Dobesedni zapisi razprav

Torek, 23. oktober 2007 - Strasbourg

16. Zviševanje cen živil, zaščita potrošnikov (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o:

– ustnem vprašanju (O-0065/2007 – B6-0321/2007) Komisiji v zvezi z zviševanjem cen živil in zaščito potrošnikov, ki so ga v imenu skupine PPE-DE predložili Joseph Daul, Lutz Goepel in Neil Parish;

– ustnem vprašanju (O-0067/2007 – B6-0377/2007) Komisiji v zvezi z zviševanjem cen živil in zaščito potrošnikov, ki ga je v imenu skupine PSE predložil Luis Manuel Capoulas Santos;

– ustnem vprašanju (O-0069/2007 – B6-0378/2007) Komisiji v zvezi z zviševanjem cen živil in zaščito potrošnikov, ki so ga v imenu skupine UEN predložili Sergio Berlato, Janusz Wojciechowski, Gintaras Didžiokas in Liam Aylward.

  Neil Parish (PPE-DE), avtor. – Gospod predsednik, nocoj govorim z velikim veseljem, ker smo sedaj v položaju, v katerem je glavna varnost preskrbe s hrano. V Evropi smo bili v položaju, v katerem je 25 let bilo dovolj hrane. Pravzaprav smo v zvezi s kmetijstvom, s skupno kmetijsko politiko, sprejemali veliko odločitev, da bi omejili proizvodnjo in tako ohranili cene ter zmanjšali uporabo subvencij za izvoz ter izvažali izdelke na svetovne trge.

Zdaj smo v popolnoma drugačnem položaju, tj. cene žita so letos tri krat narasle, živinorejski sektor ima velike težave zaradi tega, ker so stroški za krmo narasli za morda 50 % ali 60 %, in to nas zelo skrbi. Gospod Daul, gospod Goepel in jaz smo oblikovali to ustno vprašanje – veseli nas, da je nocoj tukaj tudi komisarka Fischer Boel – saj menimo, da moramo sedaj izrabiti vsako priložnost, da v Evropski uniji pridobimo čim več krme.

Moramo se zavedati, da je nekaj krme pridobljene z gensko spremenjeno koruzo in gensko spremenjeno sojo, ki pa je v Evropski uniji trenutno ne moremo dobiti, saj ni dovoljena. Menim, da je treba poskrbeti za to, da to preučimo in da bomo imeli ureditev, s katero lahko take produkte odobrimo. Če so varni, bi jih morali uvesti in z njim hraniti našo perutnino in zlasti prašiče ter govedo, za meso in mleko, saj moramo ohraniti zelo konkurenčno industrijo.

Prav tako moramo preučiti položaj glede veleblagovnic, saj, kar ne smete pozabiti, nas skrbi, koliko denarja za svoje produkte dobi kmetovalec in koliko mora plačati potrošnik. Nedvomno vidimo, da je, na primer, 10 % hlebca kruha dejansko narejenega iz surovine navadne pšenice, vendar se cena hlebca vseeno zelo dviguje ker v veleblagovnicah trdijo, da morajo za to navadno pšenico plačati veliko. Zato moramo veleblagovnice prisiliti, da poskrbijo za to, da potrošniki plačujejo primerno ceno.

Prav je, da evropsko kmetijstvo postavljajo na zelo utrjen položaj, da se sooči s krasnim novim svetom, saj bomo potrebovali proizvodnjo hrane, potrebovali bomo kmetovalce in potrebovali bomo podeželje, vse to pa dobro deluje.

Vendar, kot pravim, moramo vzpostaviti ravnovesje med sektorjem žit in živinorejskim sektorjem in zaradi tega smo oblikovali to vprašanje. Z veseljem bomo prisluhnili komisarki Fischer Boel.

  Luis Manuel Capoulas Santos, avtor. – (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, lepo vas je videti znova tu v Parlamentu. Kot veste, smo bili pred nekaj meseci presenečeni nad spremenjenimi razmerami na trgu za nekatere kmetijske proizvode, kar se nam je še pred kratkim zdelo nemogoče; velik pritisk na dobavo, pri čemer smo posledice tega opazili vsi.

To je povzročilo resne težave v sektorju živinoreje in rast porabniških cen, kar je bilo pričakovati, pri čemer ne smemo pozabiti na opozorilo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo v zvezi s posledicami za živila v veliko območjih sveta, ki bi jih lahko te razmere povzročile. Ne smemo pozabiti, da medtem ko v Evropi gospodinjstva za hrano namenijo 10−20 % svojega dohodka, v nekaterih družbah ta delež znaša 90 % ali več, pri čemer si lahko predstavljamo, kako bi zvišanje cen prizadelo to številno prebivalstvo, ki je že tako prikrajšano.

Zato moramo ukrepati takoj, pri čemer sem zadovoljen, da je Komisija ukrepala hitro ter sprejela nekaj blažilnih ukrepov, pri čemer je zmanjšala praho za leto 2008 na nič. Morali bi storiti več. Morda bi lahko sprejeli druge ukrepe, ki ne bi dodatno obremenili proračuna Skupnosti, pri čemer bi lahko nekaterim živinorejcem, ki se spopadajo z višjimi cenami in živalskimi boleznimi, kot je bolezen modrega jezika, vnaprej odobrili plačila, do katerih so upravičeni.

Vendar moramo predvsem oceniti in preučiti razmere, da lahko hitro določimo ukrepe, ki jih lahko sprejmemo takoj. Upamo, da bosta Komisar in Komisija upoštevala našo zaskrbljenost ter ustrezno ukrepala.

