o vsakem predlogu spremembe in o zadevni razlagi je na voljo Parlamentu in njegovim poslancem. Moja naloga ni ločeno analizirati vsak predlog spremembe, ker za to zagotovo nimam dovolj časa. Prosim, da se ta seznam vključi v zapisnik zasedanja.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, veselim se konstruktivne in zanimive razprave.

  Christa Klaß (PPE-DE), poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospoda komisarja Dimas in Kyprianos, gospe in gospodje, pozdravljam predlog Skupnosti za okvir za ukrep Skupnosti za dosego trajnostne uporabe pesticidov, moje opombe tu pa bodo zadevale ta del tega splošnega paketa.

To je široko področje, v katerem je potrebnih še veliko prilagoditev po vsej Evropi, ki bodo koristile potrošnikom in uporabnikom ter zlasti okolju. Različna pravila v Evropski uniji ne ustvarjajo le raznolikih varnostnih standardov, ampak tudi zmedo in izkrivljajo konkurenco.

Možnost, da škodljivci uničijo celoletno žetev je v Evropi na srečo stvar preteklosti. Vendar se danes srečujemo z novimi izzivi, na katere se moramo odzvati s odločno politiko varovanja rastlin. Svetovno prebivalstvo se povečuje, hrana po postaja vse bolj redka po vsem svetu. Podnebne spremembe so spremenile pogoje za kmetovanje: pojavljajo se novi škodljivci, naravne nesreče pa redčijo pridelek. Zato je še vedno pomembno, da se pridelek zavaruje ter da se pri tem uporabljajo fitofarmacevtski agenti.

Pri zaščiti rastlin je tako kot pri veliko drugih stvareh v življenju pomemben odmerek. Medtem ko je ena uspavalna tableta koristna, jih je več lahko usodnih. Pri tem je treba biti pozoren, da se zagotovi ustrezna in strokovna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, kajti neprimerna uporaba je lahko nevarna. To velja ne le za kmetijske posesti, ampak tudi za javne površine, kot so parki, igrišča, športna igrišča, sprehajalne poti in železniške proge. Informacije, izobraževanje in poznavanje posledic uporabe pesticidov, njihovih koristi in tudi nevarnosti so v središču te direktive. Prodajalci in uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo biti usposobljeni in obveščeni.

Z nacionalnimi akcijskimi načrti morajo države članice zagotoviti trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pri tem si morajo prizadevati za doslednost z drugimi določbami Skupnosti. Dobro preskušena in varna uporaba strojev bo zagotovila ciljno usmerjeno zaščito rastlin, katere cilj je zmanjšati vsako tveganje.

Poljubno odstotno znižanje uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstvih je v nasprotju s cilji dobre kmetijske prakse in celostnega zatiranja škodljivcev. Potrebujemo oba dejavnika, gospod komisar Dimas, prav tako bomo še naprej potrebovali dobre kmetijske prakse in celostno zatiranje škodljivcev, ker potrebujemo dinamiko. Razen tega je bila stroga ureditev odobritev skrčena na absurdnost. Izdelki s škodljivimi učinki ne smejo biti odobreni v nobenem primeru; ni dovolj, da se njihova uporaba prepolovi. Vendar če so fitofarmacevtska sredstva uspešno prestala strog postopek odobritve, bi bilo nelogično zmanjšati njihovo uporabo za določen odstotek. Razen tega, mi še nihče ni znal natančno razložiti, kako naj bi se takšno znižanje upravljalo in ocenjevalo.

Isto velja za varstvo vodnega okolja. Poljubna vzpostavitev standardnih vmesnih pasov ob vodnih telesih ne služi vodnim telesom. V tem primeru ostaja obvezen diferenciran pristop. Vmesne plasti morajo ustrezati geografskemu položaju, lastnostim prsti in rastlinam, ki zahtevajo zaščito. Tovrstni pristop je bil že sprejet v navodilih za uporabo, ki so priložena različnim fitofarmacevtskim sredstvom.

Gospod komisar, omenili ste škropljenje pridelkov iz zraka. Za strme vinogradniške površine na bregovih reke Mozele v moji domovini ali za riževe plantaže v južni Evropi ni nobene druge nadomestne rešitve. Na teh območjih je škropljenje pridelkov iz zraka nenadomestljivo. Vendar mora biti uporaba helikopterjev za škropljenje iz zraka urejena. Posebna pozornost je potrebna na občutljivih območjih, kot so parki in javna ali šolska igrišča. Uporaba pesticidov mora biti zato čim manjša, nekemični nadomestki pa morajo imeti prednost. Po mojem mnenju bi to lahko celo pomenilo, da se cel šolski razred pošlje odstranjevat plevel s šolskega igrišča.

Prepoved fitofarmacevtskih sredstev na vseh področjih, ki so dom posebnim vrstam rastlin in živali, ne bi bila v skladu s cilji ohranjanja okolja. Pesticidi so zlasti pomembni, če želimo ohraniti te habitate. Fitofarmacevtska sredstva so draga, zato jih noben kmet ne bo uporabljal več, kot je absolutno potrebno. Dodatni davki izkrivljajo konkurenco na mednarodnem trgu. Omogočili bi nakup cenejših izdelkov zunaj EU, kar bi negativno vplivalo na trajnost.

Želimo enako zaščito in enake standarde po vsej EU. V številnih državah so predlagani ukrepi za nekaj časa razporedili dobro prakso. Zato je uskladitev pravil, ki urejajo uporabo fitofarmacevtskih sredstev obvezna, kar je tudi razlog, da je pristop Komisije pravilen. Zdaj je na nas vseh – to lahko razumemo kot poziv – da uvedemo direktivo, ki zahteva čim manj birokracije, pri čemer ustreza našim prizadevanjem. Prosim za vašo podporo.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE) . – (FR) Gospod predsednik, prosila sem vas za besedo, ker ne vem zagotovo, kaj se dogaja. Sodelovala sem pri razpravah o teh različnih poročilih v odboru za okolje, vendar se mi zdi, da vam gospa Klaß pravkar ni predstavila poročila, ki ga je odbor soglasno sprejel, ampak odraz njenega osebnega stališča. Zato me zanima, ali lahko pričakujemo bolj objektivno predstavitev stališča odbora za okolje o tem zelo pomembnem poročilu.

  Christa Klaß (PPE-DE), poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, naj povem gospe Isler Béguin, da v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ni prišlo do nobenega soglasnega glasovanja, da smo nedvomno sprejeli nasprotno stališče ter da je večina moje skupine nasprotovala stališču, na katerega se sklicuje. Gotovo sem poudarila, da podpiram predlog Komisije.

  Irena Belohorská, poročevalka. – (SK) Tematska strategija o trajnostni uporabi pesticidov, ki je nezakonodajni politični dokument, priložen direktivi, odgovarja dejstvu, da se tveganja pri uporabi pesticidov ne zmanjšujejo. Današnji ostanki pesticidov v živilskih izdelkih presegajo sprejemljive vrednosti: 44 % sadja je okuženega s pesticidi, od tega 5,5 % vsebuje najvišje preostale stopnje. Sadje s prekomernimi ostanki pesticidov se je prodajalo tudi v prostorih Evropskega parlamenta. Cilj mojega poročila je zmanjšati nevarnosti in tveganja za zdravje in okolje, ki izhajajo iz uporabe pesticidov.

Najprej želim poudariti, da je uporaba pesticidov povezana z razvojem malignih tumorjev ali imunoloških ali drugih nevrotoksičnih nepravilnosti. Zato sem bila presenečena (žal je bilo to negativno presenečenje), da je Komisija v svojem besedilu omenjala le tveganja za zdravje, ki jih predstavlja uporaba pesticidov, zlasti njihov učinek kopičenja. Nosečnice, otroci in zarodki so najbolj ogrožene skupine. Čeprav zagovarjam zaščito rastlin, menim, da moramo najprej zavarovati zdravje ljudi. Obstaja očitna povezava s podnebnimi spremembami. Globalno segrevanje bo prineslo še več škodljivcev: količine uporabljenih pesticidov ne moremo povečevati v neskončnost povečevati.

Nacionalni akcijski načrti, ki vsebujejo posamezne cilje držav članic v smislu zmanjševanja tveganja, so najbolj pomemben del celotnega procesa. Menim, da je predlog, v katerem Komisija zavrača cilje znižanja količine uporabe, nezadosten. Fraza „za zmanjšanje nevarnosti, tveganj in odvisnosti od pesticidov“ ni natančno opredeljena ter držav članic ne bo spodbudila k znižanju količine uporabljenih pesticidov.

Tematska strategija je splošno besedilo in ne ponuja podrobne rešitve za izračun količin. Vendar moji kolegi in jaz predlagamo naslednje za direktivo: 50-odstotno znižanje najbolj nevarnih snovi, ki so, če se uporabljajo v velikih količinah, rakotvorne in mutagene; uporaba bioloških pesticidov in pesticidov, ki predstavljajo malo nevarnosti, vendar jih zdaj ni treba zmanjšati; tako imenovan indeks pogostosti uporabe se bo uporabljal za druge pesticide. Posamezne značilnosti in pogoje v vsaki državi članici bo treba upoštevati. Poudariti je treba, da količinski kazalniki v nacionalnem akcijskem načrtu ne določajo enakega znižanja uporabe pesticidov za vse države. Upoštevali bodo specifične geografske pogoje ter obdelovalne kmetijske sisteme dane države.

Res je, da samodejno znižanje količine ne nujno vodi k zmanjšanju tveganja; vendar se to zgodi v več primerih. Tematska strategija in direktiva morata obravnavati ukrepe za varstvo rastlin in biocide. Zaščito vodnega okolja pred onesnaženjem s pesticidi je treba okrepiti z ustanovitvijo vmesnih območij ob vodnih tokovih. Čeprav podpiram prepoved škropljenja iz zraka, razumem, da bodo v določenih okoliščinah dovoljene izjeme, kadar ne bo na voljo bolj izvedljivih nadomestnih možnosti. Kadar se uporablja škropljenje iz zraka, bo o tem ustrezno obveščena splošna javnost, in sicer o uri škropljenja in o uporabljenem škropivu. Strategija ni usmerjena proti kmetom. Verjamem, da je te ukrepe mogoče sprejeti brez radikalnega zmanjšanja proračunov kmetov. To so pokazale danske izkušnje. Vsi moramo spoznati, kako je za kmete pomembno, da so konkurenčni, poleg tega moramo zagotoviti, da njihovih izdelkov ne bodo nadomestili izdelki kmetov iz držav v razvoju.

Na koncu mi dovolite, da izrazim svoje mnenje o predlogih spremembe. Ne morem se strinjati s predlogom spremembe 4, ki si prizadeva spremeniti ime celotne tematske strategije. Čeprav želim, da se pesticidi uporabljajo pazljivo, menim, da moramo pustiti uradno ime celotnega dokumenta tako, kot je: konec koncev je to uradno ime v Uradnem listu in zdi se mi primerno. Prav tako želim omeniti predloga spremembe 3 in 5, ki obravnavata stanovanjska območja. Predlog spremembe 3 predlaga dodatek izraza „mestni“: zame to pomeni „predmestno območje“ in s tem izključuje tiste, ki živijo na podeželju. Izraz „stanovanjsko območje“ je zato preširok in nenatančen. Prav tako predlagam, da se spremeni odstavek 8, in sicer jezikovno, ker menim, da je izraz „strokovni delavec (practitioner)“ slab prevod; v francoščini se celo uporablja „médecin“. S tem bom zaključila gospod predsednik, in tu se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri tem poročilu.

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE), poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, s ponosom predstavljam poročilo, ki bo jutri parlamentu ponudilo priložnost, da glasuje za preboj proti boljšemu varovanju zdravja, okolja in potrošnikov. Po podatkih Eurobarometra je uporaba pesticidov največja skrb med evropskimi potrošniki, odbor pa je to upošteval.

V Evropi se vsako leto porabi več kot 220 000 ton pesticidov. To predstavlja 25 % svetovne porabe pesticidov na le 4 % svetovnih kmetijskih zemljišč. Po našem mnenju mora biti odprava pesticidov z visokim tveganjem v središču te uredbe. To so pesticidi, ki imajo rakotvorne, mutagene ali za razmnoževanje toksične lastnosti, ter pesticidi, ki imajo nevrotoksične, imunotoksične ali hormonske učinke.

Ta uredba bi bila velik prispevek k varnejšim pesticidom, vendar moramo prav tako vključiti pravila za manj nevarne pesticide. Aktivnih snovi, ki se najpogosteje odkrivajo v koncentracijah, ki presegajo omejitve EU za ostanke, se ne sme več tržiti, ker je dokazano, da jih ni mogoče nadzorovati.

Prav tako smo zadovoljni, da se načelo zamenjave, ki je že predstavljalo bistven korak proti boljšemu varovanju zdravja, ko je bilo vključeno v uredbo ES o kemikalijah, vključi tudi v predlagano uredbo, ker je zamenjava posebej močna spodbuda za konkurenco v industriji pesticidov. Škandalozno in skoraj širjenje preplaha pa je objavljanje opozoril, da lahko skoraj polovica pesticidov umakne s trga.

Naj se zahvalim Komisiji za vzpostavitev tako strogih meril za zamenjavo, ker je treba pesticide desetkrat izboljšati. Pooblaščeni morajo biti za obdobje, ki ne presega pet let – to je predlog odbora parlamenta za okolje. Vendar predlog Komisije ureja tudi, kako se moramo obnašati v primerih odpora.

