Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2105(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0336/2007

Predložena besedila :

A6-0336/2007

Razprave :

PV 23/10/2007 - 17
CRE 23/10/2007 - 17

Glasovanja :

PV 24/10/2007 - 8.26
CRE 24/10/2007 - 8.26
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0471

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 23. oktober 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

17. Tobačni dim: politične možnosti na ravni EU (razprava)
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo [2007/2105(INI)] (A6-0336/2007) gospoda Florenza v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o zeleni knjigi „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“.

 
  
MPphoto
 
 

  Karl-Heinz Florenz (PPE-DE), poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, veseli me, da Evropska unija ponovno razpravlja o porabi tobaka. Zaradi porabe tobaka samo v moji državi umre 350 ljudi na leto, zato je treba to vprašanje obravnavati na evropski ravni. Zelo sem vesel, da se je odbor odločil začeti evropsko pobudo v zvezi z nadaljnjim spodbujanjem prepovedi kajenja v restavracijah, kavarnah, pubih in javnih stavbah. Menim, da je to pravilen pristop.

Razpravljati je treba o vprašanju, ali je treba oblikovati evropsko ali nacionalno zakonodajo, ki bi se potem morda določila v evropskem okviru. Tisti, ki še vedno menijo, da tega ne potrebujemo, morajo upoštevati, da smo v zvezi z okvirno direktivo o kakovosti zraka, ki smo je v tem parlamentu sprejeli pred nekaj tedni, razpravljali o tem, ali naj sprejmemo 20 ali 25 ppm drobnih delcev v zraku. Gospod komisar, povprečna količina drobnih delcev v lokalih znaša 540 gramov, pri čemer v bližnjem priljubljenem lokalu „Aviateur“ po polnoči ta količina znaša 1 730 gramov, zato lahko sami vidite, kako velike so razlike in kako potrebna je ta razprava.

Še eno zelo pomembno vprašanje, glede katerega sem že več let zaskrbljen, so aditivi. Cigarete lahko vsebujejo do 600 aditivov, pri čemer je 70 do 80 od teh aditivov na rdečem seznamu. To so zelo strupene rakotvorne snovi, ki lahko povzročijo neplodnost in odvisnost med mladimi. Te snovi je treba zelo kritično in temeljito pregledati, pri čemer morajo stroške tega pregleda kriti proizvajalci. Obžalovanja vredno bi bilo, če bi za financiranje preskusov, ki jih je treba izvesti zaradi te industrije, gospod komisar Kyprianou moral porabiti zadnji cent. Komisija mora jasno opredeliti vprašanje kritja stroškov. Menim, da se bomo tako lahko znebili številnih patogenih sestavin cigaret. Kljub temu so cigarete še vedno nevarne.

Menim, da je zelo pomembno tudi vprašanje, ali bomo lahko dolgoročno spodbudili industrijo h kritju stroškov, ki nastanejo zaradi proizvodnje tobaka. Po mojem mnenju smo odgovornost proizvajalcev uvedli na številnih področjih: če z avtom zapeljete v jarek zaradi tovarniške napake, mora stroške kriti proizvajalec.

Gospod komisar, pozivam vas, da si čim bolj prizadevate za prerazporeditev stroškov na proizvajalce tobačnih izdelkov, kajti moja država nameni 50 milijard EUR za zdravljenje ljudi. Zakaj bi moral v to biti vključen nekdo, ki nikoli ni kadil? To je zelo nepravično in veselilo bi me, če bi socialno ozaveščeni ljudje v tem parlamentu temeljito obravnavali to vprašanje. Stroške je treba prenesti na tiste, ki so za te stroške odgovorni, tj. na proizvajalce. Seveda bodo proizvajalci te stroške potem prenesli naprej. To je običajno v socialnem tržnem gospodarstvu in tega se zavedam.

Vsako leto v Evropi zaradi kajenja umre na tisoče ljudi. Zato je treba uvesti ustrezna in stroga pravila.

 
  
MPphoto
 
 

  Markos Kyprianou, komisar. Gospod predsednik, najprej čestitam in se zahvaljujem poročevalcu gospodu Florenzu. Menim, da se tako kot drugi poslanci v tem parlamentu tudi on spomni, da sem se na svoji prvi razpravi v Evropskem parlamentu, kateri je takrat predsedoval, k nečemu zelo zavezal, in sicer k Evropi brez tobaka.

Menim, da se temu počasi in postopno približujemo. Gospodu Florenzu se zahvaljujem za njegovo delo ter predanost in zavezanost v zvezi s tem. Gospod predsednik, če mi dovolite, bi mu zaželel vse najboljše. Kolikor vem, je včeraj imel rojstni dan. Starosti sicer ne bom omenjal, saj ne želim ustvariti medinstitucionalne težave, vendar mu želim še veliko rojstnih dni.

Poudarjam, da na področju nekadilskega okolja v Evropski uniji vidimo trend in pomembno izboljšavo, če ga primerjamo z razmerami pred tremi leti, ko je ta prepoved bila uvedena le na Irskem in tudi v Italiji. Zdaj se je število držav, ki so sprejele te celovitejše prepovedi, povečalo, obstaja celo nekaj izjem, k čemur se bom posvetil čez nekaj trenutkov. Vendar menim, da za dosego tega potrebujemo skupno prizadevanje Komisije, držav članic in zlasti Evropskega parlamenta. Menim, da je bil prispevek Parlamenta k direktivi o tobaku bistven, pri čemer današnje poročilo predstavlja podporo politikam v zvezi z nekadilskim okoljem.

Prav tako me zelo veseli zelo pozitiven in konstruktiven pristop poročila k zeleni knjigi Komisije, zlasti v zvezi s podporo stališču Komisije, da lahko le popolna prepoved kajenja ustrezno zaščiti zdravje državljanov in delavcev. V zvezi s tem moramo biti iskreni. Celovita prepoved kajenja varuje pred pasivnim kajenjem, odvrača ljudi, zlasti mlade, od kajenja in spodbuja številne ljudi, ki želijo prenehati kaditi. Ta prepoved je pomemben dejavnik, saj ustvarja enake konkurenčne pogoje za različne upravljavce, zlasti v zabaviščni industriji, saj morajo izjeme za to, da bi bile učinkovite, zagotoviti ločene sobe ter podtlačne in ločene ventilacijske sisteme, kar ustvarja določene stroške, ki si jih vsi upravljavci ne morejo privoščiti. Ta prepoved ustvarja bolj enakovredne konkurenčne pogoje, pri čemer je izvajanje lažje, če ni izjem. Evropska unija in nekateri drugih pristojni organi, ki so te prepovedi uvedli pred nami, dokazujejo, da na gostinski sektor ni bilo negativnega učinka. Pravzaprav so se v številnih primerih dohodki povečali.

Zame je pomembno le to, da izpolnimo cilj. To poskušamo doseči. Postopek ni preveč pomemben, ne glede na to, ali gre za evropsko, nacionalno ali v nekaterih primerih regionalno zakonodajo; pomembno jele to, da izpolnimo cilj. Če bo končni cilj uvedba celovite prepovedi, sem pripravljen sprejeti postopno izvajanje ukrepov.