  Sergio Berlato (UEN) , avtor. – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, povsod po Evropi smo priča splošnemu povečanju cen živil. Tržne raziskave, ki so bile izvedene, kažejo, da Evropejci hitro spreminjajo prehranjevalne navade, pri čemer so zaradi prekomernih cen prisiljeni spreminjati kakovost in vrsto proizvodov, ki jih kupujejo.

Po eni strani je za to povečanje krivo prekomerno število vmesnih faz proizvoda, in sicer od proizvajalca do potrošnika, po drugi pa so za to krive glavne verige veleblagovnic, ki nesorazmerno povečujejo cene. Vendar je ena stvar gotova: za to povečanje ne moremo in ne smemo kriviti naše kmete, ki so glavne žrtve teh skrb vzbujajočih razmer.

Gospod predsednik, gospa komisarka, menimo, da je najpomembneje zaščititi evropski kmetijski model, s čimer bi zaščitili nacionalne kmetijske trge pred mednarodnim nihanjem cen ter utemeljili zagovarjanje proizvodnih modelov in uporabe ozemelj, ki so značilni za evropsko kmetijstvo. Podpiramo nedavno odločitev Sveta v zvezi z ratifikacijo predloga o ničelni stopnji prahe za leto 2008.

Vendar to še ni ustrezno zagotovilo glede skrb vzbujajočih razmer v zvezi z zalogami žita in povečanjem cen žita na svetovnem trgu. Uporabiti je treba različne skupne ureditve trga in te mehanizme izkoristiti za uravnoteženje trga, kar bi vsaj na notranjem trgu prispevalo k zmanjšanju cen hrane. V nedavnem vprašanju smo Komisijo pozvali k predlogu takojšnjega povečanja mlečnih kvot za vsaj 2 % do 3 %, kar bi prispevalo k stabilizaciji cen tega osnovnega proizvoda.

V takšnih težkih gospodarskih razmerah so Evropska unija in države članice odgovorne, da pomagajo potrošnikom ohraniti njihovo kupno moč v zvezi s hrano in zaščitijo pravico naših kmetov do dohodka.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, spomnim se starega japonskega prekletstva v zvezi z življenjem v težkih razmerah in menim, da je to položaj, v katerem se nahajamo. Kot so nekateri govorniki že povedali, so se v zadnjih šestih do osmih mesecih cene surovin v kmetijskem sektorju zelo povečale, vendar moram povedati, da je raven tega povečanja nizka v primerjavi s preteklostjo. Menim, da je to pomemben podatek za vse nas. To povečanje cen se bo izražalo v porabniških cenah, vendar v manjši meri. Kot primer vzemimo cene osnovnih proizvodov v Nemčiji, kjer se le 4 % cene kruha v veleblagovnici ali v trgovini nanašajo na ceno pšenice.

Kot je bilo že povedano, so bili v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov predvideni že številni različni ukrepi. Mlečne kvote so se 1. aprila 2006 in 1. aprila 2007 povišale za 0,5 % v 11 državah članicah. Osem novih držav članic je 1. aprila 2007 prejelo to novo prestrukturirano rezervo, ki znaša med 2 % in 5 % njihove nacionalne stopnje kvote. Naslednje leto, tj. 1. aprila 2008, se bodo kvote, dodeljene 11 državam članicam, povečale še za dodatnega 0,5 %.

Poleg tega so se vsi trgi zelo zmanjšali in trenutno nadomestil za izvoz in pomoči za odprodajo sploh ni. Komisija bo proti koncu tega leta sprejela poročilo o možnostih na trgu v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter nam zagotovila osnovo za nadaljnje razprave o tem, ali je kvoto treba ponovno povečati. Poleg tega sem že imela priložnost jasno poudariti, da bo do 31. marca 2015 sistem mlečnih kvot odpravljen in da je za obdobje do leta 2015 potreben nežni pristanek v zvezi z odpravo sistema kvot. Ena od omenjenih možnosti je tudi čez čas povečati sistem kvot, o tem pa bomo imeli možnost razpravljati med zdravstvenim pregledom prihodnje leto.

Obstaja veliko različnih razlogov za povečanje cen v sektorju žita. Jasno je treba poudariti, da za prekomerno povečanje cen niso kriva biogoriva. V Evropi danes uporabljamo manj kot 2 % proizvodnje žita za etanol, vendar so razlogi za to drugačni, in sicer neugodni vremenski pogoji v Avstraliji, suša v južni Evropi, poplave v severnem delu Evrope, povečano povpraševanje iz Indije in Kitajske ter omejevanje izvozov iz Rusije in Ukrajine. Prav tako seveda obstaja še učinek snežne kepe s poudarkom na etanolu v Združenih državah, kar v določeni meri vpliva na povečanje cen koruze.

Kot je bilo že povedano, se ja Komisija na to odzvala; prahe se namreč v prihajajočem letu proizvodnje ne uporabljajo, ampak se to jesen in naslednjo pomlad prične sejanje. Nato se bo pri zdravstvenem pregledu razpravljalo o tem, ali se bodo prahe še naprej uporabljale za sejanje. Menimo, da bi prahe lahko prispevale med 10 do 15 milijonov ton, odvisno od podnebnih razmer. Kolegiju komisarjev bom tudi predložila predlog Svetu, da samo za tekoče tržno leto začasno opusti uvozne dajatve za žito. Menim, da nam bodo te pobude pomagale pri lajšanju pritiska na živinorejo in na porabniške cene.

V zvezi s sektorjem prašičjega mesa obstajajo različne težave. Mesa je preveč in tako so prihodki in odhodki v sektorju neuravnoteženi, zato se je upravni odbor prejšnji četrtek odločil, da uvede zasebno skladiščenje, ki bo, upam, rešilo težave v sektorju prašičjega mesa. Obstajajo tudi druge možnosti, vendar mislim, da je treba najti pravo ravnovesje, saj z zavlačevanjem ne bomo pridobili ničesar.