Drugi ključni element predlagane uredbe je boljše varstvo občutljivih skupin. Kot vsi vemo so zarodki, dojenčki in otroci posebej ranljivi za toksične učinke nevarnih kemikalij. Zato sem zadovoljna, da je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane predlagal, da se odločitve o pooblastilu aktivnih snovi in ocena tveganja, ki ga vključujejo, sprejemajo s sklicevanjem na bolj ranljive skupine v družbi.

Posebej sem zadovoljna, da vam lahko povem, da smo uvedli pravila o označevanju, ker morajo živilski izdelki, ki niso v skladu z direktivo 2006/215, nositi oznako, ki to dokazuje. To je velik korak proti preglednosti, ker so študije, zlasti študija, ki jo opravijo okoljske nevladne organizacije na parlamentarnem trgu, pokazale, kako tvegani so lahko izdelki, predvsem izdelki za vsakodnevno rabo. Izmerjene vrednosti so bile do 200-krat višje od običajnih ravni, predpisanih za hrano za dojenčke in otroško hrano.

Večja preglednost v dobro teh ranljivih skupin, vendar tudi za potrošnike in ljudi, ki živijo v bližini kmetijskih zemljišč, pomeni večjo podporo Evropi kot celoti, ker ne sme biti več nobenega ugibanja, kar zadeva sledljivost. Poročila, seznami licenčnih pesticidov, odčitki ostankov in predvsem toksikološki in ekotoksikološki podatki morajo biti na voljo vsem skoraj v realnem času, poleg tega je treba lokalne prebivalce prek osrednjega informacijskega sistema obveščati o škropljenju pridelkov v bližini. Fitofarmacevtsko spričevalo bo omogočilo, da se v veleprodajnih in maloprodajnih trgovinah izsledi, kateri pesticidi so se kdaj uporabljali. To bo ustvarilo konkurenco, potrošniki pa bodo seveda imeli največ koristi zaradi konkurence med proizvajalci, ki proizvajajo le varne izdelke.

Drugi od naših ciljev je zagotovitev, da ta uredba zagotovi visoke okoljske standarde. Zato je odbor za okolje predstavil zamisel o poljubni razdelitvi Evrope v tri območja, ki ne temeljijo na nobenem okoljskem ali podnebnem merilu ali na tipu pokrajine. Razen tega, gospod komisar, zamisel ni prejela večinske podpore v Svetu. Tako kot Svet, zagovarjamo boljše prostovoljno sodelovanje v Evropi na področju licenciranja izdelkov. Naj ponovno poudarim, da obstajajo močni pravni zadržki, ker na teh območjih ne obstaja noben medvladni sporazum, ki bi uveljavljal obvezno vzajemno priznavanje licenc za pesticide. Takšne določbe obstajajo v okviru EU na podlagi evropskih pogodb, vendar ne obstaja noben pravni okvir za vzajemno priznavanje znotraj opredeljenih območij.

Ljudje v Evropi ne želijo zastrupljati svoje hrane. Upam, da bo ta uredba tudi izboljšala položaj Evrope kot poslovne lokacije, ker bo Evropa postala potrošnikom bolj prijazen kraj ter bo univerzalno blagodejna – ne le za okolje in potrošnike in v smislu dobrega počutja živali – ampak predvsem za vse proizvajalce in kmete, ker bodo prejeli več spodbud za inovativnost in bodo postali bolj konkurenčni.

V sklepu želim izraziti najglobljo hvaležnost poročevalcem v senci, ki so pri tem poročilu sodelovali na resnično enoten način. Upam, da nam bo ta nova uredba o pesticidih omogočila, da v Evropi močno izboljšamo varovanje zdravja in okolja.

  Neil Parish (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. – Gospod predsednik, soočiti se moramo z zelo praktičnim dejstvom, da moramo hrano proizvesti v Evropi, pri čemer smo prejšnji mesec praho zmanjšali na vrednost nič, da bi 10 % površin začeli ponovno uporabljati za proizvodnjo hrane, za to pa nujno potrebujemo ustrezna orodja.

Zelo smo zadovoljni s tem, da želimo varno hrano in varne kemikalije, vendar moramo k temu, tako kot to pravilno počne Komisija, pristopiti na podlagi sistema, ki temelji na tveganju in je podoben sistemu, ki se uporablja za REACH: če je kemikalijo varno uporabiti, se lahko uporablja, če pa je ni varno uporabiti, jo je treba umakniti s trga. Tako bi morali v celotnem procesu ravnati tudi v tem primeru.

Podnebne razmere pomembno vplivajo na to, kdaj je treba škropiti, zato je potrebna prožnost glede tega, kdaj in kako škropiti. Zdaj imamo na voljo satelitske sisteme, ki omogočajo pravočasno škropljenje, in dejansko se lahko zmanjšata količina uporabljenega škropiva in kemikalije. Poglejmo na primer letošnje leto, ki je bilo v veliko delih Evrope zelo mokro. Pri nas v Britaniji ni bilo mogoče kupiti ekološko pridelanega krompirja, ker ga nismo smeli škropiti in ga nismo mogli zaščititi pred plesnijo. Zato je na voljo zelo malo ekološko pridelanega krompirja. Potrebujemo ustrezna orodja, zato ne moremo podpreti vsakoletnega odstotnega zmanjšanja. Prizadevati si moramo za razumen sistem, ki temelji na tveganju.

Poleg tega je treba opozoriti na 10-metrske pasove, saj obstajajo kemikalije, ki se lahko uporabljajo v vodotokih, če verjamete ali ne. Obstaja namreč kemikalija Roundup, ki se lahko škropi na bregovih reke ali potoka. Ali bomo prepovedali uporabo te kemikalije na 10-metrskem pasu poleg potoka, čeprav se lahko dejansko uporablja na bregovih potoka? Bodimo razumni. Potrebujemo varno preskrbo s hrano, potrebujemo proizvodnjo hrane in potrebujemo varno hrano v Evropi. Zato sodelujmo in poskusimo doseči te cilje.

  Dorette Corbey (PSE), pripravljavka mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (NL) Gospod predsednik, menim, da je ena minuta za dve mnenji zelo kratek čas, vendar naj bo, poskušala bom biti čim krajša.

Pesticidi so koristni in potrebni, brez njih postaja prehranjevanje 6 milijard ljudi težko. Prav gotovo je treba še veliko storiti za boj proti škodljivim učinkom pesticidov na okolje in zdravje. Uvajanje novih proizvodov na trg je dolg in vedno drag postopek. Za industrijo je dobro, da se lahko odobritve obravnavajo hitreje, vendar Parlament upravičeno poziva, da morajo države članice imeti pravico do zavrnitve proizvodov na svojem ozemlju.

Industrija vedno več pozornosti namenja glavnim pridelkom, t. i. „velikim petim“, ki so riž, pšenica, koruza, soja in bombaž, ker se z njimi lahko pokrije veliko stroškov. Vendar je za stranske pridelke seveda pomembno, da se pravilno zaščitijo, pri čemer je odbor za industrijo podal veliko dobrih predlogov. Ta odbor ima prav tako veliko dobrih predlogov za uvedbo spodbud za bolj trajnostne izdelke. To je tudi zelo pomembno.

Glede uporabe pesticidov imam še eno pripombo. Obvezni varovalni pas 10 metrov nad površino vode ni dobra zamisel za nekatere države članice. Zato se strinjam s predlogom spremembe, ki ga je v zvezi s tem predložila skupina PSE. Površina vode je zdaj ena od ocenjevalnih meril za odobritev in na podlagi tega imajo države članice pravico do uvedbe varovalnega pasu za proizvode same.

Skratka, menim, da je to uravnoteženo in ustrezno stališče Parlamenta.

  Manuel Medina Ortega (PSE), pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. – (ES) Gospod predsednik, predlog Komisije o tem poročilu je imel dvojno pravno podlago, in sicer člen 37(2) o kmetijski politiki ter člen 152(4)(b) o varovanju zdravja.

Odbor za pravne zadeve je preučil te predloge. Na primer, odgovorni odbor je predlagal črtanje člena 37(2) in vključitev člena 175(1), pri čemer se črta člen 37(2), ohrani člen 152(4)(b) in doda člen 175(1).

Ključni vidik pravne podlage je, da se razprava usmeri k cilju in vsebini, poleg tega odbor za pravne zadeve soglasno meni, da je člen 152(4)(b) veljaven in da se ni treba sklicevati na člen 175(1).

Menimo, da je to popolnoma jasno in da tudi ni nobene potrebe po dvojni pravni podlagi, kot jo predlaga Komisija ali dvojni pravni podlagi, kot jo predlaga odgovorni odbor; zahteva se le sklicevanje na člen 152(4)(b), ker je namen tega predloga direktive, da se zaščiti zdravje ljudi.

  Anja Weisgerber (PPE-DE), pripravljavka mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (DE) Gospod predsednik, kot pripravljavka mnenja svojega odbora o poročilu gospe Breyer, ki zadeva uredbo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, želim komentirati zadevni predlog.

Pomembno je, da v tem predlogu uredbe dosežemo ravnovesje med naslednjimi interesi: na eni strani so interesi potrošnikov za zdravo prehrano brez ostankov pesticidov, oziroma za varna fitofarmacevtska sredstva, ki ne ogrožajo javnega zdravja in okolja, ter za čisto pitno vodo; medtem ko imajo na drugi strani potrošniki tudi interes za zanesljivo oskrbo s svežimi in cenovno dostopnimi proizvodi ter želijo doma pridelano sadje in zelenjavo, namesto da prihajata iz držav zunaj EU, pri čemer je zelo malo preverjanja pesticidov, ki se uporabljajo v teh državah.

Naši kmetje potrebujejo določena fitofarmacevtska sredstva, če se naj borijo proti odpornosti. Vendar se to ne da storiti brez določenega števila zaščitnih sredstev. Hkrati želijo varna, neškodljiva zaščitna sredstva. Zato tudi menimo, da je treba dokazano rakotvorne snovi prepovedati. Vendar se v zvezi z drugimi licenčnimi merili nameravamo zanesti na znanstvene dokaze in svoj pristop določiti na podlagi mejnih vrednosti. To je uravnoteženo vmesno stališče, ki ščiti naše potrošnike, pri čemer hkrati zagotavlja, da sta doma pridelano sadje in zelenjava cenovno dostopna ter ustrezno testirana.

V zvezi z obveščanjem sosedov menim, da v primeru, da imamo stroga licenčna merila in fitofarmacevtska sredstva ustrezno testiramo, ni potrebe po birokratskih postopkih, s katerimi bi sosede in lokalne prebivalce opozarjali, naj uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, če teh podatkov niso niti zahtevali. Kaj naj bi potrošniki počeli s takšnimi podatki? Kako naj kmetje v praksi predhodno obvestijo vse svoje sosede in prebivalce lokalnega območja o svoji uporabi fitofarmacevtskih sredstev? Zaradi teh razlogov odločno nasprotujem predlogu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki bi uvedel točno to zahtevo, poleg tega se zavzemam za zavrnitev predloga Komisije o klavzuli za obveščanje javnosti na tem mestu, ker če imamo varna fitofarmacevtska sredstva, ne potrebujemo teh birokratskih postopkov.

Naj dodam zelo kratko pripombo o območnem pristopu. Prizadevamo si za boljšo usklajenost. To je bistveno tudi za odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Z določbami, predlaganimi v poročilu gospe Breyer, se bo ustanovilo 27 licenčnih območij. Konec koncev je naš cilj uskladitev z ustreznim upoštevanjem mnenj držav članic, ki bi lahko to dovoljenje prilagodile svojim pogojem uporabe. Zato pozivam Parlament, naj podpre to prizadevanje za uskladitev in območni predlog Komisije.

  Kyösti Virrankoski (ALDE), pripravljavec mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. – (FI) Gospod predsednik, uporaba in dajanje trajnostnih pesticidov v promet, o čemer razpravljamo, je zelo pomembna tema. Poleg izvajanja trajnostnega kmetijstva v praksi zajema tudi vprašanja javnega zdravja. Zato je obžalovanja vredno, da komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja zdaj ne sodeluje v tej razpravi.

Tisočletja se je človeštvo moralo soočati s škodljivci, mrčesom, plevelom ter rastlinskimi boleznimi in boleznimi pridelka. Vse to je zmanjševalo žetve in ti pridelki niso bili primerni za prehrano ljudi. V zadnjih desetletjih je bila ta bitka do določene mere dobljena, zlasti s pomočjo novih fitofarmacevtskih sredstev. Vendar se je hkrati pojavila nevarnost za zdravje.

Predlogi direktive, ki so zdaj pred nami, so zelo togi. Na splošno je namen novih uredb, da se izboljšajo razmere v zvezi z javnim zdravjem. Vendar se ni predložil noben jasen analitični oris nevarnosti plevela in rastlinskih bolezni, ki se poskušajo preprečiti z uporabo pesticidov. To je velika pomanjkljivost, ker v tem primeru ni nujno, da je najboljše tudi pravilno. Izvajanje trajnostnega kmetijstva v praksi bi lahko z leti doseglo mrtvo točko. Neuporaba pesticidov ni nujno dobra izbira, tudi glede na javno zdravje.

  Ambroise Guellec, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, danes razpravljamo o pomembni, zapleteni in težavni temi. Boj proti škodljivcem, ki uničujejo in poškodujejo poljščine, je nujni izziv v zvezi z varnostjo hrane ter tudi zaščite in izboljšanja našega okolja.

Razumna uporaba pesticidov je zato neizogibna. Vendar je ključno, da se s tem povezana tveganja ocenijo na uravnotežen način, zlasti v zvezi s zdravjem ljudi, ter da se ukrepe za zmanjšanje uporabe pesticidov ustrezno načrtuje. Menim, da je predlog resolucije o tematski strategiji koristen odziv na ključna vprašanja, s katerimi se srečujemo, in čestitam naši poročevalki Ireni Belohorski ter cenim tesno sodelovanje pri pripravi osnutka tega besedila.