Kako daleč smo zdaj? To želim omeniti. Popolne prepovedi veljajo že na Irskem in v celotnem Združenem kraljestvu. Na Švedskem, v Italiji, na Malti, v Litvi, Estoniji in na Finskem so že uvedli precej temeljite prepovedi kajenja tudi z izjemami posebnih označenih sob, ki imajo ločene ventilacijske sisteme in o katerih sem že govoril. Francija je sledila temu dvostopenjskemu pristopu in bo tako naslednje leto v podobnem položaju. Enake omejitve, vendar z več izjemami, veljajo za gostinski sektor v Belgije, Španije in na Nizozemskem. Z izvajanjem smo pričeli tudi v Nemčiji in Avstriji, kjer že potekajo pobude za okrepitev obstoječih pravil o prepovedi kajenja.

Kot veste, imamo zeleno knjigo. V Svetu smo izvedli posvetovanje in razpravo, zato se bom na podlagi tega prizadevanja in prispevka Evropskega parlamenta odločil o nadaljnjih ukrepih na evropski ravni, ki jih je treba sprejeti. Prav tako nas veže mednarodna obveznost okvirne konvencije o nadzoru tobaka, vse to pa bo vplivalo na odločitev v zvezi z nadaljnjimi ukrepi.

Prehajam na drugo točko, ki je vključena v tem poročilu, in sicer na direktivo o tobačnih izdelkih, pri čemer menim, da je to zelo pomembno vprašanje. Pozneje v tem letu bomo pripravili drugo poročilo o izvajanju te direktive, v katerem bomo preučili izvajanje direktive in opredelili področja, na katerih bodo potrebni predlogi sprememb. V njem bomo tudi obravnavali današnje poročilo, ki bo obenem tudi podlaga za naše poročilo. Nekaj vprašanj iz današnjega poročila bo vključenih tudi v našem poročilu, na primer vprašanja glede predpisov o sestavinah tobačnih izdelkov, zahtev o označevanju tobačnih izdelkov ter odgovornosti izdelkov in proizvajalcev.

Izpostavljam dve točki. Prvo je vprašanje glede slikovnih opozoril. Kot veste, smo ustvarili zbirko podatkov z različnimi fotografijami in slikami, ki bi jih lahko uporabili kot slikovna opozorila, vendar moram priznati, da smo zelo razočarani, saj je zelo malo držav članic to dejansko izkoristilo. To resnično obžalujem. Iz zapiskov lahko povem, da jih je do zdaj uvedla le Belgija. Romunija jih bo uvedla prihodnje leto, nekoliko kasneje pa še Združeno kraljestvo. Finska in latvijska vlada sta se zavezali, da jih bosta uvedli v bližnji prihodnosti, kar je izid številnih pozivov in zahtev, da se v državah članicah uvedejo slikovna opozorila.

Veliko držav zunaj Evropske unije, kot sta Švica in Nova Zelandija, je z nami podpisalo licenčne pogodbe, da lahko uporabljajo naše slike predloge, zato menim, da so razmere v Evropski uniji zelo slabe, in zato zelo resno preučujemo, da bi dejansko spremenili zadevno direktivo in določili obvezno uporabo slikovnih opozoril. Prav tako se mi zdi zanimiv predlog Parlamenta, da bi bila slikovna opozorila na obeh straneh embalaže. To bomo preučili.

Prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov zdaj velja povsod. Pri določenih državah članicah so se pojavile težave. Uspelo nam jih je rešiti, nekatere s pravnimi ukrepi, druge s prepričevanjem, vendar zdaj ta prepoved velja povsod. Določen vidik, ki ga želim izpostaviti, je pobuda, ki smo jo nedavno prevzeli, da bi prepričali države, ki niso članice EU, da preprečijo tobačni industriji sponzoriranje dirk formule ena.

Kot veste, nimamo zunanje pravne pristojnosti, vendar te dogodke prenašajo tudi v Evropi, kjer jih gledajo evropski državljani, pri čemer to vpliva na evropsko mladino ter ogroža evropsko zakonodajo in evropske politike na tem področju, zato sem vzpostavil stik z zadevnim zasebnim sektorjem ter državami, ki še vedno dovolijo tobačno sponzorstvo in gostovanje dirk formule ena, pri čemer so takšne države le tri. Upam, da bomo kmalu dosegli napredek, kljub temu pa bom ta vprašanja spremljal še naprej.

Ponovno se zahvaljujem poročevalcu in tudi poslancem Parlamenta, ki si zelo prizadevajo v zvezi s tem. Že od prvega dne trdim, da je zelo skrb vzbujajoče to, da v Evropski uniji z najvišjimi stopnjami izobrazbe in življenjskimi standardi ljudje še vedno umirajo za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti. Zaradi bolezni, povezanimi s tobakom, umre več kot 600 000 ljudi. Menim, da lahko v zvezi s tem spodbujamo spremembe življenjskega sloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred točno 20 leti sem kot pravna svetovalka v uradu belgijskega državnega sekretarja za zdravstvo imela priložnost pripraviti predpise, katerih izid je bila prva nacionalna uredba v zvezi s prepovedjo kajenja na javnih mestih v takratni Evropski skupnosti.

Gospe in gospodje, imam občutek, da z resolucijo, o kateri bomo jutri glasovali, postavljamo temelje na tem področju. Pobuda iz zelene knjige in odlično poročilo gospoda Florenza sta nam nedvomno nakazala, kako je treba ukrepati. Vsak, ki bo prebral to resolucijo, bo vedel, da Evropski parlament podpira politiko celovite prepovedi kajenja.

Zahteva se takojšnja prepoved škodljivih aditivov in učinkovito izvajanje odgovornosti proizvajalcev tobačnih izdelkov; ti primeri ukrepov govorijo zase. V zvezi s tem se zahteva tudi neomejena prepoved kajenja na javnih mestih, v javnih prevoznih sredstvih ter na zaprtih delovnih mestih, vključno s tistimi, kjer se strežeta hrana in pijača.

Vendar v zvezi s tem naša skupina meni, da je treba prevzeti odgovornost za odločitve, ki so bile nedavno sprejete v številnih državah članicah, v zvezi s pozivom k visoki ravni naložb v številnih sektorjih, ki še niso bile odpisane. Za te odločitve je treba prevzeti odgovornost, vendar je naš glavni dolgoročni cilj, za katerega si je treba zavestno in brez oklevanja prizadevati, neomejena prepoved kajenja, ki zajema tudi te sektorje.

V zvezi s tem vprašanjem imamo veliko podporo. Če so podatki Eurobarometra in drugih raziskav resnični, nas državljani v celoti podpirajo. Tistim, ki še vedno dvomijo v potrebo po ukrepih, poudarjam, da je od ponedeljka popoldne, odkar smo prispeli v Strasbourg, zaradi učinkov pasivnega kajenja umrlo že 480 ljudi.

Gospe in gospodje, proti temu je treba ukrepati. Tudi moja skupina si namerava čim bolj prizadevati v zvezi s tem in podpirati vse protikadilske kampanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, Mednarodna agencija za raziskave raka je pred nedavnim pregledala vse dostopne dokaze o pasivnem kajenju in raku. To je neodvisna skupina mednarodnih znanstvenikov iz 12 držav, ki jo je sklicala Svetovna zdravstvena organizacija. Ugotovili so, da je pasivno kajenje rakotvorno in da izpostavljenost nekadilcev cigaretnemu dimu drugih ljudi poveča tveganje pljučnega raka za 25 % do 30 %, kar je precej velika številka.