Menim, da smo se odzvali in da sem imela priložnost, da se Parlamentu zahvalim za hiter odziv, zaradi česar bomo tako lahko kmetijski sektor čim prej jasno obvestili v zvezi z uporabo prahe. Želela sem se vrniti na vprašanje v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi, vendar se je čas iztekel.

  Mairead McGuinness, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, z veseljem bi delila svoj čas za govor s komisarko, saj me zanima njeno mnenje o gensko spremenjenih organizmih, vendar bom tukaj do konca razprave.

Neprijetna resnica, ki je v tem parlamentu bila že večkrat izpostavljena, je, da se je obdobje sorazmerno poceni hrane končalo in da to, kar se je zgodilo, ni predvidela niti Komisija ali celo svet.

Strinjam se s gospo komisarko, ki je navedla nekaj razlogov za neuravnoteženost ponudbe in povpraševanja, in sicer vreme, podnebne spremembe, povpraševanje iz držav v razvoju ter svetovni učinek biogoriv, kar je priznala tudi gospa komisarka. Vendar si je treba zapomniti, kaj je povedal vaš predhodnik gospod Fischler v zvezi z reformo skupne kmetijske politike iz leta 2003, pri čemer se zavedam, da so bili pred mano v tem parlamentu že drugi. Kmetom je obljubil ugodnejše tržne cene. Morda zdaj vidimo učinke teh reform in dvomimo v njih zaradi učinka, ki ga imajo na porabniške cene.

Dosegli smo pozitiven napredek v zvezi z mlekom in žitom, ne pa v zvezi z rejo goveda, jagnjet, piščancev ter prašičev v živinorejskem sektorju, o čemer je govorila gospa komisarka.

Sprašujemo o nestanovitnosti in ali smo zadovoljni s to nestanovitnostjo v zvezi s povpraševanjem in ponudbo. Od večjega živilskega podjetja sem nedavno izvedela, da kupci v veleblagovnicah nimajo dovolj znanja ali interesa v zvezi z ekonomijo proizvodnje živil, vendar pričenjajo kazati zanimanje, kar je pozitivno. Vendar moramo nadzirati moč veleblagovnic in spremljati, ali bodo nadaljevale z dvigovanjem cen, ki jih postavljajo proizvajalcem hrane. To je zadeva, glede katere bi Komisijo, morda komisarko za konkurenco, spodbudila, da jo podrobneje preuči. V preteklosti so to zavračali.

V zvezi z gensko spremenjenimi organizmi je to pomembno vprašanje. Preučiti moramo težavo v zvezi z različnimi metodami, ki se uporabljajo za odobritev v Evropski uniji in v Združenih državah. Zato bi rada slišala pripombe gospe komisarke v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi, preden natančneje opredelim svoje stališče.

Nazadnje ne smemo prezreti učinka na vse večjo negotovost, zlasti v zvezi s trgom žita, na katerem se države, ki si ne morejo privoščiti, da bi za hrano plačale več, soočajo z velikim povečanjem cen hrane. V tem parlamentu je treba ta učinek priznati in ga upoštevati pri razvijanju naših politik.

  Bernadette Bourzai, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, na Svetovni dan hrane 16. oktobra je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo želela povečati ozaveščenost javnosti v zvezi z nezadostno prehrano, zaradi katere trenutno trpi 854 milijonov ljudi po vsem svetu. Kot so že povedali kolegi poslanci, so bile ob tej priložnosti poudarjene povečane cene kmetijskih surovin ter zlasti učinek tega povečanja na potrošnike v državah v razvoju in prebivalce revnih držav, ki uvažajo žito. Medtem ko v razvitih državah za hrano namenjamo od 10 % do 20 % proračuna gospodinjstev, v najmanj razvitih državah ta delež znaša od 60 % do 80 %, pri čemer je povečanje cen žita za 20 % razlog za zaskrbljenost. Zaradi dejstva, da so nekatere države zelo odvisne od uvozov, nihanja valut, podnebnih sprememb in povečanja stroškov prevoza, so razmere še hujše.

Gospa komisarka, odzvali ste se le deloma, zato upam, da bodo sprejeti dodatni ukrepi. Katere kratkoročne in srednjeročne ukrepe nameravate sprejeti v zvezi z zdravstvenim pregledom skupne kmetijske politike, da bi izboljšali te težavne razmere za potrošnike na severu in še težavnejše razmere za potrošnike na jugu ter da bi prispevali k svetovnemu ravnovesju na področju hrane?

  Niels Busk, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, gospa komisarka, pomembno je, da se pozornost namenja skrb vzbujajočim razmeram v zvezi s povečanjem cen številnih kmetijskih surovin. Poleg tega vemo, da se bodo zaradi tega povečanja cen na področjih, na katerih še ni bilo opaziti učinka, in sicer v sektorju prašičereje, naslednjo zimo cene hrane zelo povečale. Zavedamo se, da so vzroki za to slabi jesenski pridelki, pomanjkanje zalog koruze in podobno, zato ne bom šel v podrobnosti.

Menim, da trenutne razmere omogočajo dodatne razprave. Ne smemo biti presenečeni nad trenutnim povečanjem cen. Že predolgo je liter mleka cenejši kot liter coca-cole ali vode. Smiselno bi bilo sprejeti, da so cene hrane takšne, kot bi morale biti, kajti proizvodi so izid dolgotrajne proizvodnje in velikega števila ur dela, zlasti v sektorju mleka. Poleg tega je jasno, da trenutne razmere omogočajo povečanje proizvodnje živil v Evropi. To je treba storiti zaradi povpraševanja na trgu. Komisija je z odpravo uporabe prahe dokazala svoje prizadevanje v zvezi s tem, pri čemer še vedno imamo možnost, da zelo hitro povečamo proizvodnjo, zlasti v sektorju mleka.