Poziva se k nekaterim pripombam: ključni problem obvladovanja tveganja je neločljiv od vprašanja, kakšna količina pesticida se uporablja. Odprava uporabe strupenih ali izredno nevarnih snovi mora postati strogo načelo. V zvezi z drugimi pesticidi moramo uporabiti subsidiarnost. Pri delu v skupnem evropskem okviru bodo države članice pristojne za določitev lastnih nacionalnih ciljev, časovnih razporedov in meril za zmanjšanje uporabljenih količin. Nacionalni akcijski načrti bodo tudi spodbudili prilagoditev posebnim okoliščinam v vsaki državi. Prav tako je izjemno pomembno. da zavarujemo vodno okolje, pri čemer moramo biti zelo natančni in točno določiti varovalne pasove v skladu z lokalnimi pogoji.

Na koncu bi poudaril, da je sistem, ki ga želimo izvesti, logičen nadaljnji ukrep za direktivo REACH. V zvezi s količinami pesticidov bi moralo biti naše vodilo „čim manj in kolikor je nujno potrebno“.

  Dan Jørgensen, v imenu skupine PSE. – (DA) Gospod predsednik, moji britanski kolegi poslanci včasih rečejo, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Tako bi moralo biti. Sadje in zelenjava sta običajno zdravi vrsti hrane, vendar na žalost ni vedno tako. Veliko prevečkrat so na sadju in zelenjavi ostanki pesticidov, kar ima seveda neposredne škodljive učinke na zdravje ljudi. Zato je tema, ki jo zdaj obravnavamo, zelo pomembna. Zaradi tega je zelo pomembno, da pesticide uporabljamo na trajnosten način, s čimer lahko zmanjšamo njihovo uporabo, kadar jih uporabljamo preveč. Škoduje se naši naravi, okolju in zdravju, prav tako so lahko onesnaženi tudi viri podtalnice.

Zato tudi menim, da upravičeno kritiziramo Komisijo, zlasti ker vas, gospod Kyprianou, poznamo (tudi v moji državi) kot človeka, ki se zelo zavzema za interese potrošnikov ter je veliko naredil za varovanje okolja in zdravja. Ne morem razumeti, kako lahko danes tukaj stojite in branite predlog Komisije o razdelitvi območij, ki bo evropske države prisilila k znižanju njihovih ravni okoljske zaščite, ob čemer bodo prisiljene znižati tudi ravni varstva potrošnikov.

Naj vam naštejem nekaj primerov, kaj se bo zgodilo, če sprejmemo predlog, ki ste ga vložili. Na Danskem je dovoljenih okrog 100 vrst pesticidov. Uporabo pesticidov smo od začetka osemdesetih let 20. stoletja zmanjšali za okrog 50 %. Prepričan sem, da se strinjate, da je bilo to dejanje zelo razumno. Če se vaš predlog izvede, bomo na Danskem prisiljeni podvojiti število dovoljenih pesticidov. Podvojiti število pesticidov. To bo verjetno pomenilo, da bomo zelo težko še naprej pili svojo naravno in neobdelano podtalnico, kot jo pijemo danes.

Menim, da to vprašanje ni zgolj nacionalno. Govorim v imenu celotne skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu in na srečo tudi v imenu velike večine, ki je jasno izrazila svoja stališča na glasovanju v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Primerov je veliko. Na vsakem posameznem območju se bo seveda zgodilo, da bo vsaka država razen ene prisiljena odobriti pesticide, ki jih zdaj ne dovoljuje Naj navedem primer enega pridelka: koruze. V Združenem kraljestvu se uporablja pesticid za koruzo, ki vsebuje okrog 15 aktivnih snovi. Na Madžarskem se uporablja 57 aktivnih snovi, medtem ko se jih na Poljskem uporablja 37. Vendar če se izvedejo predlogi Komisije, bo vsaka država morala dovoliti uporabo pesticidov, ki lahko vsebujejo do 57 aktivnih snovi. To pomeni, da bo raven v Združenem kraljestvu štirikrat višja. Naloga EU ne sme biti, da države prisili k uporabi več pesticidov. To bo vplivalo na okolje, zdravje in podtalnico. Prav gotovo to ni namen.

Upam, da boste podprli naš predlog v odboru za okolje; s tem se bo olajšalo tudi delovanje industrije. V odboru za okolje smo sprejeli kompromis: zavrnili bomo vzajemno obvezno odobritev pesticidov, vendar podprli vzajemno obvezno odobritev podatkov. Poleg tega ne govorimo le o območjih, ampak tudi o podatkih v celotni Evropi. S tem se bo delovanje industrije zelo olajšalo. Hkrati državam dejansko dajemo pravico, da rečejo ne, če to od njih zahtevajo podnebni pogoji.

Na koncu želim gospodu Dimasu v zvezi s cilji za zmanjšanje dejati, kako neverjetno pozitivno je, da uspešno odpravljamo najnevarnejše snovi, snovi, ki povzročajo raka, snovi, ki vplivajo na razvoj otroka itd. Takšne snovi seveda želimo umakniti iz prometa. Prav tako so popolnoma nepotrebne. Poleg tega menim, da moramo narediti še korak več in postaviti splošni cilj za zmanjšanje uporabe vseh snovi. Seveda mora to določiti vsaka država posamezno, vendar če to hkrati povežemo z evropskimi cilji za zmanjšanje za okrog 20 %, menim, da smo ambiciozni. Vendar sem ne glede na vse še vedno prepričan, da smo na stopnji, ko je to mogoče. Za zdravje in okolje v Evropi bo imelo velik pomen.

V zvezi z obrazložitvijo Komisije za neizvedeno uvedbo teh ciljev za zmanjšanje smo uvedli indeks pogostosti uporabe, ki upošteva točke, ki ste jih sicer poudarili.

  Anne Laperrouze, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospoda komisarja, gospe in gospodje, res je, da je veliko držav članic že začelo z ukrepi za zmanjšanje nevarnosti zaradi pesticidov, vendar se trendi glede uporabe pesticidov razlikujejo od ene države do druge. Na primer, nekatere snovi, katerih uporaba je v nekaterih državah članicah prepovedana, se v teh državah kljub vsemu prodajajo, ker je njihova uporaba dovoljena v drugih državah. Jasno je, da je pri tem treba uskladiti pravila, da se zagotovi veljavnost enakih pogojev v vsej Uniji. Skupina ALDE podpira strog nadzor pesticidov ob zavedanju, da je njihova uporaba nujna in realna.

Veliko je predlogov sprememb, katerih namen je olajšati izvajanje besedila in hkrati upoštevati načelo, da se spodbujajo varnejše ali nekemične možnosti. Moja skupina poskuša cilje za zmanjšanje obsega osredotočiti na nevarne snovi. Skupaj smo podpisali predlog spremembe člena 4 o nacionalnih akcijskih načrtih, ki za celotno EU določajo cilj 20-odstotnega zmanjšanja pogostosti uporabe v 10 letih in 50-odstotne stopnje zmanjšanja za nevarne snovi do leta 2013.

Nekateri morda menijo, da je nenavadno, da je moja skupina predložila dodatni predlog spremembe, prav tako člena 4, v katerem državam članicam omogoča pristop na podlagi zmanjšanja tveganja. To je dejansko bolj realističen pristop, vendar so izračuni težji kot za zmanjšanje obsega. Menili smo, da je pomembno predložiti ta predlog spremembe, ker želimo, da se to vprašanje obravnava v medinstitucionalnih razpravah po glasovanju na prvi obravnavi.

Dodala bi nekaj posebnih točk. Za zaščito vodnih tokov se zdi bolj logično izvesti ukrepe, prilagojene geološkemu okolju, namesto točnega določanja najmanjšega področja varovalnega pasu. Upravičeno se poskuša zaščititi posebna življenjska okolja, kot so parki, otroška igrišča in šolska območja, ker se mora uporaba pesticidov v bližini takšnih območij čim bolj omejiti ali celo prepovedati, poleg tega se morajo kot prednostne uvesti nekemične metode.

V zvezi s težavnim vprašanjem škropljenja z letali je bil predlog Evropske komisije o načelni prepovedi z izjemami, ki pa se morajo upravičiti, zelo smiseln. Vendar je besedilo odbora za okolje sprejemljivo. Strinjam se, da je treba javnost obveščati o škropljenju s pesticidi, vendar menim, da morajo države članice same določiti naravo in obseg obveščanja ter načina, s katerim bodo to izvedle. Pri tem je veliko različnih vrst področij in toliko različnih pristopov, da se vsak poskus poenotenja zdi nerealen.

Skupina ALDE si zato prizadeva doseči ravnotežje, katerega bistvo je, da ne bo kaznovana nobena posamezna stran, naj bo to uporabnik ali proizvajalec, ampak da se bo uvedla stroga in dosledna zakonodaja: omogočiti uporabnikom pesticidov, da zavarujejo svoje pridelke, omogočiti proizvajalcem, da prodajajo proizvode, ki bodo postopno postali manj škodljivi ter omogočiti potrošnikom, da poleg uživanja zdrave hrane tudi živijo v varnem okolju.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, tri poročila, ki so bila predstavljena, so neločljivo povezana. Evropska unija poskuša storiti čim več, da se zmanjšajo negativni učinki uporabe pesticidov za okolje in prepreči njihovo kopičenje v zemlji, vodi in rastlinah. V zadnjih letih se je veliko storilo, da bi bilo teh učinkov čim manj. Pri tem imajo zlasti pomembno vlogo raziskovalne organizacije, ki so oblikovale sodobne priprave z bolj selektivnim delovanjem. Vendar se moramo zavedati, da je bila kakovost pesticidov v preteklih letih veliko slabša, uporabljali so ga v veliko večjih količinah, precej večjih, zaradi česar je onesnaženje našega okolja posledica preteklih dejanj. Zato moramo poleg novih direktiv veljavno zakonodajo dopolniti tudi z direktivo o deaktivaciji in odstranitvi zastarelih pesticidov.

Pozivam vas k dejavnem sodelovanju v tej zadevi, ker se težave kljub temu, da je preteklo nekaj let, še vedno povečujejo namesto zmanjšujejo, prav tako se povečujejo tveganja, namesto da bi se zmanjševala, kar se je ponazorilo na zadnjem forumu nevladnih organizacij v Kishinevu.

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospoda komisarja, medtem ko čestitam gospe Breyer za odličen rezultat, ki ga je dosegla, ne morem podpreti tistih, ki zagovarjajo uporabo pesticidov, ker je bistveno, da iz našega okolja in naših teles odstranimo te nevarne snovi. Upam, da bo Evropski parlament v prihodnosti podprl najnaprednejša stališča o tem vprašanju, namesto da podlega najnovejšim vabilom proizvajalcev, ki predstavljajo smrtonosno industrijo. Odpravljanje rakotvornih, mutagenih in retrotoksičnih pesticidov ter snovi, ki slabijo naš živčni in endokrini sistem ter škodijo našemu imunskemu sistemu, je popolnoma koristen cilj.

Prav tako se strinjamo s prizadevanjem svojih kolego poslancev za zagotovitev preglednosti pri omogočanju informacij za potrošnike, ki so „nedolžne žrtve“ teh nevarnih snovi. Ali se komisarji strinjate, da je skrajni čas za ukrepanje? Insekticidi, fungicidi in herbicidi se niso še nikoli uporabljali tako sistematično, kot se danes. Pogledati moramo le Francijo, razmere, ki se lahko opišejo le kot državno „skupno upravljanje“ javne politike o pesticidih, in kemični industriji je uspelo marginalizirati pričakovanja običajnih ljudi glede javnega in okoljskega zdravja, ne glede na izsledke raziskav o toksičnosti okolja in na račun statističnih študij o tem, ali ustvarjajo povezave med kemičnimi snovmi in patološkimi stanji: vse to kljub nedavnim opozorilom zdravstvenih delavcev, na primer prek pariškega poziva in Foruma (Grenelle) za okolje v Franciji. Industrija se po najboljših močeh trudi zmanjšati vpliv pesticidov.

Zato poskuša kemična industrija po tem, ko so vsi izvedeli za onesnaženje vodnih tokov s herbicidom atrazin, in zdesetkanju populacij čebel prikriti dejstvo, da Francija ostaja na prvem mestu po uporabi pesticidov v Evropski uniji. Vsako leto se v naše okolje v Franciji izlije med 70 000 in 80 000 ton pesticidov. Zato si poslanci tega parlamenta v zvezi s „paketom o pesticidih“ za razliko od direktive REACH ne bodo dopustili, da se osramotijo. To je najmanj, kar od nas pričakujejo običajni državljani: to je jasno iz ogromno pisem, ki jih prejemamo, v katerih pozivajo k hitrim in odločnim ukrepom.

Ljudje na primer poudarjajo nevarnosti vdihavanja pesticidov, s katerimi škropijo gojitelji zelenjave na jugu Francije, ter so zaskrbljeni glede velike uporabe herbicidov v javnih parkih in vrtovih, zaradi česar nekateri pozivajo k območjem brez pesticidov.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE
Podpredsednica

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, čestitam poročevalki, gospe Belohorski, za njeno poročilo o tematski strategiji o trajnostni rabi pesticidov.

Menim, da ji je uspelo pripraviti dokument, ki zagotavlja in vzpostavlja pravo ravnovesje med potrebo po trajnostni konkurenčni kmetijski proizvodnji v Evropi in spodbujanjem uporabe pesticidov le, kadar so škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje minimalni.