Ljudje imajo na delovnem mestu in v zaprtih javnih prostorih nedvomno pravico, da so zaščiteni pred dimom drugih ljudi. Ne pozabite, da je večina prebivalcev nekadilcev. Najboljši način za obravnavanje te težave je celovito pravilo o prepovedi kajenja na ravni držav članic, ki vključuje prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih in na delovnih mestih.

Zato se ne strinjam s predlogom spremembe 3, v katerem gospod Florenz poziva k omejenim izjemam. Izjem mora biti čim manj.

Prav tako se ne strinjam s predlogom spremembe 2, ki črta predlog o spremembi okvirne direktive o zdravju in varnosti pri delu ter od vseh delodajalcev zahteva, da zagotovijo delovno mesto, na katerem je prepovedano kaditi. Delodajalci so odgovorni za varovanje zdravja delavcev. Poleg tega nasprotujem vsem predlogom, da se za lokale in bare, ki ne strežejo hrane, določijo izjeme. To škoduje zaposlenim in lahko povzroča neenakosti na področju zdravja. V Združenem kraljestvu je na primer polovica lokalov, ki ne strežejo hrane, na ogroženih območjih, medtem ko jih je na bogatih območjih le četrtina.

Prav tako menim, da so bistveni ukrepi v zvezi z ozaveščanjem o nevarnosti kajenja. Večja in izrazitejša slikovna opozorila so del tega ozaveščanja, zato ne morem podpreti predloga spremembe 6, ki črta odstavek 16, ki se nanaša na ta opozorila.

Mislim, da se vsi strinjamo, da je treba ukrepati in preprečiti kajenje med mladimi. Čim mlajši so ljudje, ko začnejo kaditi, tem težje pozneje nehajo. Zato pozivam k podpori odstavka 4 tega poročila, katerega cilj je znižati število mladih kadilcev za 50 % do leta 2025, in k zavrnitvi predloga spremembe 1 gospoda Florenza, ki poziva k črtanju tega odstavka.

Kajenje povzroča velike zdravstvene težave med prebivalci, kadilci in nekadilci, pri čemer vem, da nekateri poslanci menijo, da je žvečenje snusa boljša nadomestna možnost. Vendar ne morem podpreti ukrepov, ki bi privedli do širitve uporabe snusa, saj je uporaba povezana z zdravstvenimi težavami, ki vključujejo rak ustne votline. Ni vredno zamenjati ene nevarnosti za drugo.

Če imamo resen namen izboljšati zdravje naših državljanov, moramo spodbuditi vse države članice, da uvedejo potrebne ukrepe za uresničitev Evrope brez tobačnega dima. Ali lahko predlagam, da začnemo tako, da uvedemo prepoved kajenja v stavbah našega parlamenta?

 
  
MPphoto
 
 

  Jules Maaten, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, zelena knjiga Komisije in poročilo gospoda Florenza sta zelo pravočasna. Skrajni čas je, da Evropska unija ponovno obravnava vprašanje tobaka, saj je bilo to vprašanje predolgo zanemarjeno.

Poročilo gospoda Florenza se upravičeno osredotoča na kajenje med mladimi in na škodljive učinke pasivnega kajenja na delovnem mestu, v javnih prostorih ter prostorih, kjer se strežeta hrana in pijača. V zvezi z mladimi raziskave kažejo, da 90 % kadilcev začne kaditi pri starosti, nižji od 18 let. Zelo sem zadovoljen z ambicioznimi pobudami iz poročila gospoda Florenza v zvezi z znatnim zmanjšanjem kajenja v tej starostni skupini. Ne nazadnje so mladi dovzetni za pritisk vrstnikov, škodljivi učinki na to skupino pa so še večji.

Zato upam, da se bodo države članice, ki menijo, da lahko vse opravijo same in da naše posredovanje ni potrebno, odzvale pozivu tega parlamenta in se zavezale k prepolovitvi škodljivih učinkov kajenja med mladimi do leta 2025 ter da bodo dosegle soglasje v zvezi s sprejetjem ukrepov.

V zvezi s pasivnim kajenjem in splošno prepovedjo kajenja velja trdno liberalno načelo, da se osebna svoboda enega konča tam, kjer se začne osebna svoboda drugega, pri čemer prisilno pasivno kajenje to načelo jasno ponazarja. Pasivno kajenje zelo škodi javnemu zdravje in povzroča stroške za evropsko gospodarstvo. Vsako leto v državah članicah EU zaradi pasivnega kajenja umre več kot 79 000 odraslih, pri čemer obstajajo dokazi, da je leta 2002 v Evropski uniji zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu umrlo 7 000 ljudi, medtem ko je zaradi pasivnega kajenja doma umrlo 72 000 ljudi.

Seveda imajo države, kot so Irska, Škotska in Italija, že veliko izkušenj s takšno obliko prepovedi kajenja, pri čemer so te izkušnje pozitivne. Ne nazadnje so pripombe teh držav, vključno s tistimi, ki so bili zelo skeptični v zvezi s takšnim ukrepom, pozitivne. Zato smo v skušnjavi, da bi prepoved kajenja uvedli tudi na evropski ravni.

Nedavno se je v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ta parlament odločil proti uvedbi evropske prepovedi kajenja, s čimer je sprejetje takšnih ukrepov prepustil državam članicam. Menim, da je to bila pravilna odločitev, saj je treba odločitev v zvezi s tako spornim vprašanjem sprejeti ob čim večjem upoštevanju državljanov, tj. na ravni držav članic ali regionalni ravni. Zato menim, da je poziv tistih držav članic, ki so že uvedle prepoved kajenja, k prostovoljnemu podpisu evropske listine, da bi zagotovili večjo preglednost za potrošnike, največ, kar trenutno lahko dosežemo.

Zelo dober ukrep je tudi spodbujanje te neizpodbitne razprave, pri čemer v zvezi s tem čestitam gospodu komisarju za njegovo zeleno knjigo. To vprašanje je na dnevnem redu vseh držav članic.

Gospod predsednik, za konec imam še nekatere pripombe v zvezi z direktivo o tobačnih izdelkih. Tudi poročilo gospoda Florenza poudarja, da je treba to direktivo spremeniti. Podpiram vse predloge iz poročila v zvezi s slikovnimi opozorili na zavitkih cigaret. Obžalovanja vredno je, da so le redke države članice izkoristile ta opozorila, pri čemer podpiram, da se ta opozorila vključijo v zakonodajo. Poleg tega bi bilo ta opozorila mogoče uporabiti tudi na drugačen način, na primer na brošurah v zvezi s pomočjo pri opustitvi kajenja, kot jih imajo v Kanadi; izkušnje v zvezi s tem so pozitivne in menim, da je to odlična zamisel.

 
  
MPphoto
 
 

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kljub zamudi želim gospodu Florenzu vse najboljše za rojstni dan.

Vemo, da kajenje ubija. Vsako leto zaradi kajenja umre 650 000 ljudi, pri čemer zaradi pasivnega kajenja umre še dodatnih 79 000 odraslih. Navdušeni smo nad prizadevanjem in zavezanostjo Komisije v zvezi s tem ter smo zadovoljni, da je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane predložil jasne in odločne predloge. Poleg tega imamo podporo večine državljanov. Skoraj 70 % evropskih državljanov je nekadilcev, pri čemer si večina kadilcev želi opustiti kajenje; izidi Eurobarometra jasno kažejo, da 86 % anketirancev podpira prepoved kajenja na delovnem mestu, medtem ko jih 84 % podpira prepoved kajenja v zaprtih prostorih, 77 % pa popolno prepoved kajenja v restavracijah.