Reformo skupne kmetijske politike iz leta 2003 je treba nadaljevati tako, da zmanjšamo podporo in resno preučimo dodaten prenos kmetijske podpore v politiko razvoja podeželja. Zdaj imamo priložnost spodbuditi dinamično kmetijsko proizvodnjo v EU, s čimer bodo kmeti imeli večjo svobodo, da izkoristijo trenutno veliko povpraševanje. Seveda je treba v skladu s tradicijo poskrbeti tudi za kmete na gorskih območjih in v manj rodovitnih regijah. Vendar se ne smemo bati povečanja cen, ampak moramo razumeti razmere in jih izkoristiti sebi v prid.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v Evropski uniji smo nedavno bili priča znatnemu povečanju cen osnovnih živil, zlati v novih državah članicah. Na primer na Poljskem se je cena kruha v zadnjih dveh letih povečala za 15 %, cena jabolk za 83 % in cena krompirja za 33 %, medtem ko se je cena mleka skoraj podvojila. Podoben trend je mogoče opaziti tudi v nekaterih starih državah članicah, kot sta Italija in Irska. Podvojitev cen žita, mleka, sadja in zelenjave je mogoče opaziti tudi v novi državi članici Litvi.

Politika EU temelji na omejevanju kmetijske proizvodnje, pri čemer je ta politika vedno bolj v neskladju s potrebami potrošnikov. Vse tako imenovane reforme skupne kmetijske politike temeljijo na omejevanju proizvodnje v Evropski uniji.

Reforma trga sladkorja predstavlja ogromno omejitev proizvodnje sladkorja v Evropski uniji, in sicer z 18 milijonov na 12 milijonov ton. Tudi reforma trga vina vključuje omejevanje proizvodnje.

Poleg tega so tudi druge reforme usmerjene v manjšo proizvodnjo v Evropski uniji. Po drugi strani smo priča jasnemu znaku. Potrošniki zahtevajo več hrane v Evropi, kar je jasen znak, da je treba preveriti cilj skupne kmetijske politike. Preučiti moramo ustreznost metode omejevanja proizvodnje in določanja proizvodnih kvot, predvsem ob upoštevanju interesov potrošnikov, ki jih to najbolj zadeva.

Evropa mora zagotoviti toliko hrane, kot jo potrebujejo njeni državljani. Veliko znakov kaže na to, da je treba pregledati kmetijsko politiko, ki jo izvajamo. Najlepša hvala.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, ta razprava je nesmiselna. Že leta razpravljamo o zmanjšanju cen, najnižjih možnih cenah in rekordno nizkih cenah. Vsi govorniki, ki se pritožujejo nad dejstvom, da se cene končno povečujejo, pozivajo k ukrepom za omejitev povečanja cen.

Zadovoljni bi morali biti, da trg deluje, med drugim tudi po vaši zaslugi. Zato so zaslužni tudi vaši predhodniki in Evropski parlament, ki je zahteval odpravo naložb v vrednosti več milijard eurov, namenjenih intervenciji in stabilizaciji cen, tj. pritisku na cene, kar je škodilo tržnim cenam na svetovnem trgu in državam tretjega sveta. Te okoliščine so končno bile odpravljene, pri čemer se približujemo trgu in razmeram, ki se zaostrujejo zaradi uporabe koruze za proizvodnjo goriv.

Za trenutno veliko povpraševanje na trgu obstajajo številni drugi razlogi. Povečanje cen je odziv trga, vendar v Evropskem parlamentu kot predstavniki kmetov zahtevamo ponovno zmanjšanje cen. Takšnega nesmisla v svojih 20 do 25 letih kot poslanec tega parlamenta še nisem doživel. Zato sem ploskal gospodu Busku. Nad temi razmerami bi morali biti navdušeni. Seveda pa moramo upoštevati tudi tiste, ki si ne morejo privoščiti hrane po običajnih cenah

Obsojati moramo nepravične plače in neustrezne socialne politike v državah, vendar ne smemo sprejeti ukrepe za zagotovitev hrane revnim na račun kmetov, od katerih je v zadnjih letih več sto tisoč opustilo kmetovanje. Takšna razprava je nesmiselna.

Veseli me, da sploh lahko razpravljamo o teh razmerah in da imamo trg, na katerem se cene končno povečujejo.

  Vincenzo Aita, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je ta razprava pomembna delno zato, ker se še ne zavedamo celotnega obsega težave, kot je povedala gospa komisarka.

Gospo komisarko želim spomniti, da smo pred nekaj meseci zahtevali moratorij za razpravo o spremembah skupne ureditve trga sadja in zelenjave, da bi se lahko za trenutek ustavili in na podlagi nekaj točk, ki jih zdaj izpostavljam, preučili pretekle dogodke, pri čemer se trenutno podobno dogaja na trgu vina.

Prvič, govorimo o pridelkih, ki so bili neuspešni zaradi podnebnih sprememb, vendar ne omenjamo dejstva, da se bomo s to težavo soočali še veliko let, saj so podnebnim spremembam prisotne v Evropi in po vsem svetu To je eno dejstvo.

Drugič, leta 1950 nas je bilo 2,5 milijarde, kar je znašalo 0,5 hektarja na prebivalca, medtem ko nas bo po podatkih ZN do leta 2020 7,5 milijarde, pri čemer bo vsak prebivalec imel na voljo le 0,2 hektarja obdelovalne površine.