Veseli me, da poročilo vključuje predlog spremembe o previdnostnem načelu glede zdravja ljudi ter varstva kopenskega in vodnega ekosistema, katerega soavtor sem.

Kot poročevalka gospa Belohorská tudi sam obžalujem, da se učinek na zdravje v tej strategiji obravnava le obrobno, medtem ko je najpomembnejši pričakovani dosežek te tematske strategije zmanjšanje škodljivih učinkov zaradi uporabe pesticidov na zdravje ljudi. Menim, da bo morala delo v zvezi s tem v prihodnosti končati Komisija.

V zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu se strinjam s točkami v poročilu, ki poudarjajo, da so poleg ustreznih informacij potrebna tudi ustrezna sredstva zaščite in redna preverjanja naprav za nanašanje.

Prepričan sem, da je to instrument z veliko neposredno učinkovitimi mehanizmi za zmanjšanje uporabe pesticidov in izboljšanje njene varnosti.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, v razpravi o pesticidih vedno poskušam najti realistično in uravnoteženo stališče med okoljskimi vprašanji na eni strani ter interesi proizvajalcev in potrošnikov na drugi. O več vidikih poročila bom govoril podrobneje.

Eden od predlogov je, da mora politika temeljiti na zmanjšanju uporabe. Glede tega sem zelo skeptičen. Vsekakor lahko zmanjšate skupno količino pesticidov, vendar so pogosto pesticidi, ki se največ uporabljajo, tudi najmanj nevarni. V tem primeru so tveganja še vedno bolj ali manj enaka.

Veliko bolj podpiram politiko na podlagi zmanjšanja tveganja. Nizozemska ima od leta 2000 takšno politiko in je zmanjšala okoljsko tveganje za 86 %. Slaba stran zmanjšanje uporabe je tudi, da je na voljo manj različnih pesticidov in se odpornost razvije hitreje.

Naslednja točka je vzpostavitev varovalnih pasov okrog vodnih tokov. Predlog spremembe za določitev 10-metrskih varovanih pasov je bil sprejet v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Za državo z veliko vode, kot je Nizozemska, teh 10 metrov predstavlja težavo. V praksi to pomeni, da se ne sme škropiti 35 % kmetijskega zemljišča.

Na koncu poudarjam, da je poleg standarda nedvomno pomembna tudi krepitev. Trenutno tega ni, kar se lahko vidi pri proizvodih, namenjenih za potrošnjo, s katerimi se redno srečujemo in ne dosegajo standarda, niti v Evropskem parlamentu.

  Andreas Mölzer , v imenu skupine ITS. – (DE) Gospa predsednica, kot vsi vemo, se je dolgo predvidevalo, da obstaja povezava med pesticidi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, ali gensko spremenjeno hrano na eni strani in različnimi boleznimi na drugi. Pesticide najdemo včasih celo v pitni vodi, zato je nedvomno skrajni čas, da počasni mlini birokracije EU začnejo mleti hitreje.

Vendar je treba še ugotoviti, kaj vse lahko dejansko storimo, da dosežemo sedanji cilj zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Seveda poznamo ambiciozne cilje, ki se na koncu ne dosežejo. Vendar sem prepričan, da nameravana zamenjava rakotvornih snovi še zdaleč ni velik dosežek, za katerega jo radi razglašajo, nasprotno, menim, da se mora to nujno storiti takoj. V resnici bi se zamenjava teh snovi morala izvesti že veliko prej.

Če upoštevamo, da se v EU uporablja ena četrtina vseh pesticidov na svetu, čeprav njena obdelovalna površina predstavlja le 4 % svetovne, postane težava takoj jasna. Ta statistika tudi kaže, da naše sheme podpor konvencionalno kmetijstvo očitno usmerjajo v napačno smer.

Seveda obstaja splošen sum med potrošniki, ki ni popolnoma neutemeljen, da se domiselni kmetje poskušajo izogniti predpisanim zgornjim mejam, tako da kombinirajo odobrena fitofarmacevtska sredstva. Glede na pomanjkanje raziskav o medsebojnih vplivih proizvodov je skrajni čas za posredovanje, da se omejijo takšne prakse. Poleg tega se mora nenehno poviševanje največje dovoljene koncentracije v zadnjih letih ustaviti, ker to predstavlja veliko nevarnost za skupine z visokim tveganjem, kot so otroci.

Uvažanje ekoloških proizvodov iz čisto drugih delov sveta ni v skladu z različnimi okoljskimi cilji in je poleg tega tudi eden od vzrokov za povečanje količine prometa in ima zaradi zgrešene podporne politike Unije trajne posledice. Naše sheme podpore se morajo zato ponovno preučiti, zlasti z namenom, da se zagotovi več podpore za evropske kmete, ki zavračajo uporabo pesticidov. Če se namesto tega odločimo kmete bremeniti z birokratskimi ovirami, ne bo presenetljivo, če bodo na koncu obupali, medtem ko bo Bruselj osupel nad vedno manjšo kmetijsko skupnostjo.

  Jim Allister (NI). - Gospa predsednica, rekel bi, da bi bil politični pesticid, s katerim bi se rešili divje rastočega plevela, to je uredbe EU, koristen za vse nas. Nekateri od teh predlogov sprememb in nekateri predlogi, kot je pravilo o 10 metrih, so pravo pretiravanje.

Mislim, da se moramo soočiti z nekaj dejstvi. Brez nadzorovane uporabe pesticidov v našem kmetijstvu bomo prenesli več proizvodnje hrane na manj nadzorovana območja na svetu ter tako ogrozili kakovost in varnost hrane. Nekaterim je mogoče še bolj zanimivo to, da bi brez fungicidov in herbicidov, ki ščitijo travo in odpravljajo bolezni, veliko površin za golf in kriket preplavil plevel in na njih ne bi bilo več mogoče igrati.

Da, pesticide je treba nadzorovati, vendar morajo naši ukrepi temeljiti na utemeljeni znanosti in morajo biti praktični na ravni kmetij in vsakodnevnega življenja. Menim, da so stroga pravila o postopkih, ki urejajo uporabo v moji državi, ustrezna, zato bom glasoval proti spremembam, ki temeljijo na dogmah in bi jih nekateri radi uveljavili.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE) . – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, škoda, da predstavniki kmetijskega sektorja ne sodelujejo v tej razpravi, ker bi bilo glede na nedavno reformo skupne kmetijske politike izredno zanimivo slišati tudi glas kmetov.

Naša naloga je poleg zagotavljanja prihodnosti kmetijstva v Evropi ter količine in kakovosti proizvodnje hrane tudi spodbujanje raziskav ter zagotavljanje varstva podatkov. Največji izziv je seveda varovanje zdravja ljudi ter preprečevanje kopičenja strupenih proizvodov v naši vodi in v našem okolju. Vendar moramo upoštevati tudi zdravje kmetov in njihovih družin, ki potrebujejo boljšo zaščito, ker prihajajo v neposreden stik s temi proizvodi in pogosto nasveti, ki jih prejmejo, prihajajo od podjetij, ki tržijo pesticide. Ta podjetja jim verjetno ne bodo povedala, da raziskovalce skrbi povezava med izpostavljenostjo pesticidom in vedno več primeri določenih bolezni, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, rak prostate, možganski tumorji in prirojene okvare. Zato je vsekakor nujno, da se določijo stroga pravila za dajanje proizvodov v promet. Poleg tega moramo spodbujati raziskave z ustreznim zagotavljanjem varstva podatkov ter spodbujati raziskovalne programe za biološka sredstva za zatiranje škodljivcev, kar je dober primer inovacij. Konec koncev morajo biti ti proizvodi kmetom tudi cenovno dostopni.

Nazadnje, gospod komisar, poudarjam zaščito čebel: dolgoročne ocene, določene v direktivi št. 414/1991, se niso izvedle. Zgolj napisana pravila in uredbe niso dovolj. Morajo se izvajati in potrebni so sistemi, da zagotovijo njihovo izvajanje. Strinjam se, da je upravljanje dajanja teh proizvodov v promet najpomembnejše, vendar želim pripomniti, gospa predsednica, da so bili lobistični posegi kemične industrije med potekom te razgrete razprave, čeprav niso bili pogosti, sramotni.

  Anne Ferreira (PSE) . – (FR) Gospa predsednica, gospoda komisarja, gospe in gospodje, glede na vse zdravstvene in okoljske podatke, ki so zdaj na voljo in ki jih nocoj ne nameravam naštevati, mora ta parlament odločno ukrepati v zvezi s pesticidi in njihovimi pogoji uporabe. Ključno je, da to ukrepanje temelji na merljivih ciljih. V razpravah pred glasovanjem na plenarnem zasedanju je postalo jasno, da se prakse in tudi politični pristopi držav članic zelo razlikujejo, zato smo na koncu pri določenih vprašanjih sklenili kompromise in se zanašamo na subsidiarnost. Upam, da pri tem ne bomo razočarani nad subsidiarnostjo, saj bo vključevala prožnost, zaradi katere lahko naše politike oslabijo, tako da bodo le minimalno izražale politično in javno voljo, katere glas se danes sliši tukaj, zlasti glede vprašanj izpostavljenosti tveganjem in obsega varovalnih pasov ob vodnih tokovih.

Če naj bo subsidiarnost smiselna v zvezi s pesticidi, mora spodbujati celovitejše razmišljanje o kmetijskih in okoljskih vprašanjih v vsaki evropski regiji. To bo pomenilo pospešitev raziskav in prenosa tehnologij, vključevanje vseh zainteresiranih strani, vključno s kmeti, raziskovalci, nevladnimi organizacijami, strokovnjaki s področja zdravja in predstavniki živilske industrije, ter izvajanje izčrpnih raziskav v vsakem geografskem območju, pri čemer se bodo skupno opredeljevale najboljše prakse in nekemične možnosti, ki ustrezajo tlem, podnebju in pridelku. V le nekaj regijah se takšno delo že izvaja.

Zato predlagam, naj Komisija spodbudi uvedbo takšnega pristopa in pripomore k medregionalnim izmenjavam izkušenj ter hkrati zagotovi, da se evropska zakonodaja pravilno izvaja.

  Holger Krahmer (ALDE). - (DE) Gospa predsednica, veliko mojih kolegov poslancev je prepričanih, da potrebujemo stroga pravila za obravnavanje fitofarmacevtskih sredstev in imajo prav, vendar hkrati ne smemo zanemariti vpliva zakonodaje, ki jo sprejemamo. Dejstvo je, da so fitofarmacevtska sredstva pomemben element sodobnega kmetijstva.

Vzemimo na primer uredbo o odobritvi. Smo v procesu prepovedi celotnih skupin aktivnih snovi na podlagi izključevanih meril in to zgolj zaradi abstraktnega prepričanja o nevarnosti. Takšen pristop ne upošteva dejanskega tveganja pri uporabi teh sredstev na kmetiji. Zaradi tega bomo prepovedali aktivne snovi, ki v praksi ne povzročajo nobenih težav. Zato bo v prihodnosti na voljo premalo aktivnih snovi za ustrezen boj proti pesticidom.

Če se uporablja le nekaj aktivnih snovi, se hitreje razvije odpornost na pesticide. Ostalo ne bo nobenih zanesljivih sredstev za obvladovanje težav v zvezi s pesticidi. In to so verjetno nove skrajnosti, ki jih je ravnokar navedla gospa Breyer. Ko bo do te stopnje prišlo, bo varnost evropske oskrbe s hrano dobila nove razsežnosti. Namesto uvedbe splošne prepovedi moramo zagotavljati zanesljiv licenčni postopek, v katerem se preuči dejansko tveganje pri uporabi posamezne snovi.

Drug primer se nanaša na strateški pristop k temu vprašanju, pri katerem se zavzemamo za splošni cilj zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev v celotni Evropi. Vendar to nima čisto nič skupnega s tveganji pri njihovi uporabi.

Komisija je postavila cilje za zmanjšanje dejanskega tveganja. Ta zamisel je dobra in jo moramo upoštevati. Navsezadnje se moramo osredotočiti na to, kar je izvedljivo, in sicer učinkovit nadzor nad pesticidi skupaj z ustreznim obvladovanjem tveganja. Konec koncev gre pri tem tudi za določanje, kako se bodo izpolnile vedno večje potrebe po surovi zelenjavi v prihodnosti.

V preteklosti so inovativna fitofarmacevtska sredstva pomagala, da je industrija rasla hitreje od zahteve po obdelovalni površini. Naš cilj za prihodnost tega ne sme spremeniti.

  Gintaras Didžiokas (UEN). – (LT) Menim, da v tej dvorani, v tem parlamentu, ni nikogar, ki bi trdil, da ekologija, zdravo okolje in zdravje ljudi niso pomembni. Prepričan sem, da noben evropski državljan tega ne bi nikoli rekel.

Vendar, gospe in gospodje, medtem ko se odločamo, razpravljamo o zakonodaji ter oblikujemo in sprejemamo pravila, ki se jih bo moralo držati na sto tisoče ljudi ter bodo nedvomno vplivali na življenja milijonov ljudi, naše odločitve ne smejo temeljiti na čustvih in dobrih namenih. Ta cilj moramo doseči uravnoteženo in razumno. Eden od ključnih ciljev, določenih za kmetijski sektor EU, je zagotavljanje kakovostne hrane po dostopnih cenah. EU je znana po določanju visokih standardov v proizvodnji hrane in strogih kmetijskih ureditev za svoje države članice. Po drugi strani se na kmetijstvo EU stalno pritiska, da mora biti konkurenčno in proizvajati kakovostno hrano.