Zato smo zelo zaskrbljeni glede predlogov sprememb, ki jih je predložil poročevalec, kajti predlog spremembe 3 bi pomenil znatno zmanjšanje te velike podpore našega odbora. To bi v bistvu pomenilo prepoved z izjemami in vsi vemo, da izjeme hitro postanejo pravila. Kot primer vzemimo Nemčijo, kjer je mogoče videti napredek, ki je bil dosežen po zaslugi določb iz Bruslja in razprave na evropski ravni. Usodno bi bilo, če bi EU opustila svoje prizadevanje za varovanje zdravja potrošnikov in če bi bila neuspešna v zvezi s tem vprašanjem.

Zato upam, da bomo jutri zavrnili predlog spremembe 3 in da se bomo zavzeli za odločno evropsko varovanje zdravja, s čimer bi lahko končno ustvarili Evropo brez tobačnega dima.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. (SV) Hvala. Samo v EU vsako leto zaradi kajenja umre 650 000 ljudi, medtem ko zaradi pasivnega kajenja umre 80 000 ljudi. Ti skrb vzbujajoči statistični podatki jasno kažejo, da si je treba čim bolj prizadevati za boj proti kajenju. Gospod Karl-Heinz Florenz je predložil številne dobre predloge v zvezi z ukrepanjem, kot so poostritev veljavne zakonodaje, odvračilna opozorila na zavitkih cigaret, ukrepi za preprečevanje kajenja med mladimi, ukrepi za opustitev kajenja ter na splošno ukrepi za podporo državam članicam pri boju proti kajenju. Ti predlogi so dobri. Vendar nasprotujem dodelitvi več pristojnosti EU na področju javnega zdravja, zlasti zato, ker države članice uspešno opravljajo svojo nalogo.

Prepoved kajenja v lokalih je dober primer. V vsaj desetih državah članicah EU zdaj velja nekakšna oblika prepovedi kajenja v restavracijah in lokalih. Prepoved je prva uvedla Irska leta 2004, nato pa še Švedska, Italija, Finska, Malta, Belgija itd. Kmalu bodo to storile še številne druge države. Ali naj zdaj prenehamo dajati dober zgled in čakamo na osrednjo zakonodajo EU? Tega ne smemo storiti, ampak moramo dajati dober zgled še naprej. Ugotavljam, da gospod Florenz v svojem poročilu navaja, da želi pozvati vse države članice k uvedbi neomejene prepovedi kajenja. To je dobro, kajti to pomeni, da ni potrebno iskati rešitve pri Evropski komisiji, pri čemer bi na to rešitev lahko vplivali lobisti iz tobačne industrije.

Ali ne nazadnje ne obstaja nevarnost, da bomo uničili vse to, kar smo dosegli? Ljudi spodbujamo k opustitvi kajenja, medtem ko EU še naprej namenja subvencije za gojenje tobaka, ki znašajo več kot 1 milijardo EUR na leto. Več kot 1 milijardo EUR na leto. Te je subvencije je očitno treba odpraviti. In sicer čim prej.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen, v imenu skupine ITS. – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne bom se ponavljal, saj so štiri minute za govor preveč dragocene, zato bom le povedal, da tako kot večina govornikov tudi jaz podpiram ta obsežen predlog resolucije. Obveščevalni programi in preprečevalni ukrepi za zmanjšanje kajenja med mladimi v prihodnjih letih so zelo dobrodošli. To velja za smrti zaradi tobaka ter tudi za druga področja, in sicer za smrtne žrtve na cestah in smrti zaradi alkohola. V zvezi s tem se strinjam. Vendar moramo hkrati ostati razumni.

Ker ne ustavljamo prometa zaradi smrtnih nesreč ali strupenih izpušnih emisij ter ker ne preprečujemo uživanje vina in piva zaradi ciroze jeter, zaradi katere trpijo nekateri poslanci, moramo biti razumni tudi v zvezi s tobakom ter se na vsak način izogniti hinavščini. V mislih imam tiste poslance, ki v moji državi pridigajo o prepovedi kajenja, obenem pa so pred nekaj leti legalizirali mehke droge. Gospe in gospodje, to je le nekaj pripomb v zvezi s to resolucijo.

Še naprej mora veljati načelo, da na tem področju niso potrebni nadnacionalni predpisi. Evropa mora končno začeti spoštovati načelo subsidiarnosti, če želi podporo svojih državljanov. Kot primer vzemimo evropsko direktivo izpred nekaj let, ki je določala, da je tudi tobačen izdelke treba ustrezno označiti, kar je sicer prav, vendar je nato do izraza prišla birokracija. Oznaka mora zajemati 30 % zavitka ali 35 %, če je oznaka napisana v dveh jezikih. Besedilo mora biti črne barve in v pisavi Helvetica, obrobe morajo biti črne barve, njihova debelina pa mora znašati od najmanj 3 mm do največ 4 mm itd. Evropa želi vse narekovati, obenem pa ne razume razlogov za ogorčenje splošne javnosti.

Drugič, gospe in gospodje, težava je tudi v subvencijah, namenjenih pridelovalcem tobaka, ki so lani znašale 900 milijonov EUR. Te subvencije zdaj znašajo le 300 milijonov EUR, vendar je to še vedno veliko večji znesek od sredstev, ki so namenjena spodbujanju mladih k opustitvi kajenja. Podobnosti je mogoče opaziti tudi v naših nacionalnih državah: v Bruslju zavitek cigaret trenutno stane 4,30 EUR, pri čemer trošarine v višini 3,30 EUR pobere belgijska država, ki za protikadilske obveščevalne programe nameni le nekaj milijonov. S trošarinami v višini več milijard eurov na leto bi lahko financirali zdravstvene stroške v zvezi z bojem proti pljučnemu raku. Opravičujem se za cinizem.

Vendar kaj naj storimo? Ali naj odpravimo subvencije in z uvažanjem tobačnih izdelkov iz tujine prikrajšamo evropske pridelovalce? Tudi na ta vprašanja je treba odgovoriti, če želimo ostati pozitivni, saj v nasprotnem primeru le zavajamo državljane. Žal na ta vprašanja ne vidim nobenih odgovorov.

Vendar ne smemo niti pretiravati, gospe in gospodje, kajti nasprotujem jeziku, ki ga včasih uporabljamo. Pravzaprav sem nad tem jezikom zgrožen. Evropa brez tobačnega dima. Kakšne lepe besede. Kakšno puritanstvo. Grešnike je treba kaznovati. Preprečiti je treba prekomerno stigmatizacijo tistih 30 % prebivalstva, ki kadijo. Ne smemo postati protikadilske ajatole, kot mi je nekoč povedal francoski socialdemokratski minister. Ne smemo dovoliti razmer, kot so v Združenih državah.

V Kaliforniji nekateri želijo od leta 2009 naprej prepovedati kajenje tudi doma. Le predstavljajte si. Kako nameravajo to storiti? S komandosi in ovaduhi? Z obveznimi detektorji tobačnega dima v vsakem domu? Ali želimo slediti temu zgledu? Ali bomo sprejeli podobne ukrepe? Ali bomo prepovedali knjige Simenona, ker njegov lik inšpektor Maigret kadi pipo in zato predstavlja slab zgled za mlade?