Strinjam se z gospodom Baringdorfom, da je to temeljna težava, vendar menim, da to povečanje, ki smo mu trenutno priča, ne koristi proizvajalcem. Če primerjamo razliko med ceno, ki se za proizvod plača proizvajalcem, in ceno, ki jo plačajo potrošniki, lahko ugotovimo, da je to posledica zelo dolge dobavne verige. Vendar so za to delno krive tudi politike, oblikovane v Evropskem parlamentu, zato menim, da bi morala gospa komisarka natančno preučiti ukrepe, ki jih nameravamo izvesti.

Seveda je bilo pomembno ponovno uporabiti prahe za proizvodnjo, čeprav trenutno potrebujemo predvsem temeljito razpravo. Ko je bila ustanovljena Evropska skupnost, so bili sprejeti ukrepi za izpolnjevanje zahtev evropskih državljanov po hrani. Enako politiko je treba sprejeti tudi zdaj. Ne smemo dovoliti, da se zemlja v okviru politike ločevanja uporablja za praho, kajti to povzroča zmanjšanje proizvodnje in učinkovitosti te razprave. Zato se moramo pripraviti na temeljito razpravo glede tega, ali so politike iz preteklih dveh letih izboljšale ali poslabšale razmere za potrošnike in proizvajalce.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, osredotočil se bom na razmere v intenzivnem sektorju. Ne bom ponovno našteval finančnih stisk, v katerih se je znašlo veliko proizvajalcev tega sektorja, ampak se bom raje osredotočil na to, kako bi gospa komisarka morala pomagati. Izpostavil bom štiri ali pet točk.

Prvič, menim, da bi gospa komisarka morala priznati, da blagi ukrepi, kot je promocija trga, ne bodo zadostovali. Drugič, morala bi se bolj soočiti z dolgoročnim učinkom na dostopnost žita in cene prehoda na proizvodnjo biogoriv v Združenih državah. Njihove ciljne skupine, ki so zelo agresivne, v resnici izčrpavajo uvoze, ki jih mi v zvezi s tem potrebujemo.

Tretjič, nujno je treba ukrepati v zvezi z vzpostavitvijo ravnovesja med nizkimi intervencijskimi zalogami žita, ki so skrb vzbujajoči, in odstopajočim razmerjem z uporabo. Četrtič, gospe komisarki predlagam, da okrepiti svoje prizadevanje v boju za hitrejšo odobritev gensko spremenjenih nadomestkov. S spoštovanjem, gospa komisarka, na področju kmetijstva morate prilagoditi mnenji komisarjev Kyprianouja in Dimasa, ki nasprotujeta odobritvam genskih sprememb.

Petič, na trgu morate ustvariti podlago za naš intenzivni sektor in tako nemudoma razširiti nadomestila za izvoz tudi na meso in šunko. V zvezi s tem nisem prepričan, da bo spodbujanje zasebnega skladiščenja prispevalo k dolgoročni rešitvi.

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospodu Baringdorfu zagotavljam, da me veseli, da so se cene končno povečale, kar koristi našim kmetom in ne verigam veleblagovnic. Do zdaj je malo verig veleblagovnic, ki prevladujejo v maloprodajnem sektorju v Evropi, imelo dobiček na račun kmetov in proizvajalcev.

Proizvajalci mlečnih proizvodov v moji volilni enoti na Škotskem so predolgo dobivali 0,17 GBP za liter mleka, kar je manj kot znašajo stroški proizvodnje, medtem ko je cena litra mleka v veleblagovnicah znašala več kot 0,50 GBP za liter. To je veliko kmetov, ki proizvajajo mleko, v moji volilni enoti privedlo do tega, da niso mogli več poslovati.

Videli smo, da se je cena, ki jo kmet dobi za navadno pšenico, povečala za 10 %, medtem ko se je cena proizvodov iz navadne pšenice v veleblagovnicah povečala za 40 %. Ponovno poudarjam, da veleblagovnice nihanja cen izkoriščajo za to, da imajo same večji dobiček.

To je sramotno, zato se popolnoma strinjam z gospodom Parishem, da bi morali Komisijo pozvati k preiskavi cenovne politike verig veleblagovnic, da bi tako potrošnikom in proizvajalcem zagotovila pravične cene.

  María Isabel Salinas García (PSE). – (ES) Gospod predsednik, jasno je, da je povečanje cen, ki neposredno vpliva na potrošnike, posledica številnih dejavnikov, vendar bom v svojem govoru razpravljala le o pripombah gospoda Stevensona.

Menim, da je vloga posrednikov in velikih verig veleblagovnic skrb vzbujajoča. V številnih primerih se odzovejo na špekulativne premike na trgih, tako da je delež povečanja cen končnih proizvodov, kot je bilo že povedano, večji od deleža povečanja cen surovin.

Razmere so zelo skrb vzbujajoče tudi za proizvajalce, ki so zaradi ogromne kupne moči maloprodajnega sektorja prisiljeni zmanjšati svoje prodajne cene, zato se zelo težko spopadajo s povečanjem cen surovin in goriv.

Zahvaljujem se gospe komisarki za njeno udeležbo ter se strinjam s prejšnjim govornikom, da je pomembno, da Komisija sproži preiskavo in sprejme ukrepe za preprečevanje te prakse, ki je nepravična in v številnih primerih tudi izkoriščevalska.

Menim, da je resolucija zelo ustrezna in da lahko še pravočasno sprejmemo ukrepe.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, številni prejšnji govorniki so bili zadovoljni s povečanjem cen živil, vendar se moramo vprašati, ali imajo od tega koristi tudi kmeti. Zelo sem zaskrbljen glede tega. Številne male kmetije se trenutno zapirajo v skladu s politiko Komisije in Evropske unije. Vendar se moramo tudi vprašati, kakšna živila prejemajo kmeti. Kmeti prejemajo govedino iz Brazilije, sladkor iz Južne Amerike in oporečne piščance iz Azije, s čimer je naš trg preplavljen s poceni hrano, kar sicer „zmanjšuje“ cene za nas, vendar dejansko omejuje proizvodnjo v Evropi. Vprašanje je, ali se bomo še naprej podrejali industrijskemu lobiju. Zakaj ne začnemo ponovno podpirati evropske kmete, saj imamo na voljo nišo, ki jo lahko izkoristimo za povečanje proizvodnje ter kvot za mlečne in škrobne proizvode, za katere je stalno povpraševanje na Poljskem in v drugih vzhodnoevropskih državah.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, s težavo v zvezi s povečanjem cen kruha, mleka, krompirja in drugih živil, pri čemer je v nekaterih državah članicah to povečanje desetkrat večje od trenutne stopnje inflacije, se najtežje spopadajo tisti s nizkimi dohodki, ki glavni delež proračuna namenijo za hrano.

Ta težava ni nobeno presenečenje. Vemo, da sektor hrane nadzoruje nekaj podjetij, ki ustvarjajo znaten dobiček na račun proizvajalcev in potrošnikov, saj so cene, ki jih plačajo potrošniki, veliko večje od tistih, ki se plačajo proizvajalcem, kar je posledica velikega števila posrednikov in tržnega monopola. Zato smo trenutno priča povečanemu svetovnemu povpraševanju po hrani in živalski krmi; žito in oljna repica se uporabljata za proizvodnjo biogoriv, vendar ne iz okoljskih razlogov, ampak za ustvarjanje dobička večnacionalnih naftnih družb.

Ravnovesje cen se je porušilo, prispevek EU k proizvodnji žita se je zmanjšal, zaradi skupne kmetijske politike pa je bila uvedena tudi obvezna uporaba prahe. Vsi ti dejavniki so skupaj z neugodnimi vremenskimi pogoji zelo zmanjšali zaloge in proizvodnjo EU. Kljub temu sta trgovina in industrija to izkoriščali na račun kmetov in potrošnikov.

Zato so se povečale cene hrane in živalske krme. Posledice tega povečanja so slabši položaj delavcev, povečano število podhranjenih ljudi ter stečaj malih in srednjih živinorejcev. Grški živinorejci so obupani in zahtevajo znatno pomoč za preživetje.

Sklep Sveta ministrov z dne 26. septembra o odpravi obvezne uporabe prahe, opustitvi uvoznih dajatev za žito in sprejetju dodatnih ukrepov, ki jih je omenila gospa komisarka, bo sicer prispeval k zmanjšanju te težave, vendar je ne bo rešil. Sklep predlaga polovične ukrepe, ki so že sami po sebi nezadostni. Za povečanje zalog živalske krme, nadzor cen in preprečevanje kartelov in špekulacij so potrebni znatni ukrepi.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, zelo sem hvaležna, da se je te razprave udeležila tudi gospa komisarka. Zaradi povečanja cen blaga ljudje ponovno posvečajo več pozornosti kmetijstvu. Kot so že povedali gospa komisarka in nekateri prejšnji govorniki, so te razmere posledica povpraševanja iz tretjih držav ter neuspešnih pridelkov v tradicionalnih kmetijskih državah izvoznicah, kot sta Avstralija in Nova Zelandija. Zato je bistveno, da uporabimo vsa sredstva, ki jih imamo na voljo v Evropi. Med obiskom v Romuniji sem ugotovila, da je vsaj tretjina celotne obdelovalne zemlje v prahi. V državah članicah imamo na voljo dovolj sredstev. Prvi korak bi bila uporaba zemlje v prahi.

Kot kmetica še vedno odločno menim, da mora biti prva prednostna naloga proizvodnja zdrave hrane, nato pa proizvodnja krme in energetskih materialov. Vendar menim, da rahlo povečanje cen, ki se plačujejo našim kmetom, nikakor ne bo prispevalo k ravnovesju cen in nadomestilo izgub iz prejšnjih desetletij. Kot so že poudarili številni prejšnji govorniki, za osnovne surovine prejemamo skoraj 10 % večje cene, medtem ko prodajalci na drobno nekatere cene povečujejo za 40 % do 50 %. V mislih imam na primer maslo, kar se mi ne zdi pravično.

Ustrezen odziv bi bil ta, da se bolje organiziramo v proizvodne zadruge s pogodbami o proizvodnji, s čimer bi bolje konkurirali monopolom prodajalcev na drobno.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Današnja razprava ponovno jasno prikazuje, kako zelo različna so si mnenja v tem parlamentu. Strinjam se z gospodom Stevensonom, da to povečanje cen za kmete pomeni le rahlo povečanje dohodkov v primerjavi s sektorjem trgovine, verigami veleblagovnic in tržnimi špekulanti, ki si vzamejo največji delež.

Še ena težava v zvezi s tem je, da bodo od tega imeli veliko koristi proizvajalci žita, medtem ko bodo živinorejci imeli velike izgube. Priča smo nevzdržnim razmeram, saj imajo v okviru skupne kmetijske politike nekateri sektorji prednost pred drugimi, pri čemer bodo s tem povečanjem cen zanemarjeni sektorji še bolj prikrajšani, medtem ko bodo uspešni sektorji še bogatejši.

Strinjam se z gospodom Baringdorfom, da je povečanje cen dobro, vendar na koga bo to povečanje cen vplivalo? Ta nasprotja so vedno večja, pri čemer izkrivljanje skupne kmetijske politike ta nasprotja žal le še povečuje. Skupno kmetijsko politiko je treba temeljito preučiti, kajti nesistematične intervencije so le površinske. Skupna kmetijska politika ne more biti uspešna, dokler bodo sektorji, kot so živinoreja, proizvodnja vina, zelenjave in sadja, svinjskega mesa ter perutnine, zanemarjeni. Hvala.

  Esther Herranz García (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, kot sem že povedala prejšnji mesec na večerni parlamentarni razpravi o odložitvi obvezne prahe, je treba zaradi povečanja kmetijskih cen temeljito preučiti usmeritev skupne kmetijske politike.

Kmalu bo predloženo sporočilo Komisije o zdravstvenem pregledu skupne kmetijske politike, vendar bojim se, da si izvršilni organ Skupnosti ne bo drznil priznati, da ima liberalizacija trgov svojo ceno, ki jo zdaj morajo plačati evropski kmeti in potrošniki.

Številni poslanci tega parlamenta so se vedno zavzemali za odpravo ukrepov upravljanja trga in so prispevali k slabem mnenju, ki ga imajo evropski potrošniki o skupni kmetijski politiki.

Kot sem že povedala na zadnjem plenarnem zasedanju, me zanima, kako nameravamo državljanov razložiti, da imamo na voljo zelo malo instrumentov za nadzor tega povečanja kmetijskih cen v Evropski uniji.

Zanimivo bi bilo tudi pozvati Evropsko komisijo, da oceni stroške tega povečanja cen hrane za evropske državljane in da te stroške primerja s stroški za posameznega državljana v okviru skupne kmetijske politike.

Zelo me zanima tudi to, ali bodo v prihodnjih letih državljani imeli koristi od liberalizacije trgov in znatnega zmanjšanja neposredne pomoči, zaradi katerega trpijo evropski kmeti.

Predstavila bom statistični podatek, ki je po mojem mnenju zelo pomemben: pred oblikovanjem skupne kmetijske politike leta 1961 so bile cene surovin za proizvodnjo živalske krme dvakrat večje kot cene, ki so bile plačane kmetom 20 let pozneje. Skupna kmetijska politika je zagotavljala preskrbo s surovinami po dostopni ceni, pri čemer so od pravične cene za bistveno blago imeli koristi tudi evropski potrošniki.

V državi, kot je Španija, smo priča povečanju cen osnovnih živil, kot je mleko. Menim, da bi zdaj tudi gospodarski in finančni ministri evropskih vlad morali biti bolj zaskrbljeni glede posledic tega povečanja za inflacijo v njihovih državah.

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, vsi prisotni se zavedamo razlogov za povečanje cen žita in surovin. Čeprav ste nam te razloge temeljito predstavili, še vedno obstajajo nekatera druga vprašanja, glede katerih niste bili dovolj jasni.

Ker nam boste novembra predstavili svoje predloge v zvezi z zdravstvenim pregledom skupne kmetijske politike, vam bom že zdaj predstavila svoje mnenje in upam, da boste v tem zdravstvenem pregledu preučili, ali je skupna kmetijska politika v skladu z novimi zahtevami svetovnega trga, kajti prepričana sem, da je eden od glavnih razlogov za omejitev evropske proizvodnje pomanjkanje previdnosti strokovnjakov Skupnosti.

Pregledati je treba sedanjo politiko zelo zmanjšanjih zalog. Kot je bilo že povedano, morajo biti intervencijska skladišča Skupnosti varnostna mreža za zagotavljanje preskrbe v takšnih razmerah, vendar preskrbe ni, skladišča Skupnosti pa so prazna.

Gospa komisarka, zelo sem zaskrbljena glede posledic povečanja cen živalske krme za evropsko živinorejo, saj bodo te posledice imele zelo negativen učinek, zlasti na male in srednje kmetije.

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, o tem smo začeli pravočasno razpravljati. Vemo, da so se cene žita zelo povečale, in poznamo razloge za to. Gospa komisarka, dejstvo je, da smo še vedno odvisni od uvozov in nadomestkov žita zunaj Evropske unije, zlasti Združenih držav, ter da jih še vedno potrebujemo. Zato me skrbi, da odločanje o odobritvi novih vrst žita traja tako dolgo. Dobro se zavedam, da to ni nujno krivda Komisije. To je krivda nacionalnih vlad, ker niso mogle doseči soglasja. Odločiti se boste morali vi in upam, da boste to storili čim prej.

Zahtevam hitrejšo odobritev novih vrst žita, ki so na voljo. Ko se cene surovin večajo, se stroški neizogibno prenašajo na potrošnika. Tega si ne želi nihče, zato se moramo na tem mestu soočiti z močjo veleblagovnic.

Gospoda Baringdorfa poznam že skoraj 19 let, tj. odkar sem v tem parlamentu. Povedati moram, da ima včasih prav in včasih ne, pri čemer v tem primeru nima prav. Ne nasprotujem povečanju cen, če to koristi proizvajalcu ter predelovalcu in potrošniku.

Poleg tega moramo obravnavati še vprašanje v zvezi z uporabo gensko spremenjenega žita. V Evropsko unijo uvažamo hrano, ki jo naši potrošniki kupujejo v naših trgovinah, mi pa ne vemo, kako je bila proizvedena. Sledljivost teh uvozov ni mogoča. Proizvedena je lahko na kakršen koli način. Zato se moramo s tem soočiti. Velika večina mesa iz Brazilije, če imenujem eno državo, o kateri smo razpravljali, je skoraj zagotovo proizvedena z gensko spremenjenim žitom. Kako lahko prepoznamo razliko?

  Catherine Neris (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, čestitam avtorjem te resolucije in jih podpiram.

Povečanje cen žita in posledično tudi živil na splošno izraža sedanjo odvisnost Evrope od nestanovitnosti svetovnih kmetijskih trgov. Sprejetje teh razmer pomeni sprejetje dejstva, da so potrošniki le spremenljivka v fazah popravkov trgov. Sprejetje teh razmer pomeni tudi zanikanje vpliva velikih veleblagovnic, ki že 40 let prispevajo k zmanjšanju cen, ki se plačujejo kmetom, medtem ko se cene hrane za potrošnike niso spremenile ali pa so se povečale.

Te prekomerne razlike bi velike blagovnice morale izkoristiti za ublažitev povečanja cen kmetijskih surovin v krizi, ki smo ji trenutno priča. Vendar očitno tega ne počnejo. Velike veleblagovnice še naprej zlorabljajo svoj prevladujoč položaj, zato mora Komisija nujno razpravljati o tem vprašanju, da bi preprečila nepravičen in nevaren sistem izkoriščanja evropskih potrošnikov.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, poskušala bom odgovoriti na nekatera izpostavljena vprašanja.

Prvič, strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je dobro in zadovoljujoče to, da trg deluje in da so uvedene reforme učinkovite. Namen reform našega kmetijskega sektorja je bil, da kmetom omogočimo, da se lahko odzovejo razmeram na trgu, in to je tisto, kar hočemo doseči.

Prav tako je pomembno zavedati se, da to povečanje cen ni evropski pojav, temveč svetovni, zato nam je težko sprejeti določene ukrepe.

Kar zadeva predlog v zvezi z uvedbo nadomestil za izvoz, menim, da bi si takšen ukrep sektor napačno razlagal, zato bi s proizvodnjo nadaljeval tako dolgo, dokler ne bi videli povečanja cen, pri čemer imam v mislih zlasti sektor prašičjega mesa. Pritisk na cene bo obstajal tako dolgo, dokler je proizvodnja večja v primerjavi s povpraševanjem. Vidimo, da so klavni trupi cenejši, vemo, da je to del procesa in da se jeseni pritisk na cene prašičjega mesa zmeraj poveča.

Naj omenim še biogoriva, ki bodo v okviru obveznih ciljev, ki jih je Komisija predstavila 10. januarja 2007, do leta 2020 predstavljala 10 % goriva v našem prometnem sektorju. Naš namen ni nikoli bil ta, da bi proizvodnja potekala izključno v Evropi, saj bomo morali tudi uvažati. Vendar je zelo pomembno, da začnemo s prvo generacijo in ob tem spodbujamo naše raziskovalne ustanove, da poskušajo najti najboljšo rešitev za drugo generacijo, ki ne bo izključno ali v glavnem proizvajala na podlagi žita, ampak na podlagi slame, iveri in ostankov iz klavnic. Imamo torej potencial in ocenjujemo, da bo do leta 2020 od 20 % do 30 % izhajalo iz druge generacije, pri čemer smo lahko še bolj učinkoviti, če spodbudimo raziskovalne ustanove.

V zvezi z gensko spremenjenimi organizmi vam lahko v celoti zagotovim, da se Komisija zaveda težave, ki jo sproža nesočasna odobritev. Posledice so objavljene v nedavnem poročilu generalnega direktorata za kmetijstvo, ki ga lahko najdete v spletu, kjer so navedeni trije različni razpleti. Komisija trenutno razmišlja o najboljšem možnem načinu za obravnavanje teh razmer, ki ne bi ogrozil našo oceno visoke stopnje tveganja v zvezi okoljem in zdravjem ljudi.

V zvezi s krajšanjem postopka ali časovne linije, tj. potrebnega časa, za odobritev gensko spremenjenih je bile dosežen pomemben napredek. Kot primer naj omenim nedavno zavezo Evropske agencije za varnost hrane k izvršitvi pregleda popolnosti v roku šestih mesecev v primerjavi z dosedanjim veliko daljšim obdobjem. Prav tako pričakujem večjo podporo držav članic, ki bi Komisiji pomagale pri nadaljnjem skrajšanju časovne linije postopka odobritve. V zvezi s tem so bili sprejeti ukrepi za povečanje podpore držav članic pri postopku odobritve.

Odločno se zavzemam za uporabno izvajanje naših pravil in tako za zagotovitev nemotene trgovine s krmo za živali, ki nima negativnih posledic za naše kmete. Vendar se prav tako zavzemam za zagotovitev najvišje stopnje varnosti v zvezi z dajanjem novih gensko spremenjenih proizvodov na trg, pri čemer naši trgovinski partnerji poznajo posebna pravila, ki jih imamo v Evropski uniji.

Pred dvema dnevoma sem se vrnila iz Argentine in Brazilije. Jasno so mi povedali, da bodo lahko dostavili gensko nespremenjene proizvode, pretežno sojo in koruzo, in tipe gensko spremenjenih proizvodov, ki jih je Evropa odobrila. Vendar so nas opozorili, da se moramo zavedati, da bo to dražje. Če smo pripravljeni plačati, bodo dostavljali, vendar se moramo zavedati, da imajo tudi druge stranke, pri čemer so kot večjo stranko omenili Kitajsko.

Zato sem prepričana, da bomo o tem vprašanju še razpravljali. Prepričana sem, da se bo to zgodilo kmalu.

  Predsednik. − Prejel sem šest osnutkov resolucij⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 108(5).

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 25. oktobra 2007.

(1) Glej zapisnik.