Teh dejavnikov ne smemo spregledati, ko razpravljamo o uredbah v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi. Mnenje, ki sta ga izrazila Komisija ter odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, je zadovoljilo pričakovanja vseh zainteresiranih strani. Vendar so predlogi sprememb, ki so se predlagali ali tisti, ki so se v času razprave predstavili v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, povzročili veliko zaskrbljenost.

Če se ti predlogi sprememb sprejmejo, so posledice lahko nepredvidljive. Poleg tveganja za kmetijstvo in živilsko industrijo predstavljajo tveganje tudi za naravo samo. Ali to pomeni, da bodo na trg EU prišli gensko spremenjeni organizmi? Če se bo 90 % fitofarmacevtskih sredstev umaknilo s trga, bo to močno vplivalo na tradicionalne pridelke.

Gospe in gospodje, ponovno vas pozivam, naj vaša odločitev temelji na treznih znanstvenih dokazih in dobri praksi, ne na govoricah in čustvih. Upam, da boste z glasovanjem izrazili mnenje vseh zainteresiranih strani ter da bo izid uravnotežen in pravilen ter ne bo uničil kmetijstva, pri čemer se ne bo zgodilo, da bodo državljani EU ostali brez evropske hrane in da bo zaradi okoljske zaščite zaposlitev izgubilo več milijonov ljudi.

  Jens-Peter Bonde (IND/DEM). – (DA) Gospa predsednica, jutri zgodaj zjutraj bom šel v špecerijo kupit ustekleničeno pitno vodo. Ljudje to počnejo v veliko državah, ker so viri podtalnice onesnaženi. Voda se kemično obdeluje, kot bi bila umazan plašč. Nato se klorira in je poleg tega, da ima slab okus, še draga. Na Danskem imamo bogato žilo podzemnega zlata: čisto podtalnico. Pijemo jo neposredno kot pitno vodo, ne da bi jo najprej poslali v obrate za čiščenje vode. V primerjavi z ustekleničeno vodo je bolj zdrava, ima boljši okus in je veliko cenejša.

Vendar to pomeni tudi, da jo moramo nadzorovati in prepovedati škropljenje s pesticidi, kadar lahko ti pesticidi pronicajo v podtalnico. Zato Danska prepoveduje 13 vrst pesticidov za škropljenje, od katerih jih 12 pronica v pitno vodo. S tem želimo nadaljevati, zato pozivam svoje kolege poslance, naj glasujejo za predlog spremembe, da se dovolijo varovalna območja. V prejšnjih uredbah smo ta predlog že sprejeli in se morajo ponovno uvesti, da se prepreči njihova razveljavitev. Končno smo prejeli podporo velike večine tukaj v Parlamentu in s tem nas je podprl tudi predsednik Komisije José Manuel Barroso. Hvala. Nobene podpore nismo prejeli od danskega komisarja za kmetijstvo, ki bi skupaj z danskim ministrom za hrano, kmetijstvo in ribištvo (prav tako iz danske liberalne stranke Venstre) raje podprl možnost, da kmetje uničijo našo pitno vodo. Žalostno je, da bi danski kmetijski svet raje podprl Venstre. Zelo kratkovidno je, da se prizadeva za nekoliko višje koruzne pridelke, pri čemer je treba plačati milijarde danskih kron za čiščenje podtalnice. Pogodba določa, da bodo plačali onesnaževalci sami. To sem predlagal v predlogu spremembe in pozivam svoje kolege poslance, naj podprejo zahteve iz Pogodbe. Nihče nima pravice zastrupljati našega planeta in pitne vode.

  Pilar Ayuso (PPE-DE). - (ES) Gospa predsednica, gospoda komisarja, predlog uredbe za zamenjavo direktive 91/414/ES, ki ga je pripravila Evropska komisija, dosega večjo usklajenost postopkov odobritve, medtem ko hkrati zagotavlja varstvo potrošnikov. Vendar rezultat, dosežen v odboru za okolje poleg tega, da ne upošteva cilja večje usklajenosti, tudi neupravičeno presoja ukrepe za varstvo potrošnikov in okolja.

Poročilo temelji na popolnem pomanjkanju vere v veljavne metode kmetijske proizvodnje v Evropski uniji. Vendar kmetje niso edini, ki bodo prikrajšani: tudi potrošniki bodo verjetno prikrajšani, ker bo veliko pridelkov neuporabnih, zaradi česar bo potrebno uvažanje, kar bo negativno vplivalo na varnost hrane.

Premalo pozornosti se je namenja dejstvu, da je odobritev in uporaba fitofarmacevtskih sredstev že pod strogim nadzorom evropskega organa za nadzor hrane in pristojnih organov držav članic.

Poleg tega ta predlog zniža število aktivnih snovi iz 1 100, odobrenih leta 1991, na 148, ki so na seznamu v prilogi I tega predloga. Od teh 148 snovi je le 34 insekticidov, nematocidov ali akaricidov, ki so najbolj potrebne snovi za gojenje v sredozemski Evropi, kjer je raven napadanja insektov najvišja v celotni Uniji. Insekti niso le nadloga rastlin, ampak tudi prenašalci zelo nevarnih človeških bolezni.

Predlog Komisije za razdelitev Evropske unije na tri območja za vzajemno priznavanje fitofarmacevtskih sredstev je treba ponovno vključiti. Merila za izključevanje pesticidov morajo temeljiti na ustreznih analizah tveganj. Brez analize tveganja ni mogoče določiti učinka teh snovi na zdravje ali okolje.

Na koncu poudarjam, da je pomemben odmerek.

  Frédérique Ries (ALDE) . – (FR) Gospa predsednica, pomen te večerne razprave poudarjam zato, ker danes tukaj obravnavamo nič manj kot svojo vizijo prihodnosti kmetijstva Evrope in potrebe po opustitvi intenzivnega kmetijstva, ki očitno povzroča preveč onesnaženja, ter premiku k trajnostnemu kmetijstvu, ki bo spoštovalo biološko raznovrstnost. To je izziv, ki ga mora Evropa sprejeti iz treh razlogov: prvič, ker se pojavlja vedno več škandalov in odkriva vedno več nevarnosti za zdravje, javno mnenje zdaj nasprotuje uporabi pesticidov, drugič, večina kmetov samih želi pomoč Evropske unije pri spreminjanju svojih praks, da jim ne bo treba več izbirati med svojim zdravjem in večjo dobičkonosnostjo, in tretjič, čebelarji iz vse Evrope pozivajo k strogi zakonodaji, ki bo ustavila prodajo pesticidov, katerih učinek na čebele se ni ocenil.

Zato je ključno, da se ambiciozno stališče odbora za okolje potrdi na jutrišnjem glasovanju o treh poročilih, in sicer poročilu gospe Hiltrud Breyer, gospe Christe Klaß in gospe Irene Belohorske. Potrditi moramo, da sta zdravje in okolje na prvem mestu, da so potrebni posebni ukrepi za zaščito najbolj ogroženih, da bodo najnevarnejše snovi zajete v previdnostnem načelu, da se bo dejansko spodbujala uporaba nekemičnih možnosti in da se bo odslej škropljenje z letali načeloma prepovedalo. Skratka, v praksi moramo začeti reševati skrbi, ki jih je izrazilo veliko moških in žensk v Evropi, ki so nas v pismih pozivali, kar je navedla že gospa Isler-Béguin, naj kmetijstvo v prihodnosti ne temelji več na kemikalijah.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). - (PL) Gospa predsednica, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, torej pesticidov, je v določenih okoliščinah ključna. Na Poljskem prevladujejo mala kmetijska posestva, na katerih lastniki zaradi nezadostnih financ varčujejo pri dragih pesticidih, kar včasih povzroči izgube zaradi pesticidov.

Podpiram vse ukrepe za spodbujanje razumne uporabe fitofarmacevtskih sredstev, vključno s svetovanjem, usposabljanjem, raziskavami, subvencijami za sodobno opremo z zaščito rastlin, uvedbo nadomestnih proizvodov, ki pomagajo varovati okolje in zdravje ter so v skladu z interesi kmetov, namesto uporabe pesticidov.

Če obstaja tveganje za izgubo žetve, lahko nevednost in pomanjkanje ustrezne pomoči povzročita nenadzorovano uporabo pesticidov. Težava, s katero se že dolgo srečujemo, vendar je še nismo v celoti razrešili, je vprašanje odlagališč odpadkov zelo strupenih pesticidov, ki obstajajo ali so obstajala v državah nekdanjega sovjetskega bloka, pa tudi ponovno obdelovanje tal. Ti zastrupljajo vodo in tla. To breme lahko zmanjša učinkovitost ukrepov, pripravljenih v teh dokumentih.

  Urszula Krupa (IND/DEM). - (PL) Gospa predsednica, proizvajalci, ki so prisiljeni izdelovati hrano s popolnim videzom, uvajajo pesticide, ki so škodljivi za okolje, gospodarstvo ter tudi zdravje ljudi. Upam, da bodo dokumenti, o katerih razpravljamo, dosegli izboljšanje kakovosti zaužite hrane in spodbudili več organskih proizvodnih metod z večjo uporabo naravnih gnojil za obdelovanje zemlje. Poleg tega v zvezi z neobzirnim in neetičnim izvažanjem snovi, ki so dokazano škodljive, v tretje države, navajam priljubljen pregovor na Poljskem, ki pravi, da ravnaj, kot želiš, da se ravna s tabo. To je še pomembneje, ker se nevarni pesticidi k nam vrnejo v obliki hrane, ki jo poceni kupijo bogate države, in uničujejo zdravje ljudi.

Poleg splošnih smernic se morajo razviti tudi strategije za trajnostno uporabo pesticidov na nacionalni ravni, na kateri se lahko izvedejo ustrezni ukrepi. Količina fitofarmacevtskih sredstev se mora občutneje zmanjšati na področjih, na katerih se uporablja več pesticidov.

  Peter Baco (NI). - (SK) Zelo cenim, da vsa tri poročila zahtevajo visoko usposobljenost osebja, ki sodeluje v vseh fazah uporabe pesticidov. Akcijski načrti, celostno upravljanje in stroga uvozna merila: tudi to so primeri pozitivnih točk v vseh poročilih. Vendar se morajo prepovedi škropljenja z letali in možne razmere, ko se škropljenje z letali lahko uporabi, navesti natančno, pri čemer se morajo uporabljati jasni izrazi.

Prav tako pojem zmanjšanja količinske uporabe ni jasno opredeljen ter povzroča veliko tveganje zaradi neselektivne uporabe. Slovaška republika na primer uporablja povprečno manj kot 1 kg pesticidov na hektar, medtem ko jih druge države uporabljajo kar 8 kg. To pomeni, da je treba v določenih državah uporabo pesticidov resnično zmanjšati, medtem ko jo je treba v drugih celo povečati. Zato predlagam, da pri glasovanju upoštevamo priporočila evropske zveze za zaščito rastlin ali namesto tega na prvi obravnavi ne sprejmemo poročil A6-0347/2007 in A6-0359/2007 ter se držimo uravnoteženih priporočil Komisije.

  Marianne Thyssen (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, gospoda komisarja, gospe in gospodje, čas je, da oblikujemo tematsko strategijo za trajnostno uporabo pesticidov, pri čemer bi bilo tudi dobro, da jo delno začnemo izvajati takoj. Ob upoštevanju velikega učinka na kakovost hrane, javnega zdravja, okolja in trajnosti našega kmetijstva, kar je vse zaskrbljujoče, je naša celotna skupina skupaj z našimi poročevalci in poročevalci v senci, posvetila veliko časa temu paketu. Zlasti poudarjam štiri točke.

Prvič, dodatno zmanjšanje uporabe pesticidov je smiselno. To mora dejansko zmanjšati učinek na okolje in zato nasprotujemo zgolj zmanjšanju uporabljene količine. Želimo zmanjšanje dejanskega učinka na podlagi znanstvene ocene tveganja.

Drugič, imamo podobno stališče glede območij v bližini vodnih tokov, na katerih se ne sme škropiti. Pri tem tudi podpiramo pristop na podlagi tveganja in menimo, da so države članice v primerjavi z nami sposobnejše sprejemati odgovorne odločitve, ki delno temeljijo na merilih, določenih v okvirni direktivi o vodah.

Tretjič, sprašujem se, zakaj bi ta parlament, ki konec koncev zagovarja notranji trg z visoko stopnjo varstva potrošnikov, zdravja in okolja, nasprotoval prvemu koraku k usklajenosti na tem področju. Podpiramo zamisel o območjih z notranjim vzajemnim priznavanjem, kot je predlagala Komisija, in si prav tako želimo prostovoljno vzajemno priznavanje med območji.

Končno, nasprotujemo splošnemu zagotavljanju informacij sosedom, ki ga zagovarja gospa Breyer v svojem poročilu. Te informacije so za strogo nadzorovano dejavnost nepotrebne, poleg tega povzročajo nepotreben preplah in nezadovoljstvo. Prav gotovo ni cilj, da preidemo na nekakšno zasebno izvrševanje. Takšne družbe ne želimo in ne podpiramo.

  Bogdan Golik (PSE). - (PL) Gospa predsednica, današnja razprava je za evropsko kmetijstvo in varovanje okolja izredno pomembna.

Veliko ljudi podpira uporabo pesticidov in veliko ji nasprotuje. Vendar sem prepričan, da mora biti vodilno načelo kmetov naslednje: „čim manj pesticidov, le tisti, ki so nujni“; vodilno načelo proizvajalcev in distributerjev mora biti previdnostno načelo, ki mora biti glavno načelo v zvezi z življenji in zdravjem potrošnikom vedno, ko uvedba novih pesticidov povzroči zaskrbljenost, naj bo zaradi nekaterih nasprotij v rezultatih znanstvenih raziskav ali pomanjkanja časa za odločno trditev, da sta zadevni proizvod ali zadevna snov ljudem in živalim neškodljiva.

V zvezi s trajnostno uporabo pesticidov sem prepričan, da je treba izvesti naslednje korake: najprej morajo Komisija in države članice zagotoviti redno usposabljanje ter svetovalne in izobraževalne programe, ki jih vsaj delno financirajo podjetja, ki izdelujejo pesticide. Izvajati je treba koordinirano nadzorovanje in zbiranje podatkov glede škodljivih učinkov pesticidov na zdravje ljudi in okolje, kar mora vključevati dolgoročne raziskovalne programe in določanje sankcij za onesnaževalce. Prav tako je treba vzpostaviti koordinirani sistem za zbiranje podatkov o proizvodnji, uvozu, izvozu, distribuciji in uporabi pesticidov, pri čemer morajo biti ti podatki javno dostopni. Kmetijske prakse, ki spodbujajo uporabo nizkih količin pesticidov, se morajo podpirati, kar bo pomagalo spremeniti splošno uporabo teh preparatov. Uvesti je treba ustrezna preverjanja in prepovedati je treba uvažanje kmetijskih živilskih proizvodov, pri proizvodnji katerih so se uporabljale kemikalije, v EU.

  Jan Mulder (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, fitofarmacevtska sredstva so za kmetijsko proizvodnjo in oskrbo s hrano v Evropi še vedno ključna. Ko v Evropi izvajamo določene ukrepe, je pomembno vprašanje, kakšen vpliv ima to na konkurenčne odnose z ostalim svetom. Če smo v Evropi prestrogi in enaka pravila ne morejo veljati za ostali svet, pomeni, da v Evropi ne moremo uporabljati proizvodov, ki jih ne moremo proizvesti tukaj, kar se mi ne zdi prav.

Seveda je vedno ključno, da še naprej ocenjujemo škodljive učinke, vendar pri tem ne smemo pretiravati. Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da se moramo osredotočiti na tveganje in ne na zmanjšanje količine. Poleg tega bodo 10-metrski varovalni pasovi za Nizozemsko in nekatere druge države katastrofalni ter bi se morali črtati iz uredbe.

Nazadnje, obveščanje sosedov. Če je nekaj odobreno, zakaj bi morali obvestiti tudi sosede? To je popolnoma nepotreben predpis.

  Michael Henry Nattrass (IND/DEM). - Gospa predsednica, strog nadzor nad pesticidi v Združenem kraljestvu je bil uveden leta 1985. Podjetja, kot je Syngenta, menijo, da morajo kmetje imeti na voljo potrebna orodja.

S temi pravili se odmikamo od načela dobrega, znanstveno utemeljenega urejanja. Obvladovanje plevela na pločnikih brez kemikalij je na primer 400-krat dražje. Na področju golfa in športov na prostem je uveljavljeno mnenje, da vzdrževanje trave brez pesticidov ni mogoče. Po mnenju Agencije za zaščito rastlin (Crop Protection Agency) bi se zaradi prepovedi pesticidov obseg obdelovalnih površin povečal za 65 % do 200 % in bi se s tem zmanjšala produktivnost. Podjetje Corbett Farms pravi, da je bilo letos škropljenje koristno za preprečevanje krompirjeve plesni. Pesticidi so dragi in za zaščito pridelka se uporablja najmanjša možna količina. O tem, kako in kdaj škropiti, se je treba odločiti za vsako površino posebej. Samovoljno zmanjšanje uporabe ne more biti znanstveno utemeljeno.

Gospa predsednica, prosim vas, da odpravite škodljive predpise EU. Neodvisna stranka Združenega kraljestva bo glasovala proti.

  Richard Seeber (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, na začetku se zahvaljujem poročevalkam in poročevalcem v senci. Ni treba poudarjati, da nas vse močno skrbi zdravje in varnost potrošnikov, pri čemer se lahko intenzivnost občutkov med različnimi poslanci našega parlamenta ugotovi v tej napeti razpravi.

Vendar je pomembno, da se dejansko odločimo na podlagi dejstev in se ne skrivamo pred realnostjo z iskanjem grešnih kozlov. Bilo bi zelo enostavno, zlasti s tem zakonodajnim paketom, obtožiti določeno delovno skupino in ostati pri tem. To bi bilo popolnoma zgrešeno. Že na začetku je treba določiti, da vsi v Evropi potrebujemo dobro delujoč kmetijski sektor, ki nujno vključuje uporabo določene količine fitofarmacevtskih sredstev.

O posameznih vidikih poročila gospe Klaß naj povem, da je dejansko smiselno načelo predvidevati določene cilje za zmanjšanje, vendar glede količinskega pristopa, ki se je tukaj sprejel, menim, da je preprosto preveč tog. Vsaka država članica mora resnično preučiti svoje lastne možnosti ukrepanja, ker zgolj zmanjšanje splošnega obsega in prepričanje, da se bo s tem očistilo okolje, je popolnoma neznanstveno. V zvezi z varovalnimi pasovi ni nič narobe z izbrano strategijo Komisije, da bo subsidiarnost ključni element. Vsaka država članica mora premisliti, kakšno ureditev želi za te varovalne pasove. Slepo določanje desetmetrskega pasu v celotni Skupnosti bi bilo zgrešeno. Iskanje nekemičnih možnosti v občutljivih območjih, kot so habitati redke flore in favne, je pristop, ki ga je prav tako treba brez zadržkov podpreti.

V poročilu gospe Breyer moramo podpreti koncept treh območij. Omejevanje področja licenc na posamezne države članice je zelo ozek pristop. Posebna previdnost je potrebna v zvezi z izključevalnimi merili. Nepreklicna prepoved 1. skupine rakotvornih, mutagenih snovi in snovi, strupenih za razmnoževanje se lahko obravnava kot samoumevna, vendar v zvezi z 2. skupino teh snovi podpiram upoštevanje znanstvenih podatkov kot podlage za odločitve glede licenc.

  Evangelia Tzampazi (PSE). - (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, zakonodajni predlog, o katerem bomo glasovali, si prizadeva za doseganje visoke ravni zaščite zdravja ljudi in okolja z vzpostavljanjem modelov Skupnosti za trajnostno uporabo pesticidov ter pravil za njihovo dajanje v promet na evropski trg.

Menim, da s podporo predloga odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, da se uporaba pesticidov v Evropi zmanjša za 20 %, pošiljamo odločno sporočilo. Okrepiti moramo preverjanja racionalne uporabe pesticidov in kar je najpomembneje, spodbujati raziskave varnejših nadomestnih metod.

Hkrati predlog za odpravo sistema območij in obvezno vzajemno izdajanje licenc predstavlja uravnoteženo stališče. Ob upoštevanju želja kmetov in industrije poskuša državam članicam omogočiti, da po želji uvedejo višje ravni okoljske zaščite v skladu s svojimi lokalnimi pogoji.

Na koncu naj omenim posebno potrebo za zaščito druge uporabe. Pozivam vas, gospe in gospodje, da podprete predlog za uvedbo evropskega sklada za spodbujanje raziskav. S tem bomo zagotovili blaginjo kmetov in ohranili naše posebne nacionalne proizvode, ki so del evropske kmetijske tradicije in znatno prispevajo k evropskemu kmetijskemu gospodarstvu.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, zahvaljujem se za priložnost, da povem svoje mnenje o teh treh poročilih.

Prvič, menim, da moramo biti v Evropi sposobni proizvajati evropske pridelke ter evropsko sadje in zelenjavo, ki so varni za prehrano ljudi. Vendar moramo ta cilj doseči uravnoteženo in smiselno, da hkrati zaščitimo zdravje ljudi in ne prikrajšamo kmetijstva.

Pri tem nikakor ne želimo določiti omejitev, ki negativno vplivajo na evropsko kmetijstvo, in pristati pri nujnem uvozu ogromnih količin hrane z vsemi posledicami za prevoz hrane in seveda zelo omejenim nadzorom nad količino pesticidov, ki se uporabljajo pri proizvodnji uvožene hrane.

Drugič, podpiram predlog za ocenjevanje na podlagi tveganja, ki temelji na znanosti in ga bodo lahko države članice izvajale.

Na koncu moram povedati še to, da je 10-metrski varovalni pas po mojem mnenju splošna rešitev, ki jo je treba spremeniti, da bodo lahko države članice upoštevale lokalne razmere. Kot sem že omenila, ne more niti Evropski parlament sprejemati predpisov o podnebnih razmerah in stanju tal za vso celino.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (FI) Gospa predsednica, tematska strategija in okvirna direktiva o fitofarmacevtskih sredstvih sta izzivna zakonodajna projekta in izražata temeljni izziv, s katerim se sooča okoljska politika EU, in sicer kako učinkovito združiti zaščito okolja z varovanjem zdravja v politiki, ki upošteva socialno stvarnost.

Spoznati moramo, da ima uporaba fitofarmacevtskih sredstev in pesticidov veliko gospodarskih koristi. Strokovno ravnanje s temi snovmi je, če smo iskreni, ključni predpogoj za proizvodnjo hrane v sodobnem času. Vendar je hkrati negativni učinek fitofarmacevtskih sredstev na okolje in zlasti vodne tokove zelo resničen. Kako lahko potemtakem uporabljamo te snovi na način, pri katerem bodo pesticidi še vedno koristni, vendar se bodo hkrati zmanjšali negativni učinki?

Prihajam iz države, v kateri je kmetovanje spoštovan poklic in je domače kmetijstvo pomembno. Vendar je okolje še posebej občutljivo. Finska ima na primer skoraj 200 000 jezer, več sto tisoč drugih vodnih tokov in eno najbolj onesnaženih morij na svetu. Razpršena onesnaženost vode je ogromna okoljska težava in fitofarmacevtska sredstva so del te težave. Ta enačba je izziv, zato je edino prav, da mora direktiva upoštevati razlike med državami članicami. Jasno je, da potrebujemo določene standarde, veljavne v celotni EU, vendar rešitve za Finsko ne morejo biti enake, kot rešitve za recimo Luksemburg.

Zato razum in okoljska vprašanja narekujejo, da se moramo osredotočiti na cilje in prepustiti sredstva državam članicam samim. Lep primer tega so „varovalni pasovi“, ki imajo nedvomno pomembno vlogo pri zaščiti vodnih tokov. Prepričan sem, da so varovalni pasovi, ki ustrezajo posameznim razmeram in so v skladu s predlogi Komisije, prava pot naprej. Če se zdaj odločimo za natančno določene meje in uporabimo načelo enotnega pristopa za vse, je velika nevarnost, da bodo v veliko državah še na slabšem kot do zdaj. Ali morda bolje rečeno, ta težava se ne bo obravnavala prožno ali zadovoljivo.

  Dan Jørgensen (PSE). - (DA) Gospa predsednica, danes se je tukaj pojavilo nekaj nesporazumov v nekaterih izjavah naših kolegov poslancev. Zato me veseli, da lahko govorim še enkrat. Bili so trije nesporazumi. Prvi je v zvezi s ciljem za zmanjšanje: nekateri kolegi poslanci pravijo, da to preprosto ni mogoče. Med državami obstajajo razlike in ni mogoče oblikovati skupnega evropskega cilja za zmanjšanje. Ne, tega se ne da storiti. In tega tudi ne počnemo. Kar počnemo je, da pravimo, da mora biti skupni evropski cilj za zmanjšanje 20 %. Vendar to lahko seveda pomeni 30 % v nekaterih državah in 10 % v drugih. Nacionalni cilj za zmanjšanje se mora oblikovati na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov. Zato je strah pred to točko nesporazum. Ključni element je naše upoštevanje dejstva, da je gram enega pesticida včasih lahko nevarnejši od celega kilograma drugega pesticida. Zato smo uvedli indeks pogostosti uporabe kot del te obveznosti za zmanjšanje. Prav lahko si zamišljam, da bo tudi Komisija imela pripombe o tem, ko boste, gospod Dimas, v kratkem spet prišli do besede.

Drugi nesporazum zadeva območja. Obstaja prepričanje, da bo za notranji trg skoraj žalitev, če ne bomo imeli območij. Ne, ravno nasprotno. Z opustitvijo te neumne zamisli o območjih in trditvijo, da bomo sčasoma uvedli vzajemno izmenjavo podatkov, pravimo, da je celotna EU območje, v katerem si izmenjujemo podatke. Vendar je jasno, da ne moremo govoriti o vzajemnem obveznem priznavanju pesticidov zgolj zato, ker so v vsaki posamezni državi različne geografske, podnebne in okoljske okoliščine. Menim, da se s tem strinjajo skoraj vsi, ki so danes govorili v tem parlamentu.

Tretji temeljni nesporazum je, da se bo uničila konkurenčnost kmetijstva. Ne. Na Danskem smo zmanjšali uporabo pesticidov za 50 % od leta 1980, ne da bi to imelo učinek na konkurenčnost kmetijstva. Uporaba pesticidov je draga, zato ob njihovi pravilni uporabi velja, da manj kot se uporabljajo, boljše je za konkurenčnost.

  Anders Wijkman (PPE-DE). - (SV) Gospa predsednica, čas hitro beži in v svojem govoru želim predvsem izraziti podporo soporočevalki pri poročilu gospe Breyer v skupini PPE-DE Erni Hennicot-Schoepges. Zdi se mi zelo žalostno, da se večina v moji skupini ni odločila upoštevati nasvetov gospe Hennicot-Schoepges o več pomembnih točkah ter ne bo podprla pomembne predloge iz poročila. Seveda se strinjam, da so zahteve po zagotavljanju informacij 48 ur pred škropljenjem nepraktične in neizvedljive, vendar ni smiselno sklepati, da ne potrebujemo nobenih zahtev po informacijah. Predlog gospe Hennicot-Schoepges v zvezi s tem, in sicer kompromis, je zelo uravnotežen.

Pomembno vprašanje so tudi merila za izključevanje zlasti občutljivih snovi. Seveda mora naša odločitev biti predvsem v skladu z odločitvami Parlamenta v zvezi z novo zakonodajo REACH o kemikalijah. Eno od temeljnih načel pri tem je bilo odpraviti snovi, za katere je težko določiti prag mejne vrednosti v primeru snovi z visoko stopnjo tveganja. Jasno je, da moramo pri tem delovati v tej smeri, zlasti ker gre za snovi, ki prihajajo v stik ali lahko pridejo v stik s hrano.

Drugo vprašanje, pri katerem podpiram poročevalko gospod Breyer, je predlog o območjih. Ko sem prebral predlog Komisije, se mi je takoj zazdelo zanimivo, da se poskuša Evropo razdeliti v območja, ki so imajo sorazmerno podobne pogoje za rastlinstvo, podnebne pogoje in tako naprej. Vendar je predlagana razdelitev območij na žalost preveč samovoljna. Tega pristopa ne morem podpreti in menim, da je treba državam članicam omogočiti, da ohranijo pravico do zavrnitve različnih preparatov, čeprav so jim države v njihovi bližini dale zeleno luč. Želel sem spregovoriti še o drugih zadevah, vendar je moj čas končan.

  Esther De Lange (PPE-DE). - (NL) Gospod predsednik, ko se sprehodim iz svoje vasi, se znajdem sredi edinstvenega kmetijskega območja, zelenem osrčju med velikimi mesti, kot so Amsterdam, Rotterdam in Utrecht. Za zdaj je še zeleno kmetijsko zemljišče, vendar bo zaradi 10-metrskega varovalnega pasu, ki ga predlaga odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kmetovanje na tem območju praktično nemogoče, pri čemer je ravno kmetovanje zaslužno, da je to območje zeleno.

Prejšnji teden sem izvedel poskus, vendar sem komaj lahko našel dele zemljišča med številnimi jarki, ki so bili široki 20 metrov. Vsak, ki nekoliko pozna Nizozemsko, ve, da to ne velja le za zeleno osrčje. Za nizozemsko kmetijstvo je značilno, da so med pašniki številni jarki. To pomeni, da bo z uvedbo 10-metrskih varovalnih pasov Nizozemska izgubila 800 000 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je 35 % kmetijskega območja.

Zato poslance pozivam, naj ne podprejo tega predloga, tudi zaradi kmetijske proizvodnje, ki je potrebna v Evropi in svetu, kakor je dejal predsednik odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. To dejansko ne pomeni, da se ne strinjam s ciljem za zaščito narave in javnega zdravja. To si želimo vsi. Menim le, da se lahko bolje doseže s pristopom na podlagi analize tveganja in zmanjšanega tveganja.

Nadomestna možnost, zmanjšanje uporabe, vsekakor zveni lepo in preprosto, splošno zmanjšanje za 20 %, vendar ne zagotavlja najboljše zaščite za potrošnika, ker se lahko razume le v smislu količin in ne končnega učinka, t. j. končnega tveganja. V tem smislu dejansko težko razumem neprijetna popačenja zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, ki podpira splošno zmanjšanje za 20 % in pristop na podlagi tveganja.

Še dve zadnji točki. Vse, kar bom rekel o sistemu izdajanja licenc je, da so tri podnebna območja primernejša za 27 držav članic, pri čemer se seveda upoštevajo nacionalne okoliščine. Na koncu pozivam Komisijo, naj ne spregleda stranskih pridelkov na vseh teh pomembnih spornih območjih.

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, ostanke pesticidov zdaj najdemo povsod: v hrani, vodi, zraku, telesnem tkivu, materinem mleku in v telesih naših še nerojenih otrok, kar je najbolj strašno. Zdaj šele začenjamo zaznavati dolgotrajne posledice zaradi ostankov pesticidov, ki so prisotni povsod. To so različne oblike raka, endokrine motnje, zmanjšanje plodnosti moških, oslabljen imunski sistem in degenerativne bolezni živčnega sistema.

Zato moramo zelo hitro zmanjšati rabo pesticidov. V celoti podpiram predloge v zvezi s poročilom gospe Breyer, ki jih je predložila moja kolegica gospa Hennicot, in da bi prihranila nekaj časa, poudarjam naslednjo točko, ki je bistvena ter o kateri smo razpravljali v skupini PPE, in sicer obveščanje ljudi, ki živijo v bližini območij, ki so obdelana s pesticidi. Menim, da so nekateri v naši skupini nespametni, saj trdijo, da tako obveščanje ni potrebno, kar opravičujejo z dejstvom, da so bile uporabljene snovi predhodno odobrene in zato niso škodljive.

Škropljenje po zraku je nekaj običajnega zlasti v gozdovih in vinogradih. Pri tem obstaja nevarnost, da se snovi prenesejo na poseljena in občutljiva območja, zato je treba takšno ravnanje strogo urediti. Bistveno je, da gojitelji na škropljenje s pesticidi vnaprej opozarjajo ljudi, ki živijo v bližini in so zato lahko temu izpostavljeni. Ljudi, ki trpijo zaradi bolezni dihal, kot je astma, lahko takšno škropljenje, če niso vnaprej obveščeni, resno prizadene. Posredovanje in prikaz informacij ne smeta vključevati nobenih dodatnih upravnih obremenitev, kot so predlagali nekateri moji kolegi poslanci. Vse, kar potrebujemo, je preprosto obvestilo, ki navaja predvidene datume škropljenja in je na ogroženem območju izobešeno v bližini človeških bivališč.

Na koncu bi vas rad opomnil, da je čas, da preidemo na novo generacijo kmetijskih praks, ki spoštuje okolje in je mogoča le s posodobitvijo kmetijskega sektorja.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, razumno zmanjšanje tveganja je ključ do trajnostne rabe pesticidov. Ta cilj moramo doseči z izvajanjem smernic iz direktive v zvezi s trajnostno rabo pesticidov. Vsaka država bo zavezana, da pripravi v skladu s smernicami iz direktive svoj lastni načrt. Pri tem mora vsaka država upoštevati lokalne razmere in razlike.

Razlikujemo se predvsem na ravni razvoja kmetijstva, ponavljam: na ravni razvoja kmetijstva. Nove članice Evropske unije imajo pogosto ogromno dela, če želijo na ravni razvoja dohiteti ostale države članice. V končni analizi bi zmanjšanje rabe pesticidov v teh državah v primerjavi s sedanjo ravnjo rabe škodovalo predvsem potrošnikom, razen če bi pri tem upoštevali, da je sedanja raven rabe teh izdelkov že sorazmerno nizka.

Tudi naša pokrajina je drugačna. Na Poljskem je ogromna gozdna območja pred škodljivci mogoče zaščititi samo s škropljenjem iz zraka. Dolžnost do naravnega okolja je, da zaščitimo te gozdove, pri čemer je odgovornost Parlamenta, da določi smernice za varno rabo izdelkov, ki ščitijo naravno okolje.

Direktiva večinoma poudarja, da je raven znanja kmeta pomemben dejavnik pri izvajanju trajnostne rabe pesticidov. Odgovornost vseh nas je, da podpremo izobraževanje in ustvarimo razmere, da bo ta informacija dostopna vsem kmetom. Pri vložitvi predloga spremembe v zvezi z začasnimi nacionalnimi dovoljenji za pesticide se strinjam z mehanizmi za čim hitrejšo zamenjavo starejših priprav z modernimi in varnimi. Prosim za vašo podporo.

Smernice v direktivi morajo spodbuditi razumne ukrepe ter ne smejo odvrniti držav članic in kmetov.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, vsem govornikom na nocojšnjem zasedanju se zahvaljujem za zelo pozitivne opombe. Dovolite mi, da na kratko predstavim mnenje Komisije v zvezi z nekaterimi pomembnimi vprašanji, ki so bila izpostavljena.

Naj začnem s tematsko strategijo in zlasti točkami, ki niso del direktive.

Najprej me veseli, da poročilo podpira tematsko strategijo v zvezi s trajnostno rabo pesticidov. Predlog za predložitev nove zakonodaje, ki bi obravnaval tveganje v zvezi z rabo pesticidov, je zelo dober.

Strinjam se, da so nadaljnje raziskave o učinkih kombinirane in kumulativne uporabe pesticidov na zdravje pomembne. Menim, da je načelo substitucije, po katerem je treba nevarne snovi umakniti s trga in jih zamenjati z varnejšimi nadomestnimi rešitvami, pri čemer so nekatere nekemične, bistveno.

Končno izpostavlja poročilo gospe Belohorske, ki ga je sprejel odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, dodatne ukrepe, ki so predvsem pozitivni.

Naj se zdaj osredotočim predvsem na okvirno direktivo. Veliko predlogov sprememb, ki jih je sprejel Evropski parlament, zagotavlja koristne pojasnitve, zato jih podpiramo. Vendar bodo drugi predlogi sprememb verjetno prispevali k nezaželenim rezultatom. Najprej želim komentirati temeljne predloge sprememb, ki jih lahko Komisija sprejme v celoti, delno ali načelno.

Komisija se delno strinja s predlogom v zvezi s tem, da določijo države članice posamezne cilje v okviru lastnih nacionalnih akcijskih načrtov za omejitev rabe najnevarnejših pesticidov. Določanje takšnih ciljev je v skladu s splošnim ciljem direktive, da zmanjša tveganje v zvezi z rabo pesticidov. Vendar na splošno poleg nacionalnih ciljev ne potrebujemo stalnega cilja za zmanjšanje rabe pesticidov na ravni EU, zato ga Komisija ni potrdila. Dejansko ni nujno, da skupnemu zmanjševanju količine pesticidov sledi ustrezno zmanjšanje tveganja, saj se stopnja tveganja razlikuje od snovi do snovi. Zato moramo ukrepe za zmanjševanje tveganja omejiti predvsem na najbolj škodljive snovi.

Komisija lahko načelno sprejme določitev minimalne širine varovalnih pasov na območjih, ki se nahajajo ob vodotokih, saj bo to koristilo okolju. Vendar je določitev omejitve na 10 metrov brez razločevanja in v vseh primerih neprimerna. Komisija bi raje videla, da bi bile države članice nekoliko bolj prilagodljive in bi določile primerno širino varovalnih pasov v skladu z lastnimi geografskimi značilnostmi.

Komisija lahko prav tako sprejme nekatera uporabna pojasnila v zvezi z drugimi vprašanji, kot so tehnično usposabljanje in spričevala. Vendar Komisija ne more odobriti nekaterih predlogov sprememb.

Prvič, Komisija je prepričana, da je temeljni ukrep za zmanjšanje odvisnosti od pesticidov, da poklicni uporabniki pesticidov obvezno upoštevajo skupne splošne predpise v zvezi s celostnim zatiranjem škodljivcev. To bo v EU zelo koristilo okolju in prispevalo k razvoju trajnostnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja. Zato se v predlogu spremembe 86 ne morem strinjati z odpravo tega zelo pomembnega ukrepa, ki ga vsebuje predlog Evropske komisije.

Drugič, Evropska unija se strinja s sprejetjem ukrepov za zaščito prebivalstva, ki živi v bližini območij, na katerih se izvaja škropljenje po zraku. Vendar meni, da je popolna prepoved rabe pesticidov na tako imenovanih občutljivih območjih nesorazmerna. Državam članicam in lokalnim organom moramo dovoliti, da v zvezi s tem presodijo sami. V izjemnih in redkih primerih, ko je učinkovita le raba pesticidov, mora biti dovoljena, pri čemer se bodo z nevarnostmi za zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost soočale države članice.

Tretjič, čeprav se je Komisija zavezala, da bo obravnavala razširitev področja uporabe direktive na biocide, zahteva takšna odločitev pozorno preučevanje in izvajanje nekaterih vidikov direktive v zvezi s pesticidi. Ko bomo imeli zaradi programa revizije, ki je določen v direktivi o biocidih, na voljo več podatkov, bomo lahko ustrezneje obravnavali rabo biocidov.

Četrtič, Komisija ne more podpreti dodatnih sklicevanj na člen 152(4) Pogodbe, saj je jasno, da se predlagana direktiva osredotoča na okoljsko zaščito, ki že vključuje vprašanja javnega zdravja.

Petič, čeprav sta obdavčitev in obračunavanje prispevkov v skladu z načelom „plača povzročitelj obremenitve“, zdaj nimamo učinkovitega sistema za razlikovanje davčnih stopenj glede na nevarnost, ki jo predstavlja vsak pesticid. Zato Komisija meni, da bi bilo primernejše, če davkov in prispevkov na ravni Skupnosti ne bi določili, vse dokler se ne bo izvedla študija o tej temi.

Gospa predsednica, Komisija lahko od 166 vloženih predlogov sprememb sprejme 121 predlogov sprememb, od tega jih lahko 25 sprejme v celoti in 96 delno ali načelno. Sekretariatu Parlamenta bom predložil popoln seznam stališč Komisije v zvezi s predlogi sprememb.

Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so prispevali k današnji razpravi, zlasti poročevalcem za njihovo delo. Hvala za pozornost.

  Markos Kyprianou, komisar. − (EL) Gospa predsednica, naj najprej poslance spomnim na sedanjo temeljno politiko EU, da se spodbuja in podpre zdrava prehrana. Sadje in zelenjava sta pri zdravi prehrani zagotovo zelo pomembna. Zato je zelo pomembno, da se to upošteva. Danes imamo dva cilja. Zagotoviti moramo pridelavo sadja in zelenjave ter podpreti kmetijstvo. Poleg tega moramo zagotoviti, da sta sadje in zelenjava varna za prehrano. Menimo, da predlog Komisije usklajeno in uspešno obravnava dvojni izziv.