Ostanimo razumni. V številnih evropskih državah, kot so Italija, Francija, skandinavske države in Belgija, je bilo kajenje na delovnem mestu in v restavracijah že zdavnaj prepovedano, kar je tudi prav. Da bi to storile, niso potrebovale Evrope. Naj živi svoboda. Upravljavcem restavracij je treba dovoliti, da imajo prostor za stranke, ki si po kavi ali koktajlu občasno privoščijo dobro cigaro. Morda pa bo v prihodnosti prepovedano in odpravljeno tudi uživanje kave, kajti tudi kofein povzroča odvisnost. Morda bi bilo najbolje, če bo Komisija dovolila le uživanje kruha in vode.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE).(FI) Gospod predsednik, poleg kadilcev, ki so izpostavljeni tveganju, je v nevarnosti tudi več milijonov drugih Evropejcev. Uresničitev Evrope brez tobačnega dima in preprečevanje pasivnega kajenja sta bistveni nalogi okoljske politike in politike javnega zdravja v Uniji. K temu cilju so se v okviru mednarodnega prava zavezale tudi države članice, kajti razen Italije in Češke republike so vse države članice Unije priznale, da je zaščita državljanov pred tobačnim dimom temeljna pravica okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije. To pravico je treba učinkovito zaščititi.

V zvezi s predlogi, ki jih je predložila Komisija, upoštevanje dosedanjega stanja ni ustrezna možnost. Prostovoljni sporazumi niso uspešno zaščitili ljudi pred tobačnim dimom. Tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu, ker podpira zavezujoča pravna sredstva kot najučinkovitejši način boja proti tej težavi.

Zaščititi je treba predvsem otroke in mlade ter zaposlene. Vendar ne smemo sprejeti kakršna koli pravila. Ostati moramo razumni in delovati v okviru pristojnosti, ki jih imamo v EU. Podpora prepovedi prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim znotraj celotnega območja EU je nekaj povsem drugega kot omejitev kajenja v zasebnih vozilih v prisotnosti mladoletnikov. V takšnih primerih bi se bilo bolje zanesti na vest in preudarnost staršev. Starši svojih otrok ne smejo siliti k vdihavanju strupenega zraka. Zakonodajalci si ne smejo prizadevati za upoštevanje zakonov, katerih izvajanje je praktično nemogoče spremljati.

Poleg tega je treba tudi poudariti pomen preprečevanja in različnih kampanj. Vendar je za zaščito delavcev nujno potrebno uvesti celovito prepoved kajenja v vseh državah članicah.

Izpostavljam tudi vprašanje odgovornosti proizvajalcev. Direktivo o tobačnih izdelkih bi bilo treba spremeniti tako, da bi vključevala odgovornost proizvajalcev pri kritju stroškov zdravstvene oskrbe zaradi uživanja tobaka. Kajenje ne zadeva le kadilcev, kajti stroške v višini več sto milijard eurov, ki v družbi nastanejo zaradi uživanja tobaka, mora plačati večina, ki ne kadi. Vsiljevanje krivde je slaba politika, ki nikomur ne pomaga, vendar je treba izpostaviti dejstva. Kajenje stane veliko denarja in življenj.

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE). – Gospod predsednik, kot je bilo že omenjeno, v Evropi vsako leto zaradi bolezni, povezanimi s kajenjem, umre 65 000 ljudi. Število žrtev pasivnega kajenja je prav tako zelo visoko, in sicer letno zaradi slabe razvade drugih ljudi umre približno 80 000 evropskih državljanov. Zato je treba podpreti prepoved kajenja na delovnem mestu in v ostalih javnih prostorih.

Naš dolg boj proti kajenju ni bil neuspešen. Pred desetimi ali dvajsetimi leti je bilo običajno, da so ljudje kadili povsod, tj. med sestanki in v nekaterih državah celo v avtobusih. Dandanes se kajenje na družabnih prireditvah skoraj razume kot nasilje. Uspešnost protikadilske kampanje nam dokazuje, da nadnacionalne družbe, kot so tobačna podjetja, niso nepremagljive. Če imamo jasno zastavljene cilje glede okolja in zdravja ter če lahko mobiliziramo družbo, nevladne organizacije, politike in tudi dobre odvetnike, lahko naše cilje postopno dosežemo. To poročilo predlaga ustrezne ukrepe. Vsekakor moramo omeniti, da se borimo proti kajenju in ne proti kadilcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, ta predlog resolucije je uravnotežen, natančen in celovit, zato si poročevalec gospod Florenz za svoje delo zasluži naše iskrene čestitke.

Moja edina kritika je ta, da je bila ta resolucija pripravljena prepozno. Že več let se namreč zavedamo zadevnih znanstvenih dokazov in nesporne potrebe po političnih možnostih iz tega dokumenta. Žal je zagotovo res, da zaradi pomanjkanja vidnega napredka v zvezi z uresničitvijo Evrope brez tobačnega dima umre več sto tisoč državljanov EU zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti.

Kdo je kriv za to veliko žrtvovanje človeških življenj? Izpostavljam le dva od glavnih krivcev, da ju osramotim, čeprav ne na dovolj oster način.

Prvi krivec je tobačna industrija. Tobačna industrija nameni več milijonov eurov za širjenje laži in napačnih informacij. Da bi si pridobila nekaj časa, je manipulirala z mediji, politiki in celo znanstveniki, to pa je storila izključno zaradi dobička, pri čemer se je zavedala, da je ogroženih na tisoče življenj.

Drugi krivec so vlade in nekatere politične skupine številnih držav članic. Popustile so moči in vplivu tobačnih magnatov ter nadaljevale z zavlačevanjem sprejetja učinkovitih ukrepov, ki bi njihove državljane zaščitili pred kajenjem. Celo preprosti ukrepi, kot so večja obdavčitev tobaka ter brezplačno in široko dostopno zdravljenje odvisnosti od kajenja, so bili zatrti.

Podpiram večinsko glasovanje v zvezi s to resolucijo in vas pozivam, da ne pozabite na podlo vedenje tistih, ki so namerno povzročili tragične smrti zaradi bolezni, povezanimi s tobakom.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Schlyter (Verts/ALE).(SV) Gospod Karl-Heinz, vse najboljše za vaš 60. rojstni dan. Veseli me, da ste prav tako vitalni kot mladi Karl-Heinz. Najboljše darilo skupine PPE-DE gospodu Karl-Heinzu bi bilo to, da mu dovolijo umakniti šibke točke iz poročila, ki ga je predstavil. Menim, da je pomembno, da poročilo omenja aditive. Že dolgo pozivamo k zakonodaji v zvezi s tem. Škodljive aditive je treba odpraviti, pri čemer je pomanjkanje informacij v zvezi s tem sramotno. Zato pričakujemo, da bo Komisija čim prej predložila predloge v zvezi z odpravo teh aditivov, zaradi katerih so cigarete še bolj škodljive.

Vsak ima naravno pravico do dihanja čistega zraka na delovnem mestu, tako kot imajo otroci naravno pravico do dihanja čistega zraka na igrišču. Parlament povsem upravičeno poziva držav članice k obravnavanju te težave. Če boste svoje otroke pustili na stopnišču zunaj bližnje restavracije, bodo še pol ure zatem smrdeli po dimu. Naj omenim še en vidik, ki je prišel do izraza na tej razpravi. Kakršna koli verodostojna tobačna politika mora vključevati odpravo vseh subvencij, pri čemer moramo zagotoviti, da naša podjetja tega ne bodo ogrožala z obsežnim trženjem v državah v razvoju. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE-DE).(PL) Gospod predsednik, kot kažejo statistični podatki, približno 30 % prebivalstva redno kadi. V celoti se strinjam, da je treba nekadilce zaščititi pred škodljivimi posledicami vdihavanja tobačnega dima. Vendar se ne strinjam z jakobinskimi metodami, ki jih predlaga poročilo. Ne moremo oblikovati represivne politike za kadilce, ki vključuje omejevanje njihovih državljanskih svoboščin.

Menim, da je treba poudarjati obsežno javno ozaveščanje in urejati prodajno ceno s povečanjem davkov, kajti znanstvene raziskave so pokazale, da je to učinkovito sredstvo proti odvisnosti od tobaka. Predlog v zvezi s prepovedjo kajenja na delovnem mestu je neizpodbiten. Vendar menim, da je treba to prepoved dopolniti z določbo, v skladu s katero bi moral vsak delodajalec kadilcem zagotoviti bližnji prostor, v katerem bi lahko kadili, ne da bi pri tem škodili drugim. V sedanjih razmerah zagotavljanje takšnega posebnega prostora ne sme biti le nesmiselno spodbujanje zdravja, ampak učinkovit ukrep.

V času, ki ga imam na voljo, izpostavljam še eno težavo, ki je posledica protikadilske politike, ki jo izvajajo številne vlade, in sicer povečanje tihotapljenja ponarejenih tobačnih izdelkov, ki so cenejši od izvirnih izdelkov. To je trenutno najdonosnejši vir dohodka za tihotapce.

Upoštevati je treba, da te izdelke državljani lahko kupijo v trgovinah. Tiste trgovine, ki prodajajo tobačne izdelke, ne bodo oklevale pri prodaji teh izdelkov mladoletnikom. Zato je treba pri oblikovanju protikadilske politike težavo obravnavati z različnih vidikov, s čimer bi vzpostavljena pravna stvarnost učinkovito prispevala k reševanju težav, povezanih z uporabo tobačnih izdelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE).(DE) Gospod predsednik, tudi jaz čestitam našemu poročevalcu. Najbolj sem zaskrbljena za zaščito delavcev. Strinjam se z vsemi poslanci, ki pozivajo k čim hitrejšemu ukrepanju držav članic, kar želimo doseči s to resolucijo. Dosedanji izidi kažejo, da je to v nekaterih državah uspelo, vendar ne v Avstriji.

V zvezi z zaščito delavcev je vprašanje, kakšne ukrepe lahko sprejme Evropska komisija, da bi preprečila razlikovanje med prvorazrednimi in drugorazrednimi državljani. Kako so se države članice do zdaj odzvale na to razpravo? Ali si države članice prizadevajo za zaščito delavcev na evropski ravni ter za sprejetje ukrepov, kot je prepoved kajenja v restavracijah, kavarnah in barih? Večina nas to vprašanje obravnava na podlagi lastnih izkušenj, zato pogosto pozabimo, da moramo upoštevati delavce, ki delajo v takšnih okoliščinah.

 
  
MPphoto
 
 

  Holger Krahmer (ALDE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da v zvezi z zaščito nekadilcev in drugimi vprašanji ne smemo preseči pristojnosti EU. O čem dejansko razpravljamo? Zagotovo je naš cilj razprava o morebitni Evropi brez tobačnega dima in ne vojna proti ljudem, ki uživajo izdelek, ki je v Evropi zakonit. Vendar nekateri prispevki k tej razpravi in številni predlogi sprememb zvenijo bolj kot verska vojna in ne kot razprava, ki bi bila po mojem mnenju ustrezna.

Poleg tega poročilo navaja, da mora ta politika ustvariti okolje, v katerem kajenje ne bo več obravnavano kot nekaj običajnega. Menim, da poslanci ne smejo učiti ljudi, kako naj se obnašajo, ali jim narekovati, kako naj razmišljajo. V zvezi z vprašanjem, kaj EU mora urejati in kaj ne, moramo biti objektivni.

Predpisi, ki veljajo za davčne sisteme posameznih držav članic, in obsežne prepovedi kajenja niso v naši pristojnosti. To preprosto pomeni, da nam države članice te pristojnosti niso dodelile. Čeprav v Evropi prevladujejo nekadilci, menim, da tega ne smemo izkoriščati za sprejetje prekomernih pravil na podlagi javne podpore. Razpravljamo skoraj izključno o prepovedih. Prepovedi običajno povečajo uživanje prepovedanega izdelka, zlasti med mladimi, glede katerih smo najbolj zaskrbljeni.

Namesto tega moramo svoje prizadevanje in svoja sredstva usmeriti v ozaveščanje ljudi glede škodljivih posledic uživanja tobaka ter se pri tem čim bolj osredotočiti na posamezne skupine. Le tako bodo ljudje dolgoročno sprejemali razumne odločitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Anja Weisgerber (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, statistični podatki o posledicah kajenja govorijo zase. Gospod Florenz upravičeno ponavlja, da stroški 650 000 smrti zaradi kajenja in 80 000 smrti zaradi pasivnega kajenja za naš sistem zdravstvenega varstva znašajo 50 milijonov EUR letno. Ne bi smelo biti potrebe po parlamentarni razpravi o učinkoviti zaščiti nekadilcev. Razpravljati je treba torej o tem, kako jih zaščititi, in ne o tem, ali jih je treba zaščititi.

V Evropi poznamo številne različne oblike učinkovite zaščite nekadilcev. Nekatere države, kot sta Švedska in Irska, so uvedle strogo prepoved kajenja v restavracijah, kavarnah, lokalih in javnih prostorih, medtem ko so druge države dovolile manjše izjeme. Te različne oblike je treba spoštovati. Zato menim, da je zaščita nekadilcev v pristojnosti držav članic.

Poročevalec predlaga, da mora Evropa posredovati v primeru, da države članice ne zagotovijo učinkovite zaščite nekadilcev na delovnem mestu. Vendar v primeru kršenja teh pravil menim, da mora EU delovati v okviru svojih pristojnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.

Poleg tega se zavzemam za priznavanje veljavnih pravil v državah članicah. Veljavna nacionalna pravila na področju zaščite nekadilcev je treba tudi obdržati. Prizadevanje držav članic v zvezi s tem vprašanjem je treba priznati in nagraditi. Nacionalne in regionalne razlike je treba upoštevati za vsak primer posebej in jih tudi sprejeti.

Vendar je še vedno treba zagotoviti zadostno zaščito otrok, mladih in nekadilcev. Ne želimo zmanjšati zaščite nekadilcev. Tako bomo dosegli visoko raven varovanja zdravja ob upoštevanju načela subsidiarnosti ter spoštovanju interesov in regionalnih razlik držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE). – Gospod predsednik, podpiram poročilo gospoda Florenza. Odločno podpiram prepoved kajenja na javnih mestih, da se zaščiti javno zdravje in preprečuje nevarnost pasivnega kajenja.

Zelo me je veselilo, ko je marca 2006 Združeno kraljestvo s Škotsko na čelu uvedlo prepoved kajenja, in zadovoljna sem, da so prepovedi zdaj uvedene v Angliji, Walesu in na Severnem Irskem.