Z zanimanjem sem spremljal razpravo vseh poslancev. Predložene utemeljitve so resne, zato jih bomo ustrezno upoštevali. Ker nas preganja čas, ne bom podrobno obravnaval vseh vprašanj. Osredotočil se bom le na dve ali tri vprašanja, ki so po mojem mnenju najpomembnejša in so bila predložena danes.

Najprej v zvezi z vprašanjem zaščite ranljivih skupin. Strinjam se, da moramo te skupine zaščititi, kar smo upoštevali pri predlagani uredbi. Pripravljeni smo sprejeti predlog spremembe v zvezi z vključeno opredelitvijo ranljivih skupin, ki jim zagotavlja še večjo zaščito. Rad bi še nekaj pripomnil, čeprav se ne nanaša neposredno na vprašanje, o katerem razpravljamo, in sicer v zvezi z uvoženimi izdelki. Poudarjam, da se ostanki pesticidov spremljajo tudi v uvoženih izdelkih, saj tako določa druga uredba o mejnih vrednostih ostankov pesticidov. Prav tako obstajajo pravila o pregledih v zvezi z uvozom, ki zagotavljajo varstvo potrošnikov.

Splošneje, merila za odobritev so zelo pomemben del zakonodaje. Glavni cilj predloga je zaščita zdravja državljanov in okolja. To je zelo pomembno in tega ne smemo pozabiti. Predlagana merila za odobritev so potrebna za dosego tega cilja, zato ne sme Komisija podpreti nobenega odstopanja od njih. Iz razprave in nekaterih predlogov sprememb je jasno, da Evropski parlament podpira te cilje. Nekateri predlogi sprememb bi še okrepili ta merila. Komisija meni, da morajo predlagana merila zagotoviti visoko raven zaščite, pri čemer mora biti zaščita rastlin izvedljiva in delujoča. Zato Komisija ne bo mogla sprejeti predlogov sprememb, ki bi ogrozili ta merila.

Končno se lahko posvetim spornemu vprašanju medsebojnega prizadevanja, ki je posledica tesnega povezovanja različnih področij v tem sektorju. Menim, da ste si naš predlog nekoliko napačno razlagali. Naj vas najprej opomnim, da bo nov predlog uvedel strožja merila, ki se bodo izvajala na ravni območij. To moramo upoštevati, da bi zagotovili višjo raven varovanja zdravja in okolja, pri čemer si moramo hkrati prizadevati za enoten in notranji trg ter se izogibati nepravilnostim enotnega trga za kmetijske proizvode in deljenega trga za fitofarmacevtska sredstva. Če upoštevamo posebne značilnosti v zvezi s podnebjem in zemljo, je delitev na ločena območja neizogibna. Vendar vprašanje ni tako preprosto in jasno, zato sem pričakoval mogoče nesporazume. Medtem ko se bodo države članice morda poskušale zaščititi, bodo lahko med postopkom odločanja, ki ga mora odobriti prva država članica območja, izvedenci iz drugih držav članic dejavno sodelovali pri postopku izdajanja dovoljenj in bodo lahko ocenili okoliščine celotnega območja. Država članica, ki pripada območju, torej ne bo sama in enostransko sprejela odločitve, ampak bodo v tem postopku sodelovali predstavniki drugih držav članic na tem območju. Predstavili bodo lahko svoja stališča in prepričali druge v zvezi z določenimi razmerami, ki prevladujejo v njihovi državi.

Naj izpostavim varstvo voda. To občutljivo točko so izpostavili številni poslanci v Evropskem parlamentu. Predlog prikazuje potrebo po zaščiti vodnih virov, zlasti okvirno direktivo v zvezi z vodno politiko. Če je iz ocene tveganja jasno, da bodo dovoljene meje v skladu s predlaganimi pogoji uporabe na ranljivih območjih presežene, lahko in morajo vpletene države članice zavrniti uporabo pesticidov na tem območju. Poleg tega ima država članica, če lahko dokaže, da so vsa njena tla na ranljivem območju, možnost, da sploh ne odobri zadevnega proizvoda. Zato novi predlagani predlog uredbe jasno upošteva posebne značilnosti in potrebo po zaščiti vodnih virov. Čeprav Komisija ceni omenjene pripombe, ne bo mogla na podlagi območij sprejeti predlogov sprememb v zvezi s sistemom odobritve.

Kot sem dejal, imamo 250 predlogov sprememb in premalo časa, da bi vse natančno preučili. Vidim, da imamo še vedno različna mnenja, vendar predvidevam, da nam bosta postopek in razprava omogočila, da dosežemo skupno stališče.

Poročilo gospe Klass (A6-0347/2007)

Komisija lahko sprejme predloge sprememb 2, 3, 6, 17, 26, 49, 52, 53, 60, 61, 66, 68, 76, 94, 95, 97, 103, 105, 106, 107, 108, 109, 111, 115 in 117.

Komisija lahko načelno ali delno sprejme predloge sprememb 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 18, 19, 20, 21, 24, 25, 27, 31, 33, 34, 35, 36, 38, 39, 42, 43, 44, 45, 47, 48, 50, 51, 54, 56, 59, 62, 63, 64, 65, 67, 70, 71, 74, 75, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 85, 87, 90, 92, 93, 100, 101, 110, 112, 113, 114, 116, 118, 119, 122, 126, 128, 129, 130, 131, 133, 134, 135, 136, 137, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 160, 163, 164 in 165.

Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb 1, 5, 16, 22, 23, 28, 29, 30, 32, 37, 40, 41, 46, 55, 57, 58, 69, 72, 73, 77, 84, 86, 88, 89, 91, 96, 98, 99, 102, 104, 120, 121, 123, 124, 125, 127, 132, 138, 139, 157, 158, 159, 161 in 162.

Komisija ne bo izrazila svojega stališča glede predloga spremembe 166.

Poročilo gospe Breyer (A6-0359/2007)

Komisija lahko sprejme predloge sprememb 9, 11, 20, 22, 26, 29, 31, 32, 33, 36, 41, 43, 45, 49, 51, 56, 57, 64, 67, 75, 78, 79, 82, 84, 92, 93, 96, 102,107, 112, 114, 119, 124, 130, 131, 140, 145, 153, 155, 156, 157, 159, 160, 167, 170, 181, 184, 190, 195, 196, 197, 201, 203, 206, 212, 213, 215, 217, 220, 254, 258, 274, 282, 283, 286 in 301 ali jih lahko sprejme, če se preoblikujejo.

Komisija lahko načelno ali delno sprejme predloge sprememb 4, 5, 6, 7, 10, 14, 18, 19, 21, 24, 25, 27, 34, 39, 46, 50, 53, 54, 59, 61, 62, 63, 66, 76, 77, 80, 87, 89, 94, 95, 98, 99, 100, 108, 109, 115, 116, 121, 122, 123, 133, 134, 136, 149, 163, 169, 175, 176, 177, 180, 183, 188, 189, 193, 199, 209, 218, 225, 233, 243, 244, 248, 251, 252, 268, 279, 284, 290, 296, 297, 300, 302 in 305.

Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb 1, 2, 3, 8, 12, 13, 15, 16, 17, 23, 28, 30, 35, 37, 38, 40, 42, 44, 47, 48, 52, 55, 58, 60, 65, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 81, 83, 85, 86, 88, 90, 91, 97, 101, 103, 104, 105, 106, 110, 111, 113, 117, 118, 120, 125, 126, 127, 128, 129, 132, 135, 137, 138, 139, 141, 142, 143, 144, 146, 147, 148, 150, 151, 152, 154, 158, 161, 162, 164, 165, 166, 168, 171, 172, 173, 174, 178, 179, 182, 185, 186, 187, 191, 192, 194, 198, 200, 202, 204, 205, 207, 208, 210, 211, 214, 216, 219, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 242, 245, 246, 247, 249, 250, 253, 255, 256, 257, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 269, 270, 271, 272, 273, 275, 276, 277, 278, 280, 281, 285, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 294, 295, 298, 299, 303, 304 in 306.

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROTHE
Podpredsednica

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – Pesticidi spadajo med najnevarnejše kemikalije, saj so namenjeni za uničevanje ter se namerno izpuščajo v okolje in hrano. Svoj cilj dejansko doseže le približno 1 % pesticidov. Zato moramo pri pripravi zakonodaje o uporabi pesticidov in dovoljenju zanje upoštevati interese različnih zainteresiranih strani. Interes kmetov je imeti dobro letino in kakovostne proizvode z majhnimi stroški. Če lahko ta cilj dosežejo z manjšo količino pesticidov, lahko zmanjšajo stroške in zagotovijo bolj zdrave proizvode. Interes prebivalcev je imeti varne, poceni proizvode in pitno vodo brez pesticidov. Zato je v interesu skoraj vseh, da se uporablja manj pesticidov in varnejši pesticidi.

Če želimo v Evropi bistveno zmanjšati uporabo pesticidov, potrebujemo učinkovite nacionalne načrte za zmanjšanje, pri katerih se bodo upoštevale zlasti lokalne razmere in uporabljale lokalne možnosti.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – Podpiram usmeritev tega poročila, saj krepi veljavno zakonodajo o fitofarmacevtskih sredstvih tako, da povečuje zaupanje potrošnikov glede hrane, ki jo uživajo, pri čemer naj bi osebam, ki so v neposrednem stiku s temi proizvodi, npr. proizvajalcem, kmetom in dobaviteljem, zagotovilo jasnejše smernice v zvezi z uporabo pesticidov in varno proizvodnjo kmetijskih proizvodov v EU na splošno.

Vendar je treba opozoriti, da bo obsežnejša zakonodaja na tem področju učinkovita le, če se bo v državah članicah izvajalo dovolj pregledov in spremljanje. Čeprav se spremljajo ostanki v hrani, se zdi, da to morda ni dovolj, da bi bili potrošniki prepričani o kakovosti teh proizvodov. Zato je treba ukrepati in z učinkovitim spremljanjem zagotoviti, da se ukrepi, določeni v tej zakonodaji, izvajajo.

  Péter Olajos (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, več mesecev smo razpravljali o podrobnostih tega zakonodajnega svežnja v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi. V tem času smo raziskali številna stališča in jih vključili v besedilo. Zaradi tega procesa imamo zdaj pred seboj osnutek, ki po mojem mnenju v več pogledih temelji na kompromisu in izpolnjuje kar največ zahtev. Vendar je nekaj vprašanj, ki ne bi smela temeljiti na kompromisu. Ko so ogrožena človeška življenja, ne smemo dajati prednosti gospodarskim interesom. Ta del zakonodaje ne obravnava konkurenčnosti evropskega kmetijskega sektorja, ampak zaščito zdravja evropskih državljanov. Videli smo tudi, da se sedanja pravila v posameznih državah zelo razlikujejo. V moji državi so med najstrožjimi. Medtem ko smo v Strasbourgu razpravljali, ali naj ob vodnih tokovih uvedemo 5- ali 10-metrski varovalni pas, je Madžarska desetletja imela 50- in ponekod tudi 500-metrske varovalne pasove. Čeprav je uporaba fitofarmacevtskih sredstev pri naših kmetih za 15-krat manjša kot na Nizozemskem, so evropska intervencijska skladišča, ko so še obstajala, pokala po šivih zaradi madžarske koruze. Zaradi vsega tega pozivam kolege poslance, da jutri s svojim glasom podprejo uvedbo strogih mejnih meril. Na podlagi kompromisnega osnutka besedila bo to veljalo le za 29 snovi od več kot 600. To ni previsoka cena, če želimo preprečiti uporabo dokazano rakotvornih in toksičnih spojin. Čeprav se zaradi posebnih nacionalnih razmer pojavljajo razlike, se pri glasovanju o tem strinjamo. Dovolite nam, da glasujemo, da lahko potem sedemo in s čisto vestjo jemo.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Imamo zdravila za ljudi in zdravila za rastline, pri čemer lahko tako upravičeno rečemo pesticidom, saj so zdravila v boju proti boleznim, škodljivcem in plevelom. Dejansko jih moramo uporabljati v skladu s sklopom pravil. Nepravilna uporaba povzroči propad organizma, ki se kaže v raku.

Gospe in gospodje, naš pristop k temu vprašanju mora temeljiti na znanstveni analizi. Ne smemo podleči histeriji v zvezi s pesticidi, ki je ogrozila Evropski parlament. V Evropi pada samozadostnost na področju hrane, kar povečuje odvisnost agroživilske industrije od zalog svetovnega trga. Ne smemo pozabiti, da se zaradi pomanjkanja živil povečajo njihove cene.

Po posvetovanju z izvedenci menim, da nekateri predlogi sprememb direktive EU 91/414/EGS in okvirne direktive o trajnostni rabi pesticidov, ki jih je predložil odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, niso izvedljivi. Ti novi elementi se oddaljujejo od načela usmerjene ali sorazmerne zakonodaje, ki temelji na znanstvenem pristopu.

Zavedam se, da za zagotovitev varnih živil potrebujemo usklajeno evropsko zakonodajo v zvezi s pesticidi. Ob tem kmetom ne smemo preprečiti uporabe orodij, ki jih potrebujejo za proizvodnjo varne, hranljive in dostopne hrane.

Ne morem podpreti poročil gospe Christe Klaß in gospe Hiltrud Breyer, kot jih je sprejel odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Za njih bom glasoval le, če bodo sprejeti predlogi sprememb moje politične skupine, PPE-DE.