Ker na Škotskem prepoved velja že nekaj časa, imamo zdaj dokaz o tem, kakšen učinek je imela na zdravje. Zadnji podatki kažejo, da se je od uvedbe prepovedi kajenja na Škotskem število ljudi, ki so sprejeti v bolnišnice zaradi srčnega napada, zmanjšalo za 20 odstotkov.

Prav tako nadaljujemo z ozaveščanjem glede zdravstvenih tveganj, povezanih s kajenjem. Zato bom 14. novembra 2007 v Evropskem parlamentu predložila pisno izjavo, v kateri bom pozivala k večjemu številu raziskav in virov v zvezi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta pljučna bolezen, katere zdravljenje je zelo drago, njeno napredno stanje pa je kronična odpoved dihal. To je bolezen, katere priznavanje, diagnosticiranje in zdravljenje je neustrezno ter ki jo ponudniki zdravstvenih storitev in javnost zapostavljajo. Zaradi širjenja kronične obstruktivne pljučne bolezni je vse pomembnejše, da EU sprejme celovito nekadilsko politiko in poročilo gospoda Florenza.

 
  
MPphoto
 
 

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Najlepša hvala. Začel bi z izjavo, da pravzaprav dvomim v idejo EU o prepovedi kajenja na javnih mestih v vsej Uniji. Tudi tisti, ki zagovarjajo tako vrsto prepovedi kajenja, morajo prepoznati težavo, če to izvedemo na ravni EU. Ne nazadnje so takšne odločitve sporne. Menim, da se bo nasprotovanje povečalo, če državljani ugotovijo, da odločitve izhajajo iz Bruslja, da nekdo, ki ni neposredno povezan s tem, uvaja takšne odločitve.

Vendar v EU lahko opravimo nekaj zadev, da zmanjšamo škodo, ki jo povzroča tobačni dim v vsej Evropi. Ne primer, odpravimo lahko nerazumljivo prepoved EU za švedski njuhanec. Ponovno, trmast kot osel, želim izkoristiti priložnost, da poudarim švedsko izkušnjo. Na Švedskem imamo najnižji delež kadilcev v vsej Evropi, imamo najnižji delež vseh s tobakom povezanih bolezni v vsej Evropi, vendar, veste kaj? Kljub temu imamo približno enako porabo tobaka kot v ostali Evropi, vendar raje uporabljamo njuhanec kot cigarete. Dejstvo je, da bi vsako leto 200 000 Evropejcev manj zbolelo za pljučnim rakom, če bi ostala Evropa nadomestila cigarete z njuhancem v enakem obsegu, kot smo to storili na Švedskem. Zato menim, da je nemoralno zatiskati si oči.

Na žalost se zdijo utemeljitve Komisije ravno nasprotne. Danes je Komisija odredila za Ålandsko otočje, da mora plačati kazen skoraj 20 milijonov SEK, ker ni dovolj uspešno izvajalo prepovedi za njuhanec. To se je zgodilo kljub temu, da je na Ålandskem otočju njuhanec tradicionalni proizvod, ki je prav tako nadomestil cigarete in rešil življenja. Razen tega Komisija ob tem še trdi, da želi dobro in se sklicuje na skrb za zdravje prebivalcev Ålandskega otočja. Vendar sem se pogovarjal s prebivalci, ki vljudno odklanjajo to skrb. Zato bo imela Komisija na vesti, če se na Ålandskem otočju poveča kajenje. Seveda vem, da so še poslanci, ki so skeptični in ne verjamejo, da je to lahko tako preprosto, da statistika ni tako jasna kot trdim. Prosil bi vas, da sklenemo sporazum, vsaj glede ene točke, in da glasujete za predlog Julesa Maatena o oceni učinkov njuhanca na zdravje. Pridobimo si dokaze kot znanstveno podlago za nadaljnjo razpravo. Prepričan sem, da bo to prvi korak k odpravi neopravičljive prepovedi EU na njuhanec. Hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 
 

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem poslancem za zelo zanimivo razpravo. Dobro je bilo slišati različna mnenja. Moram povedati, da sem zelo zadovoljen zato, ker večina podpira prepovedi kajenja in vse druge ukrepe, ki spodbujajo preprečevanje kajenja.

Najprej, ne smemo pozabiti, da je glavni cilj zaščititi mlade. Ne pozabite, da se nenehno pojavljajo nove zamisli. Zdaj je nova moda spodbujanje kajenja med mladimi dekleti kot sredstvo za nadzorovanje teže. Ker so bila uporabljena vsa sredstva za spodbujanje kajenja, mora biti naš odgovor izviren in celovit.

Ugotavljam, da nekaterim poslancem ne ugaja ukrepanje Komisije ali Skupnosti. Pravijo, da bi morali počakati, da države članice opravijo svoj del. Kot sem povedal, zdaj poteka postopek raziskovanja in preučevanja v zvezi z naslednjim korakom na evropski ravni.

Vendar moram povedati, da kljub spodbudnemu trendu, tj. v zadnjih nekaj letih se je v državah močno povečalo sprejemanje celovitih ukrepov, velja, da dlje kot bomo čakali s sprejetjem ukrepov, več ljudi bo umrlo. Tega ne smemo pozabiti. To je zelo pomemben dejavnik.

Tukaj se pojavlja vprašanje subsidiarnosti, ampak subsidiarnost ne pomeni ukrepanja. Prav tako člen 152 ne pomeni, da bi morali le sedeti in gledati, kako ljudje umirajo. Pomeni, da moramo dopolnjevati, podpirati, spodbujati in celo uvajati predpise, kadar je to potrebno. Imamo pravno podlago, tj. imamo mnenje. Torej je to stvar politične in ne pravne odločitve. To bomo še obravnavali.

Kot sem že povedal na začetku, je za nas pomembno to, kako lahko na najboljši način dosežemo rezultate, in ne pravni instrumenti, ki jih za to uporabimo. Ne pozabite, da nova pogodba, ki je bila sprejeta pred dvema ali tremi dnevi, izrecno omenja vključevanje EU v vprašanje o tobaku. Tudi to je treba upoštevati.

Zelena knjiga Komisije se sklicuje predvsem na okolje brez kajenja in na razpravo, ki se večinoma osredotoča na to področje. Vendar je to le en ukrep. Da dosežemo cilj, moramo sprejeti več ukrepov. Potrebujemo prepoved kajenja, o kateri bom kmalu govoril, prepovedi oglaševanja, ki jih že imamo, opozarjanje in slikovna opozorila, ki smo jih že obravnavali, ter tudi izobraževalne kampanje.

Res je, da gre za izbiro življenjskega sloga in da se bodo ljudje sčasoma odločili o svojem slogu. Vendar jim moramo omogočiti, da svoje odločitve sprejmejo na podlagi resničnih dejstev in da izravnamo posledice agresivnih oglaševalskih tehnik tobačne industrije, ki porablja milijone eurov. Ljudem moramo omogočiti svetovanje in jim težave razložiti ter jih spodbuditi, da ne kadijo ali kajenje opustijo. To je zelo pomembno področje.

Bolje je, da imamo izjeme glede prepovedi kajenja, kot da prepovedi sploh nimamo. To sprejemam. Vendar je dejstvo, da bo s tem učinkovitost manjša, kot bi bila s celovito prepovedjo kajenja, ki ne le, da ščiti pasivne kadilce, kot sem že povedal, ampak tudi spodbuja kadilce, da opustijo kajenje, in odvrača nekadilce, da začnejo kaditi. Tega ne smemo ogrožati. Ni nenavadno, da večina kadilcev podpira uvedbo prepovedi kajenja, ker želijo kaditi takrat, ko želijo, in nočejo vdihovati dima drugih kadilcev.

To ni teoretična razprava. Vem, da je pred leti nekaj pomislekov, ki so še zdaj prisotni, ker je to nova razprava. Vendar imamo zdaj nekaj izkušenj in vemo, da to deluje in ne povzroča kajenja drugje. Število kadilcev in težav, povezanih s kajenjem, se je zmanjšalo, hkrati pa to ni vplivalo na določene sektorje gospodarstva v zvezi s katerimi smo bili zaskrbljeni. Zato lahko gradimo na teh izkušnjah ter državam članicam in tudi poslancem v tem parlamentu, ki temu nasprotujejo, pojasnimo, kakšne so prednosti in kako učinkovite so lahko.

Še vedno obravnavamo vprašanje o sestavinah in dodatkih. Zelo resno upoštevamo stališče Parlamenta. Gospod Florenz me na to redno opozarja že nekaj let. S tem nadaljujemo, vendar je potrebno veliko dela, ker direktiva v svoji prvotni obliki ni bila funkcionalna. Zato zdaj poskušamo poenostaviti zagotavljanje informacij, pri čemer bomo nadaljevali z vrednotenjem vključenega tveganja.

Nezakonito in nedovoljeno trgovino obravnavamo glede na okvirno konvencijo o nadzoru tobaka, pri čemer zdaj oblikujemo protokol za nadzor nad to trgovino. Evropska unija je v zvezi s tem zelo dejavna in tako bo tudi v prihodnje.

Še enkrat želim poudariti, da ne ukrepamo proti kadilcem, in se strinjam s tistimi, ki so to že izpostavili. Ravno nasprotno, vsi ti ukrepi bodo koristili tudi kadilcem.

Vem, da je vprašanje glede snusa še posebej občutljivo zlasti za eno od držav članic. Vendar moram najprej povedati, da je v primeru Nizozemske položaj drugačen, saj ta država članica ni zahtevala odstopanja, kot je to storila Švedska. Vendar, hkrati snus ni varnejša možnost, pri čemer bi si v zvezi s tem želel temeljitejšo razpravo. Prav tako je nevaren, ker povzroča drugo obliko raka in druge oblike bolezni.

Kmalu, v začetku prihodnjega leta, bomo imeli vse dokaze. Pravzaprav citiram švedske strokovnjake. Torej ne gre za izražanje predsodkov ostalega dela Evropske unije, ki snusa ne uporablja. Citiram švedske strokovnjake, ki so mi v zvezi s tem predstavili ogromno dokazov. Snus morda ne povzroča pljučnega raka, ker se ne inhalira, vendar ima posledice in povzroča težave. Hkrati pa ni dokazov, da je lahko učinkovit kot ukrep za nadzor nad tobakom ali kajenjem. Zato temu močno nasprotujem in resnično dvomim, da obstajajo kakršni koli znanstveni dokazi, ki bi to dovoljevali.

Vendar naj povem, da sem opazil izjemna prizadevanja tobačne industrije za pospeševanje snusa, ker se čuti ogroženo zaradi politike za prepoved kajenja. V zvezi s tem moramo biti previdni, ker to lahko povzroči druge težave ter se razširi in pospešuje na kakršen koli agresiven komercialen način. Zato močno nasprotujem spremembi sedanjega stanja v Evropski uniji, pri tem pa nas v zvezi s tem podpira sodba Sodišča Evropskih skupnosti.

Ob koncu se ponovno zahvaljujem poslancem za to zelo zanimivo razpravo. Upoštevam tiste, ki zagovarjajo politiko Komisije, in tiste, ki ji nasprotujejo. Zelo je pomembno, da se seznanimo z vsemi stališči. Z vami bolj temeljiteje razpravljal v bližnji prihodnosti, tj. prihodnje leto, o posebnem predlogu Komisije na podlagi današnje razprave.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki.(HU) Kajenje je velika težava za javno zdravje, ki vsako leto zahteva več sto tisoč žrtev, vključno z nekadilci. Ker je to težava na svetovni ravni, zahteva večstransko ukrepanje, zavezanost s strani držav članic in učinkovito zakonodajo, ki je še strožja kot doslej. Zaščita zdravja evropskih državljanov to zahteva.

Očitno bo pot uresničitve glavnega cilja, torej Evropa brez kajenja, dolga in bo zahtevala ogromno prizadevanja in predanosti. Zato moramo ukrepati postopno. Več držav članic je postavilo zgled, ki mu moramo slediti, pri čemer so uporabile premišljen in učinkovit ukrep za preprečevanje nevarnosti pasivnega kajenja. Eden od naslednjih korakov mora biti uvedba popolne prepovedi kajenja na vseh zaprtih delovnih mestih, vključno z gostinskim sektorjem, v vseh javnih ustanovah in v javnem prevozu v dveh letih v vsej Evropski uniji.

Za uspešen boj proti kajenju potrebujemo trdno podlago, celovito strategijo Skupnosti na podlagi pomembnih študij in najboljšega empiričnega znanja, za nadzor nad kajenjem in spodbujanje ljudi k prenehanju kajenja. V takšni strategiji imajo načrtovanje učinkovitih zakonodajnih ukrepov, preprečevanje in izobraževanje ključno vlogo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki.(ET) Gospe in gospodje, vsako leto kajenje cigaret povzroči prezgodnjo smrt 650 000 Evropejcev. Nihče od njih se ne odloči začeti kaditi zaradi želje po samomoru. Kadilci so odvisniki, sužnji vztrajne, že desetletja trajajoče propagande.

Le odločen predstavnik za odnose z javnostmi lahko razloži dejstvo, da medtem ko 86 % Evropejcev meni, da se na delovnem mestu ne sme kaditi, jih le 61 % meni, da naj enako velja tudi za točilnice in restavracije. Gospe in gospodje, tudi natakarji in osebje v barih ima pravico do življenja in varovanja zdravja.

Vsako leto 80 000 ljudi umre zaradi pasivnega kajenja. Ne glede na svoje želje so ti ljudje vdihavali mešanico 250 rakotvornih snovi in toksinov. Natakarji v ustanovah, kjer je kajenje dovoljeno, imajo 50 % več možnosti, da zbolijo za pljučnim rakom, kot osebje, ki dela v prostorih brez kajenja.

To ni nič novega. Vendar je še vedno 30 % državljanov Evropske unije kadilcev. Prosto tržno gospodarstvo ni zaustavilo nezdrave navade, ki povzroča več sto tisoč smrti in stane davkoplačevalce milijarde eurov.

Jasno je, da morajo zakonodajalci ukrepati. Strinjam se s poročilom, da je le okolje, ki je 100-odstotno brez kajenja, okolje, ki ustreza današnjim zdravstvenim zahtevam.

Vendar razen prepovedi prav tako potrebujemo ukrepe, ki pomagajo kadilcem premagati svojo odvisnost. Če želimo razumeti veličino izziva s katerim se srečujemo, moramo le pogledati vsote denarja, ki jih porabi tobačna industrija za oglaševanje.

Delni ukrepi niso več zadostni. Čas je za resno ukrepanje.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov