Dobesedni zapisi razprav

Torek, 23. oktober 2007 - Strasbourg

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

(Seja se je začela ob 9.05.)

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, vrnil se bom k odločitvi, ki je bila sprejeta včeraj popoldne. Vseeno moram poudariti dejstvo, da skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, pa tudi nobena druga skupina ni bila obveščena o želji, da bi tokrat sprejeli resolucijo o Rusiji, čeprav je bila že večkrat zavrnjena na konferenci predsednikov.

Seveda moramo upoštevati odločitev. Vendar pa bi rad izjavil, pri čemer bomo obvestili tudi skupine, ki so to zahtevale, zlasti skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze ter skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, da ne zahtevamo, da se ta resolucija sprejme zdaj, temveč na naslednji seji Parlamenta. Le to bi rad izjavil.

Seveda moramo uradno upoštevati pravila. Vendar pa želimo povedati, da iz pravičnosti do zelenih in liberalcev prosimo, da se resolucija ne sprejme ta teden, temveč na naslednjem plenarnem zasedanju. Skupina socialdemokratov bo v vsakem primeru glasovala o njej, mislim pa, da ima tudi skupina EPP podobno idejo.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, pravzaprav popolnoma podpiram gospoda Swobodo, saj nas o tej resoluciji niso obvestili in iz tega razloga ta teden zanjo nismo pripravili ničesar. Naša skupina tako kot skupina PSE o tem ni vedela nič, zato vas prosimo, da preložite glasovanje na naslednje delno zasedanje.

  Predsednik. − Hvala, vašo zahtevo bomo upoštevali. Posredovali jo bomo drugim skupinam in videli bomo, kako lahko rešimo to zadevo.

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

4. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik

5. Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (razglasitev vloženih predlogov resolucij): glej zapisnik

6. Davčna in carinska politika ter lizbonska strategija (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0391/2007) Sahre Wagenknecht v imenu odbora za gospodarske in denarne zadeve o prispevku davčne in carinske politike k lizbonski strategiji [2007/2097(INI)].

  Sahra Wagenknecht (GUE/NGL), poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na vprašanje, ali davčna politika držav članic trenutno sploh pomaga spodbujati rast, zaposlovanje in inovacije, lahko žal na kratko odgovorimo: ne. Rasti se pač ne more spodbujati s popolno opustitvijo davčnih stopenj skrajno dobičkonosnih konglomeratov v tekmi v dampingu, ki zajema vso Evropo, v zameno pa vse bolj na silo zahtevati denar od ljudi s povprečnimi plačami, nezaposlenih in upokojencev v vlogi potrošnikov.

Rasti se ne more spodbujati tako, da se za dohodek iz zaposlitve uporablja davčno stopnjo, ki je nekajkrat večja od tiste, ki velja za dohodke iz premoženja, s tem pa še dodatno povečati vrzel med njima. Zaposlenosti se ne more spodbujati s tem, da so majhna podjetja, ki vlagajo, obdavčena nesorazmerno več kot tista, ki špekulativno trgujejo z delnicami, obveznicami in izvedenimi finančnimi instrumenti. Nedvomno se ne spodbuja inovacij, dokler lahko multinacionalke z zelo uspešnimi bilancami stanja na računih varno hranijo velik del sredstev za raziskave in razvoj, medtem pa tisti, ki bi dejansko morali prejeti tovrstno pomoč, tega ne prejemajo.

Na kratko: V EU se nedvomno ne spodbuja socialno uravnoteženega vidika in razvoja, temveč se ju dejansko ovira, medtem ko tisti, ki so že tako nadvse bogati, dobivajo vse več davčnih olajšav in še bolj bogatijo, tisti, ki imajo že tako malo, pa morajo seči še globlje v žepe. Tovrstna davčna politika je usodna za gospodarsko politiko, neučinkovita za politiko rasti in katastrofalna za socialno politiko.

Vem, da struktura nacionalnih davčnih sistemov seveda uradno še vedno spada pod suverenost držav članic, vendar pa je resnica nekoliko drugačna. Pomanjkanje usklajevanja na ravni EU celo v sektorju neposrednih davkov pravzaprav pomeni, da nacionalni davčni sistemi vse pogosteje sploh niso več oblikovani na osnovi politike, temveč jih ustanavlja in oblikuje ledeno hladen sistem davčne konkurence. Ta sistem lahko vključuje preprost imenovalec: bolj je nek dejavnik mobilen, večjo možnost ima za izsiljevanje nacionalnih davčnih služb, davčne olajšave, ki jih lahko nekdo uveljavlja, pa so seveda veliko obsežnejše.

Da vladni prihodki ne bi usihali ali popolnoma izginili v tem procesu, je treba sektorje, ki se nikakor ne morejo izogniti obdavčitvi ali pa jim to le stežka uspeva, obdavčiti še bolj, skoraj kot nadomestilo. Davki se zato prenesejo z dobička pravnih oseb na zasebne prihodke, nato pa z dohodka od investicij na prihodke od dejavnosti, ki so še manj mobilni, znotraj dohodka od visoko plačanih zaposlitev na slabše plačane uslužbence, ki so temu ustrezno tudi manj mobilni, in na splošno s prihodkov in premoženja na porabo. Dejstvo, da ta proces poteka že leta in desetletja, lahko zelo jasno prikažemo s podatki o davčnih prihodkih in davčnih stopnjah v EU. Ne le uradne davčne stopnje, temveč tudi dejanske davčne stopnje v zvezi z dobički pravnih oseb v EU so v zadnjem desetletju padle za več kot 10 odstotnih točk. To potrjujejo vse raziskave, ki so bile opravljene v zvezi s tem.

Najvišje davčne stopnje so bile zmanjšane v skoraj vseh državah članicah EU. V vse več državah članicah je veliko bolj priljubljen zasebni dohodek od investicij kot pa dohodek iz zaposlitve zaradi prenosa dvojnih davčnih sistemov. Trošarina še bolj narašča – na eni strani zaradi ekoloških davkov, ki pogosto nimajo nikakršnega učinka ekološkega usmerjanja celo takrat, ko ni nadomestnih možnosti, in ki odkrito rečeno izkoriščajo proračun, na drugi strani pa zaradi dejstva, da se davki na dodano vrednost stalno višajo in se v vse več državah približujejo najvišji dogovorjeni vrednosti.

Tak razvoj ni naključen. Je neposreden rezultat nenadzorovane davčne konkurence na enotnem notranjem trgu. Morali bi že verjeti, da je naraščajoči trend obdavčitev pravnih oseb znotraj EU množično zasenčil tiste v vsej Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. To pomeni, da so se davčne stopnje tu očitno znižale bolj kot v celotni Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

To jasno kaže tudi, da mnogi pritiski globalizacije, glede katerih se je množično in veselo pritoževalo, tu niso prišli do izraza, vseeno pa obstajajo domači pritiski, ustvarjeni znotraj EU, in posledično tudi pritiski, ki bi jih lahko preprosto diskretno premagali, če bi obstajala želja po tem. Zelo primerno je moje prvotno poročilo vključevalo poziv ne le k skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe, ki ga seveda podpira, ampak tudi k minimalnim davčnim stopnjam za dobiček pravnih oseb, ki jih nato ne bi smela več preseči nobena država. Le tovrstne minimalne davčne stopnje dejansko ponujajo možnost ustavitve naraščajočega trenda v obdavčitvi pravnih oseb.

Moje poročilo je vsebovalo poziv k večji obdavčitvi premoženja in finančnih transakcij, poziv k razbremenitvi prihodkov od dejavnosti zlasti v nižjih in srednjih razredih ter končno tudi poziv k obrnitvi usodnega trenda vse večjega prenosa neposrednih davkov na posredne davke in vzpodbujanju obratnega trenda.

Žal se je ohranil le del teh pozivov po glasovanju v odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Namesto tega moje poročilo nadvse hvali davčno konkurenco in popolnoma spregleda usodne posledice te domnevno zdrave davčne konkurence za prihodke proračunov EU in zatorej za položaj, v katerem je na milijone Evropejcev. Take spremembe poročila žal zelo jasno kažejo, čigavi interesi so pravzaprav blizu večini članov odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter zlasti članom skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo ter skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ker je zelo očitno, kdo bo pridobil s prevladujočimi davčnimi sistemi v EU.

Zdaj smo ponovno izpostavili naše najpomembnejše zahteve kot predloge sprememb na plenarnem zasedanju. Če jim ne bi uspelo zagotoviti glasov večine tudi tam, bo moja skupina glasovala proti temu poročilu. Še ena davčna politika v EU, ki zmanjšuje socialna nasprotja, namesto da bi jih stalno poudarjala, kot to počne sedanja davčna politika, bi bila zares možna in nujno potrebna. To pa bi pomenilo, da je prevladujoča politika v Evropski komisiji in tudi v posameznih državah članicah sestavljena iz upoštevanja interesov večine Evropejcev glede na njihovo vodilno načelo namesto služenja kot izvrševalka interesa družbene elite, kar je počela do zdaj. To bo vodilo v le še večji parlamentarni in izvenparlamentarni pritisk.

Nadaljevali bomo z bojem prav proti temu pritisku, da neizrekljiva retorika socialno nesprejemljivih razmerij, ki je značilna za večino poročil in ki je tudi zdaj značilna za to poročilo o obdavčevanju, sčasoma ne bi bila več sposobna pridobiti večine v tem parlamentu.

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, zelo sem vesel, da lahko z vami razpravljam o prispevku davčne in carinske politike k lizbonski strategiji.

Glavna prednostna naloga Evropske unije je izboljšati svojo konkurenčnost in pri tem ohraniti svoj socialni model. Davčna politika ima pomembno vlogo pri doseganju ciljev rasti in zaposlovanja. V vašem poročilu pozdravljam bistveno sporočilo, ki izraža podporo pobudam Komisije na področju davkov. Zlasti podpira večja prizadevanja za določitev skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (CCCTB), predlog osnutka pilotnega programa obdavčevanja po pravilih matične države, strategijo za zagotavljanje boljšega usklajevanja davčnih sistemov držav članic, zlasti na področju izstopnega obdavčevanja in čezmejne davčne olajšave, delo, ki ga opravlja združeni forum za transferne cene, strategijo za preprečevanje davčnih goljufij, t. i. DDV-sveženj, nižje stopnje DDV za delovno intenzivne storitve in okoljsko obdavčitev.

Vsa ta vprašanja so izredno pomembna. So jedro pristopa Komisije k davčni politiki in veliko jih je bilo tema razprav v več odborih Evropskega parlamenta. Jasno je, da je treba evropskim podjetjem omogočiti sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki je prilagojen stopnji njihove dejanske in potencialne ekonomske integracije v obsegu njihove čezmejne dejavnosti v Evropi. To je eden od ključnih dejavnikov za njihovo konkurenčnost v prihodnosti. Prav tako je bistveno, da se za druge neposredne davčne ovire poiščejo rešitve z usklajevanjem in ne le z dragimi tožbami.

Samo na enem področju vam ne morem slediti. Gre za odstavek 17 trenutnega poročila gospe Wagenknecht, v katerem poziva k zavrnitvi najnižje trošarinske stopnje in sprejetju kodeksa ravnanja namesto sedanje zakonodaje Skupnosti na tem področju. V Parlamentu smo o teh elementih razpravljali, ko smo obravnavali predlog o obdavčevanju alkohola in, z vsem spoštovanjem, moram povedati, da si Komisija ni premislila.

Zakonodaja Skupnosti o trošarinah na splošno ima pomembno vlogo preprečevanja izkrivljanja notranjega trga, zaščite javnega zdravja in prilagajanja vzorcev porab bolj okoljsko trajnostnemu ravnanju. Komisija trdno verjame, da so minimalne stopnje potrebne za pravilno delovanje notranjega trga, ker omogočajo varnostno mrežo za države članice, ki zagotavlja, da vse te države dejansko določijo trošarine in da so njihove stopnje smiselne. Upam, da bo vložen predlog spremembe odstavka 17 podprla večina poslancev.

Naj zaključim s tremi sporočili. Prvič, vsi veste, da moje službe trdo delajo, da bi vložile zakonodajni predlog o skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe, ki vam ga nameravam predstaviti po koncu poletnih počitnic leta 2008. Drugič, Komisija popolnoma podpira prizadevanja portugalskega predsedstva na področju DDV, da doseže sporazum o DDV-svežnju in pred koncem leta bistveno spodbudi širšo razpravo o stopnjah DDV. Lahko si prav tako prizadevamo zagotoviti sprejetje predloga za podaljševanje nekaterih odstopanj v zvezi z nižjimi stopnjami DDV v novih državah članicah. Poleg tega si bomo še naprej dejavno prizadevali za preprečevanje goljufij v zvezi z DDV in bomo kmalu predstavili predlog o obravnavi finančnih storitev v zvezi z DDV, ki bo temu sektorju zagotovila večjo pravno varnost in posodobljene predpise. Tretjič, še naprej podpiramo sistem minimalnih trošarinskih stopenj, da se zmanjša izkrivljenost in spodbuja poštena konkurenca na notranjem trgu, kar bo prispevalo k zaščiti javnega zdravja in okolja.

  Piia-Noora Kauppi, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, včasih v tej dvorani dejansko ne vidimo političnih razlik med skupinami, vendar pa je pri tem vprašanju razlika zelo jasna, ker se nikakor ne strinjam s poročevalko glede nekaterih točk, ki jih je ravnokar navedla. Spoštujem delo, ki ga je opravila v zvezi s tem poročilom, vendar imava pri tem vprašanju popolnoma različni stališči o tem, kaj bi morala storiti Komisija.

Prvič, to poročilo zadeva lizbonsko strategijo in kaj moramo storiti, da ponovno vzpostavimo svetovno konkurenčnost Evrope. To je dejansko edini način za zagotavljanje evropske blaginje in blaginje naših državljanov. To brez obdavčevanja ni mogoče. Obdavčevanje ima pri tem ključno vlogo, ker Evropi prinaša konkurenčnost.

Ne smemo pozabiti, da so splošne davčne stopnje v Evropi še vedno nad povprečjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Da bi v Evropi dosegli nižjo stopnjo obdavčevanja, moramo ustvariti okolje, ki je privlačno za naložbe. Potrebujemo več naložb, večjo rast in več uspešnih podjetij v Evropi.

Zdrava davčna konkurenca je v tem pogledu koristna. To je gospodarski tržni mehanizem za nadzor, ki preprečuje hitre politične odločitve. Če imamo v Evropi uspešno davčno konkurenco, vlade ne morejo ovirati enotnega trga. Želimo naslednje: pravi enotni trg brez ovir v zvezi z davki. Na drugi strani ni nobenih dokazov, da bi uspešna davčna konkurenca ogrozila davčne osnove. Celotni davčni prihodki ostajajo izredno stabilni, za kar je zaslužna povečana gospodarska dejavnost.

Vendar obstoj 27 različnih davčnih ureditev povzroča težave, zlasti za evropska mala in srednje velika podjetja, ki so za to rast zelo pomembna. Glede na davčno raziskavo ES iz leta 2004 stane uskladitev za manjša mala in srednje velika podjetja okrog 2,6 % njihove prodaje in 31 % plačanih davkov. Torej se ena tretjina vseh davkov nameni za usklajevanje. Velika sorazmerna količina davčne skladnosti za majhna podjetja je velika ovira in zato moramo narediti vse, kar je v naši moči, da zahtevamo čezmejno davčno olajšavo, preprostejše carinske postopke, sistem „vse na enem mestu“ za DDV, pilotne projekte obdavčenja po pravilih matične države in tako naprej. Podpiramo vse, kar je Komisija naredila v tej smeri.

Nazadnje, industrija potrebuje dobro upravljan in preprost sistem davčne uprave. Rešiti moramo težave s transfernimi cenami, izravnavami izgub po celotni EU in izogibanjem dvojni obdavčitvi, ter znižati naše stroške usklajevanja. Pozdravljamo predlog o skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe in dejstvo, da je Komisija pri tem neomajna ter nam je pripravila ta predlog, ker je davčna olajšava za izgube le začasna. Konec koncev potrebujemo konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe.

  Katerina Batzeli, v imenu skupine PSE. – (EL) Gospod predsednik, komisar, gospa Wagenknecht je imela pobudo za sestavo poročila, ki je dokaz političnega poguma, ki je potreben za izpostavljanje prerazporeditvene in socialne razsežnosti davčne politike. Ta dokument je eden od pomembnejših dokazov, ki kažejo na to, da se razprava o davčni politiki lahko razširi po vsej Evropi.

Zaveza k izpolnjevanju lizbonskih ciljev, pravila pakta stabilnosti in rasti, obvezno upravljanje in prerazporeditev davčnih prihodkov, da ustrezajo ciljem kohezije in zaposlovanja, in vzpostavitev notranjega trga so zadostni dokazi političnega cilja. Davčne politike držav članic ne morejo več temeljiti izključno in le na nacionalnih merilih: dialog v zvezi z obdavčevanjem postaja nujen za spodbujanje večje davčne uskladitve po Evropi.

Ob takem dialogu, ki je omogočil tehtno sodelovanje med poročevalci v senci vseh političnih skupin, smo se osredotočili na naslednje temeljne točke. Prvič, kar zadeva davčno konkurenco, ne verjamemo, da bi moral biti predmet omejitev načela davčne konkurence, saj bi bilo to enako zavračanju politik določenih držav članic. Zaradi pomanjkanja skupnih pravil glede vprašanj davčne politike davčna konkurenca s svojimi ponudbami in protiponudbami nizkih davčnih stopenj ustvarja težave. Kot velja tudi za druge sektorje notranjega trga, lahko davčna konkurenca zagotovi konkurenčnost in izboljša storilnost nacionalnih gospodarstev, pa tudi gospodarstva cele Evrope, ob pogoju, da veljajo pravila za omejevanje rasti škodljive konkurence.

Druga točka, na katero smo se osredotočili, je povezava med neposrednimi in posrednimi davki. Nedavno se je v državah članicah začel kazati trend višanja posrednih davkov, v večini primerov z namenom, da bi pokrili davčni primanjkljaj. Vendar je to breme za potrošnike, trg pa ostaja nenadzorovan.

Cilj tega poročila je poiskati varnostne ukrepe, ki bi omogočili uravnoteženo kombinacijo neposrednih in posrednih davkov. Zavzemamo se za revizijo sistema DDV in posebnih davkov na porabo. To ne bi smelo pomeniti, da ga je nadomestil kodeks ravnanja, ki ni zavezujoč za vse države članice.

Komisar, zavedamo se prizadevanja Komisije in težav Ekonomsko-finančnega sveta. Vseeno pa moramo kot poslanci Evropskega parlamenta predvsem tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti, da bi razpravljali o tej pomembni davčni politiki.

  Margarita Starkevičiūtė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Tudi jaz bi rada poudarila pomembnost tega poročila kot strateške niti, ki bi ji morali slediti v izvajanju reform v gospodarstvih Evropske unije. Žal danes ni z nami predstavnikov Portugalske, ko govorimo o tem zelo pomembnem vprašanju.

Katere so glavne točke našega poročila? Glavna točka je, da moramo v luči sprememb v gospodarskem okolju izvesti pregled ne le naših obratov in podjetij, temveč tudi instrumentov naše davčne politike. Ko je govora o lizbonski strategiji, ponavadi govorimo o politiki porabe; zelo redko upoštevamo davčno politiko. Brez zadostnega upoštevanja davčne politike ne bi mogli doseči lizbonskih ciljev.

O katerih vprašanjih naj razmislimo? Prvič, potrebno si je ogledati načine razporeditve davčnega bremena med proizvajalcem in potrošnikom. Še več, ne moremo prezreti dejstva, da obstaja še ena skupina ljudi, ki živi od dohodkov od kapitala. To je znano kot zasebni kapital.

Kako naj razporedimo davčno breme? To je eden od izzivov novega gospodarskega okolja. Še eno zelo pomembno vprašanje je: kako naj spodbudimo strukturne reforme? Strukturne reforme se ne morejo izvajati brez vpeljave novih podjetij, ker ljudje niso sposobni zapustiti obstoječih služb zaradi novih delovnih mest, kar bi lahko povzročilo socialno nezadovoljstvo. Nova podjetja so lahko ustanovljena le v ugodnih davčnih razmerah. To je ena od glavnih točk našega dokumenta.

Treba je upoštevati naslednje vprašanje: kakšna stopnja usklajevanja davčne politike je potrebna med državami članicami? Strinjamo se s konkurenčnimi davki in ne podpiramo ideje, da se vpelje minimalne stopnje. To je zato, ker ima vsaka država svojo posebno gospodarsko strukturo in nacionalno politiko porabe. Davčna politika mora biti usklajena s politiko porabe, a se nedvomno strinjamo z usklajevanjem politike davčne osnove in v zvezi s tem podpiramo Komisijo.

  Heide Rühle, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, popolnoma se strinjam z gospo Kauppi. Nesoglasja med skupinami tu v Evropskem parlamentu v zvezi z davčno politiko postajajo vse jasnejša. Tej razpravi se moramo v naslednjih mesecih posvetiti veliko bolj resno. Zahvaljujem se poročevalki in poročevalcu v senci za veliko vloženega truda, da bi to poročilo pripeljala do dobrega zaključka.

Do dobrega zaključka – a ne za nas. Kot skupina ne bomo mogli sprejeti tega poročila v njegovi končni obliki. Ima nekaj prijetnih vidikov, na primer opisuje in zahteva pomemben korak h konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe. To je pomemben prvi korak. Vseeno pa ga morajo spremljati podobno jasne izjave, kar zadeva usklajevanje minimalnih davčnih stopenj, ker bo to sicer vodilo v nenadzorovano davčno konkurenco, zlasti na tem področju.

Težave vidimo tudi pod členom 17, kjer je odbor žal jasno izrazil nasprotovanje minimalnim davčnim stopnjam za trošarino. Tudi to je žal v skladu z glasovanji v prejšnjih tednih, kar močno obžalujemo. Podpiramo skupino tu. Verjamemo, da moramo doseči usklajenost v evropskih trošarinskih stopnjah in da je treba to usklajevanje okrepiti, če sploh kaj, ker bo sicer prišlo do nenadzorovane davčne konkurence v trošarinskih stopnjah.

Mislimo tudi, da je težava v tem, da se odločno premalo govori o področju podnebnih sprememb in ekoloških davkov. Tudi jaz se glede tega ne strinjam s poročevalko. Menim, da so ekološki davki pomemben instrument za obvladovanje izzivov podnebnih sprememb. V tem oziru moramo narediti mnogo več.

Vseeno pa mislim, da je pristop osredotočenja na jedrsko energijo ali na „čiste“ oblike energije napačen. Pomembno je, da se jasno osredotočimo na varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost. To so pomembni odgovori. Ko si ogledamo izzive pred nami v obnovi zgradb in na področju prevoza, je videti, da lahko resnično dosežemo cilj iz kjotskega protokola o varčevanju z energijo, če na tem področju napravimo še veliko več.

Davčna politika lahko pomembno prispeva k doseganju večjih energetskih prihrankov in učinkovitosti ter premagovanju izzivov podnebnih sprememb. Žal to poročilo ne odraža tega položaja. Kot sem že povedala, iz tega razloga ne bomo glasovali za to poročilo.

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospod predsednik, komisar, naša skupina podpira poglede gospe Wagenknecht v tej zadevi, pa čeprav so v nasprotju z interesi večine odbora.

Evropska unija leta 2010 ne bo vodilno gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju in tehnologiji. Da je cilj iz lizbonske strategije neuresničljiv, ni posledica davčnih sistemov, ki so bili večkrat prenovljeni na načine, ki ustrezajo velikim podjetjem. Za velika podjetja so transferne cene in iskanje doma za njihov kapital možnosti, ki jim omogočajo izogibanje davkom. Pri tem jim pomagajo davčni raji in zunanji finančni centri, ki delujejo v državah članicah EU in so madeži moralne pokrajine EU.

Poročevalka trdi, da Komisija v svojem sporočilu ne upošteva vplivov obdavčevanja na razporeditev prihodka. Sistem enotnega davka, ki velja v nekaterih državah članicah, podpira tiste z visokimi prihodki, medtem ko progresivni davek na dohodek spodbuja socialno enakost. Lizbonska strategija se ne more izvajati na način, ki bi spodkopal finančni temelj družbe blaginje in ki bi bil skrajno nepošten.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, piše, da je to prispevek, vendar je bolj podobno receptu, receptu za usklajevanje še več obdavčevanja, kar citiram neposredno iz zadevnega poročila: „27 različnih davčnih sistemov“ je „ovira“; „usklajevanje davčne politike v državah članicah“; „poziva države članice, da ... zagotovijo pravičnejšo razporeditev davčnega bremena“; „podpira“ Komisijo pri usmerjanju „davčne politike v ... okoljske cilje“; „višji davki na gorivo“; „določiti vseevropsko ... davčno osnovo za pravne osebe“. Skratka, to je vrnitev k neuspešnim politikam sedemdesetih let 20. stoletja.

Kakor koli, niti Britanci tega ne morejo v celoti pravilno urediti v naši državi. Na severu ni isto kot na jugu, v Walesu in na Škotskem je drugače kot na jugovzhodu, in pri tem je bil 10 let finančni minister Gordon Brown. Gotovo ste ga poslušali, konec koncev ste ga poslušali prejšnji teden v Lizboni, ko ste mu kot predsedniku vlade dovolili obdržati omejitve, ali niste? Ali ste?

V nadaljevanju to poročilo obravnava „usklajevanje na področju neposrednih davkov na ravni EU“. V Združenem kraljestvu smo menili, da so nam obljubili, da nikoli ne bodo uvedeni usklajeni davki, zlasti ne davek na dohodek. Zdaj pa so navedeni v tem poročilu. To je nekoliko podobno reformni pogodbi. Gordon Brown še naprej trdi, da ne gre za ustavo, medtem ko vsi voditelji EU pravijo drugače: Valéry Giscard d’Estaing, José Luis Rodriguez Zapatero, Angela Merkel, celo naš predsednik je nedavno v tej dvorani dejal, da je tako.

Zakaj torej od Gordona Browna ne zahtevate, da Britancem pove resnico? Uskladite to sporočilo. Takšno uskladitev pa bi podprl. Vendar si tega Britancem ne upate storiti, ker bodo, ko bodo izvedeli pravo in kruto resnico, glasovali tako, da bodo zapustili EU in vzeli svoje letne prispevke lastnega davkoplačevalskega denarja za EU v višini 18 milijard evrov s seboj. Kaj bo določalo ceno usklajevanim davkom potem?

  Petre Popeangă, v imenu skupine ITS. – (RO) Ne moremo dvomiti v pomembnost pregleda prispevka, ki bi ga lahko davčna in carinska politika imeli za razvoj lizbonske strategije. Iz tega razloga, ki pa ni edini, je cilj dokumenta, ki ga danes pregledujemo, t.j. poročilo Wagenknechtove, da bi ocenili prispevek politik, uporabljenih na določenih področjih za doseganje ciljev lizbonske strategije, koristen. Drugače ne bi moglo biti, saj lizbonska strategija predlaga velikodušne cilje, kot so spodbujanje gospodarske rasti in oblikovanje politik, ki bi evropskim podjetjem dovolile, da ustvarijo več in boljša delovna mesta. Vseeno pa sem bil med branjem poročila kot državljan nedavno pridružene države presenečen nad vtisom, da nagovarja Unijo, ki je sestavljena le iz držav z razvitimi gospodarstvi, ali raje, z enako razvitimi gospodarstvi, kar pa ne drži. Zelo verjetno je, da nekateri predlagani ukrepi ne bodo koristili manj razvitim gospodarstvom, če upoštevamo dejstvo, da splošni zakoni enotnega konkurenčnega trga podpirajo močna gospodarstva na škodo šibkejših. Zaradi pomanjkanja časa ne bom nadaljeval s to temo, vendar pa menim, da če hočemo, da bi cilji poročila koristili gospodarstvom v vseh 27 državah, ne 25, kot je napisano v besedilu, je potrebno izvesti primerjalni pregled njihovih gospodarstev in glede na rezultat sprejeti sklop ukrepov, ki bi ustvarili enake pogoje za razvoj učinkov, ki jih predlaga projekt.

  Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, današnje poročilo ponovno ponazarja neusmiljen napad na države članice, ki imajo uspešne ureditve nizke obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Ne strinjam se, da nizka obdavčitev dohodkov pravnih oseb povzroča nepošteno davčno konkurenco. Menim, da je zagotavljanje konkurenčnosti zelo pomemben element mešanice davčnih politik v celoti delujočega enotnega trga.

Kako Komisija dokazuje, da skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe ne bo ogrožala konkurenčnosti EU? Kje je dokaz, da bo ta skupna konsolidirana osnova koristna za konkurenčnost EU? Zakaj Komisija obsoja države z nizkimi davki, nizko brezposelnostjo in visoko rastjo? Tega ne razumem. Izjava Komisije, da uvajanje davčne osnove ne bo sčasoma pomenilo tudi uvajanja davčne stopnje, je absurdna, ker so večje države članice že takšnega mnenja. Ne nasprotuje nobeni obliki nadzora.

Večjih držav članic pri poskušanju, da bi olepšale davčno usklajevanje s pomočjo skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe, Irska in ostale države članice ne bodo podprle. Dejstvo je, da Irska ali katera koli druga država članica nima pravice sodelovati pri določanju davčne stopnje druge države članice. Enotnost Evrope ni ogrožena z raznolikostjo davčnih politik, vendar pa napačne davčne politike ovirajo konkurenčnost EU. Trdno sem prepričan, da je za EU najboljše spodbujanje davčne konkurence in ne davčnega usklajevanja.

Kako je mogoče, da se državo, kot je Irska, in druge države članice, ki so korenito spremenile svoje davčne politike in postale uspešna gospodarstva, obsoja? V čem bo privlačnost države, kot je Irska, komisar, če se uvede takšen sistem in sčasoma še davčno usklajevanje? Ker točno tako je, in davki se bodo samo še povečevali. Nekateri člani Komisije so že izjavili, da želijo davčno ureditev, ki bo nekje na sredini trenutnega stanja, se pravi na slabih 20 %. Kaj bi bila privlačnost Irske ali drugih obrobnih držav? Privlačnosti ne bi bilo, le visoka stopnja brezposelnosti na dolgi ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, to poročilo, ki ga danes obravnavamo v Parlamentu, pravilno navaja, da je davčna konkurenca v EU z dinamičnim okoljem za pravne osebe omogočila in še naprej omogoča gospodarske dobičke v celotni EU.

Podobno bi lahko skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe povzročila manjšo konkurenčnost EU, in menim, da se je ne sme podpreti. EU se mora prilagajati svetovnemu gospodarstvu, ki se stalno spreminja. Sodobna konkurenčna gospodarstva morajo biti prožna, da bi lahko izpolnjevala spreminjajoče se zahteve novih izdelkov in storitev. Skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe bo to prožnost ovirala zaradi več razlogov. Vseevropska davčna osnova za pravne osebe ne bo prožna in bo posamezni državi preprečevala, da bi lahko sama določala pravno davčno strategijo glede na svoje okoliščine. Zagovorniki skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe trdijo, da bo vsaka država članica ohranila svojo avtonomnost pri določanju nacionalne davčne stopnje, vendar ali bo to res? Ali ni ta davčna osnova slab začetek?

Če je neobvezna, le poveča število osnov, ki so na voljo podjetjem, pri čemer postane ta sistem še bolj zapleten. Nacionalna davčna zakonodaja podjetjem nudi gotovost. Sistem, ki ga imajo številne države članice, lahko povzroči, da se bodo določbe različno razlagale, kar bo za podjetja pomenilo negotovost.

V času, ki mi je še ostal, lahko omenim le še nekaj zaporednih točk. Prvič, obdavčevanje je stvar nacionalne suverenosti vsake države članice. Pravica do izbire ravni javne porabe in financiranja takšnih izdatkov je osnovna funkcija nacionalnega demokratičnega procesa. Potrebno je zaščititi prožnost davčne politike pri nagrajevanju podjetij in ustvarjanju delovnih mest ter gospodarske rasti. Enotna osnova bi onemogočila to prožnost. Nobenih dokazov ni, da bi skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe vplivala na vprašanja, kot so konkurenčnost, stroški usklajevanja za podjetja, transferne cene in podobno. Davčnih vprašanj EU ne bi poenostavila, ker bi t. i. „sistem izbire“, ki je predlagan, povzročil dodatne težave, kar sem ravnokar dejal.

Usklajevanje davčne osnove bi povzročilo pritisk na nacionalne davčne stopnje. Takšno usklajevanje bo le povečalo privlačnost lokacij za podjetja izven EU. Kodeks ravnanja za obdavčitve podjetij je obravnaval škodljivo davčno konkurenco. Različne davčne stopnje v državah članicah EU pa niso škodljive.

Komisarja prosim, naj ima to v mislih, ko bo naslednje leto predložil predloge, kot pravi. Države članice, kot je Irska, so že dale ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Pervenche Berès (PSE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem naši poročevalki za kakovostno delo, ki ga je opravila, in prizadevanje, da je sestavila besedilo, s katerim pa žal ni videti najbolj zadovoljna.

Obdavčevanje je očitno bistveno dopolnilo oblikovanju pravega notranjega trga, če hočete, da je ta trg več kot le območje proste trgovine, kjer je dovoljena katera koli oblika davka in socialnega dampinga. Vzpostavitev notranjega trga zato zahteva usklajevanje določenih pravil o obdavčevanju in najprej zahteva oblikovanje skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Poročilo, ki je danes pred nami, temu odpira vrata, kar me veseli. Opažam, da se številni kolegi poslanci zelo aktivno borijo proti temu načrtu v imenu tega, kar opisujejo kot „poštena“ konkurenca.

Jaz osebno verjamem, da prosta in neizkrivljena konkurenca, pri čemer nisem goreča zagovornica tovrstne konkurence, zahteva določeno stopnjo preglednosti, kar zadeva pravila. Presenečena sem, da države, ki so pridobile z obsežnimi prispevki Evropske unije v imenu solidarnosti, danes zavračajo ta korak, ki bi bil pomemben korak naprej, kar zadeva solidarnost, konkurenco in preglednost.

Tudi obdavčevanje je krasno orodje, ki ga mora EU uporabljati, če hoče izvajati izbrane strategije, ker nima tako veliko orodij. Lahko ima pozitiven učinek na najčistejše energije ali za dosego …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, na to poročilo je močno vplival kompromis med skupinama PPE-DE in ALDE. Menim, da gre za večinoma uravnoteženo poročilo. Odgovornost držav članic za davčne politike je določena, medtem pa obstajajo številni davki, ki bi imeli korist od večjega usklajevanja EU. V prvotnem predlogu poročevalke je obstajalo temeljito usklajevanje z velikim poudarkom na višjih ravneh prerazporeditve. To ne more biti način, na katerega bo Evropa zrasla ali ustvarila nova delovna mesta. V globaliziranem svetu, v katerem živimo, Evropa ne potrebuje višjih davkov. Namesto tega mislim, da bi se mi, ki živimo v državah z visokimi davki, morali obrniti k drugim modelom, kot so nižji davki. Na splošno bi se morali davki znižati na področju dela ter zvišati na področju škodljive porabe. Na primer, vpeljati bi morali specifične okoljske davke, pa tudi razumne trošarinske stopnje, na primer za alkohol in tobak, kot pravi komisar.

Tu mora biti Evropa sposobna ukrepati bolj ubrano. To je politično občutljivo vprašanje, kar smo slišali tu in česar se dobro zavedam, a je to po mojem mnenju vseeno potrebno. Če hočemo obvladati velike podnebne in energetske izzive, s katerimi se soočamo, bi bilo od nas neodgovorno, da bi izločili nadzorovanje davčnih instrumentov. Možno je doseči visoko rast z visokimi okoljskimi in energetskimi davki, hkrati pa zmanjšati splošno davčno breme. Vsi, ki so v dvomih, si lahko ogledajo politiko desnosredinske vlade moje rodne države Švedske, če mi dovolite, da sem na koncu te razprave malce patriotski.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, komisar, med govorom v razpravi, ki zadeva vpliv davčne in carinske politike na izvajanje lizbonske strategije, bi vas rad opozoril na dejstvo, da nekateri vaši predlogi v zvezi z davčnimi sistemi držav članic, ki so zajeti v poročilu gospe Wagenknecht, ne bodo imeli pozitivnega učinka na gospodarsko rast in zaposlovanje v državah EU.

Prvič, odmik od davčne konkurence in poskusi poenotenja rešitev na področju davka na dohodek pravnih oseb so v nasprotju z načelom davčne suverenosti držav članic EU.

Drugič, ne le, da znižanje davčne stopnje za pravne osebe in hkrati odprava katere koli povezane davčne razbremenitve ne bosta zmanjšala proračunskega prihodka od tega davka; pravzaprav ga bosta znatno povečala. To potrjuje položaj v moji državi, na Poljskem, kjer se je davčna stopnja za pravne osebe znatno znižala, davčni prihodki od tega davka pa so vsako leto višji.

Tretjič in zadnjič, v tem položaju menim, da so predlogi poročila, ki zadevajo usklajevanje in davčne sisteme, vključno z neposrednimi davki, tvegani koraki, ki nedvomno ne bodo pomagali pri izvajanju lizbonske strategije.

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. O čem govorimo? Eno od ključnih vprašanj je, ali smo v smislu konkurenčnosti dorasli zunanji davčni konkurenci, z drugimi besedami davčni konkurenci, ki prihaja izven Evropske unije, in ne bi smeli iskati grešnega kozla znotraj Evropske unije. V nasprotnem primeru, kot je reklo že nekaj mojih kolegov, bo kapital zapustil celotno EU. S čim se strinjamo v tej davčni politiki? Strinjamo se, da bi morala olajšati ustvarjanje delovnih mest, z drugimi besedami spodbujati delo; strinjamo se, da bi morali pomagati majhnim in srednje velikim podjetjem, saj ta ljudem omogočajo, da ostanejo, kjer so, pomagajo krepiti družine in tudi ustvarjati delovna mesta. Strinjam se tudi z njenimi ukrepi socialne politike, ki bodo pomagali pri reševanju demografskega izziva v Evropski uniji.

S čim se ne strinjamo? Ne strinjamo se s previsokimi davki na področjih, povezanih z zdravjem, okoljem ali socialno politiko, namesto da bi izvajali protiinflacijsko politiko in se skušali primerno odzivati na izzive konkurence. Druga stvar, na katero moramo misliti, je, da se je Evropska unija razširila in postala skrajno heterogena. Od vseh pričakujemo, da bodo ohranjali proračunsko disciplino v svoji neodvisni davčni politiki, hkrati pa hočemo zmanjšati instrumente za dosego tega cilja. Če je konvergenca naš glavni cilj, potem moramo na primer pri posrednih davkih, kot so trošarine, h konvergenci obvezati ne le države, ki delujejo blizu minimalne stopnje, temveč tudi države, ki imajo veliko višje stopnje, če želimo kaj doseči. Zato smo v več primerih predlagali nadomestitev trenutnega pristopa, ki je temeljil izključno na minimalni trošarinski stopnji z neke vrste kodeksom ravnanja, ki države članice usmerja po isti poti. Kar zadeva skupni kapital ali skupno davčno osnovo, bi rad povedal naslednje: bila bi resna težava, če bi to vključevalo kaznovanje konkurenčnih držav, če bi se vpeljala minimalna stopnja. Zaskrbljen sem tudi glede tega, kaj se bo zgodilo v zvezi z gibanjem kapitala, ko bo začela veljati skupna davčna osnova. Mar to ne bo pomenilo, da bo dobiček podružnic v novih državah članicah na primer stalno razvrščen v računovodski evidenci kot dobiček materinskega podjetja in ne bo vložen lokalno? Boj proti goljufijam je tudi zelo pomemben, pri čemer želim Komisiji vso srečo. Je na pravi smeri, saj je najpomembneje urediti sivo ekonomijo in ukrepati v boju proti zločinu. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Dariusz Rosati (PSE). - (PL) Gospod predsednik, glavni cilj lizbonske strategije je povečanje konkurenčnosti nacionalnih gospodarstev. Visoka stopnja konkurenčnosti omogoča pospeševanje gospodarske rasti in ustanovitev novih delovnih mest, pa tudi financiranje pomembnih socialnih ciljev. Žal pa sedanji davčni sistem v državah članicah EU ne zagovarja izvajanja lizbonske strategije. Bremena v zvezi z zakonodajo o zaposlovanju in gospodarskimi aktivnostmi so prevelika, davčne stopnje se preveč razlikujejo, uredbe pa so preveč zapletene. Hkrati je davčni sistem obremenjen s prevelikim številom funkcij in nalog - gospodarskih, davčnih, socialnih ali okoljskih.

Da bi davki spodbujali konkurenčnost, morajo predvsem ustvariti pobude za delo, razvoj gospodarskih dejavnosti in inovacije. V ta namen bi morali biti davki, zlasti neposredni davki, določeni na zmerni stopnji, da bi se izognili nepotrebnemu razlikovanju stopenj in pretirani progresivnosti. Ker neposredni davki pomenijo močnejši in negativen učinek na proizvodnjo ter zaposlovanje, moramo bolj izrabiti posredne davke pri načrtovanju proračunskega dohodka.

V zvezi z razpravo, gospod predsednik, želim izraziti zaskrbljenost, da obstaja preveč ideologije in politike ter premalo pravega gospodarskega znanja. Najboljši primer so koncepti, ki so tu uporabljeni, kot sta davčni ali socialni damping. Za obdavčevanje ni objektivnega standarda, zato tistih držav, kjer velja nizka davčna stopnja za pravne osebe, ne moremo obtožiti davčnega dampinga.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Gospe in gospodje, najprej čestitam odboru za ekonomske in monetarne zadeve za težko in v osnovi uspešno ukrepanje, da bi vpeljali potrebne spremembe prvotnega besedila, ki je bil izvirni nagovor.

Sprva nam je bilo predlagano, da bi bilo treba poleg sodelovanja Evropske unije v določanju načel davka za pravne osebe tudi dvigniti te davke navkljub svetovnim trendom. Dobro, da smo se temu izognili. Iz podobnih razlogov bi morali kritično preučiti podporo uskladitvi davčne osnove v besedilu. Davčna osnova Skupnosti je udarec davčni konkurenci v EU z vsemi povezanimi negativnimi posledicami. Njena vpeljava bi omejila prizadevanja držav članic za optimizacijo obdavčevanja pravnih oseb v nasprotju z lizbonskimi cilji. V političnem smislu bi to obremenilo EU, ki bi se v lastnem primerno zasnovanem interesu morala izogniti poskusom vplivanja na obliko davčnih sistemov v Evropi.

  László Kovács, komisar. − Gospod predsednik, ta razprava je zelo zanimiva in večina govorov je bila spodbudnih. Tako kot vi sem prepričan, da je vredno nadaljevati naša prizadevanja za odpravo davčnih ovir na notranjem trgu. Zlasti sem vam hvaležen za podporo v zvezi s pomembnim projektom skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe in z veseljem pričakujem vaše samoiniciativno poročilo o skupni osnovi. V zvezi z nekaterimi kritičnimi pripombami nameravam poslati osebno pismo tistim poslancem, ki so izrazili nasprotovanje, ki ga pozdravljam. Prav bi bilo, da jim odgovorim v pisni obliki, ker vas s tem ne želim preveč zadrževati.

Vesel sem, da se vas večina strinja z mano glede pomembne vloge davčne politike pri doseganju več političnih ciljev EU, zlasti razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti in trajnosti. Hvala za vašo pozornost in podporo.

  Predsednik. − Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Gospe in gospodje, rad bi se zahvalil mnogim, ki so se držali odmerjenega časa, in tudi vsem za − upam − njihovo razumevanje, kar nam je omogočilo, da smo razpravo zaključili pet minut prej in smo torej lahko poslušali vse govornike – za razliko od primerov, ko pred pomembno razpravo ali glasovanjem nismo mogli poslušati naših kolegov.

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Vsi bi se morali strinjati, da sočasen obstoj 27 nacionalnih sistemov obdavčitve resno ovira razcvet vseh prednosti našega enotnega trga. Poleg tega zares obstaja prava priložnost, ki bi v celotni EU ponovno spodbudila izvajanje lizbonske strategije z davčnimi in carinskimi ukrepi, s katerimi bi Unija postala bolj privlačna za naložbe in zaposlovanje. Za širjenje in poglabljanje konkurenčnejših trgov moramo uporabiti vse možnosti, vključno z davčno in carinsko politiko, ki bosta spodbujali naložbe, da bi povečali stopnjo zaposlovanja, naložbe v raziskave in razvoj ter razvoj okolju prijaznih tehnologij. V zvezi s tem pozdravljamo samoiniciativno poročilo gospe Wagenknecht, katerega cilj je vzpostavitev potrebnega davčnega okvira za spodbujanje tveganja in inovativnih naložb, s čimer bi se dosegli cilji razvoja in zaposlovanja. Prednosti poenostavitve in usklajevanja sistemov obdavčitve v Uniji kot celoti so jasne, ker se bodo z večjimi davčnimi spodbudami za naložbe lažje dosegli lizbonski cilji, prav tako pa se bo z odstranitvijo preostalih ovir pri doseganju enotnega trga lažje izvedlo njegovo povezovanje.

(Seja je bila prekinjena ob 9.55 in se je nadaljevala ob 10.10.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

7. Rezultati neformalnega vrha predsednikov držav in vlad (Lizbona, 18.−19. oktober 2007) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o rezultatih neformalnega vrha predsednikov držav in vlad v Lizboni. Toplo pozdravljam predsednika Sveta EU in predsednika vlade Portugalske Joséja Sócratesa. Zelo toplo dobrodošlico to jutro izrekam Evropskemu parlamentu.

Seveda enako toplo pozdravljam tudi predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Durãa Barrosa in se mu zahvaljujem za njegovo delo v zvezi z evropskim vrhom.

Gospe in gospodje, preden začnemo z razpravo, bi se rad, pri čemer sploh nočem prehitevati, iskreno zahvalil portugalskemu predsedstvu za ogromno vloženega dela in uspeh, dosežen v četrtek ponoči okoli 1.00, ko je odobrilo Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije.

To je odličen rezultat za Evropsko unijo in odličen rezultat za vse nas. V imenu Evropskega parlamenta bi rad dodal, da brez Evropskega parlamenta danes ne bi bili, kjer smo. To je tudi odličen rezultat za vse nas, ker je Pogodba bila in je glavna prednostna naloga Evropskega parlamenta, če si želimo uspeha v zvezi s to Pogodbo.

S temi čestitkami portugalskemu predsedstvu in tudi Komisiji – tu vidim komisarja Wallströma, ki je poleg predsednika Komisije tudi sam veliko prispeval − sem zelo vesel, da lahko besedo predam predsedniku Sveta EU Joséju Sócratesu. Dobrodošli v Evropskem parlamentu.

  José Sócrates, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, predsednik Komisije, gospe in gospodje, dovolite mi, da prve današnje besede posvetim spominu na mojega prijatelja. Spominu na poslanca Evropskega parlamenta Fausta Correio, ki je umrl pred nekaj dnevi. Umrl je mlad. Njegova smrt seveda predstavlja veliko izgubo ne le za Evropski parlament, temveč tudi za portugalsko socialistično stranko.

Fausto Correia je bil moški dobrih političnih in človeških kvalitet. Vsi ste ga imeli priložnost spoznati. Bil je inteligenten politik, odprt in vedno predan plemenitim evropskim idejam. Tu pa bi rad poudaril zlasti njegove človeške kvalitete, saj je bil velikodušen, tovariški in strpen. Prav zares so naše človeške kvalitete tiste, ki dajejo smisel našemu političnemu življenju.

Njegova smrt mi predstavlja osebno izgubo, izgubo starega prijatelja, s katerim sem delil veliko trenutkov v življenju in ki ga bom močno pogrešal.

Gospe in gospodje, ko sem predstavil program portugalskega predsedstva na plenarnem zasedanju pred tremi meseci, sem jasno povedal, kaj je naš glavni izziv in prednostna naloga portugalskega predsedstva: sestaviti in doseči sporazum v zvezi z novo Pogodbo, da bi s tem končali šest let trajajoč brezizhoden položaj v institucionalnih razpravah, v katerega je bila zatopljena Evropska unija.

Danes lahko torej z velikim zadovoljstvom nagovorim Parlament ter predstavim sporazum, dosežen na medvladni konferenci 18. oktobra. Ta sporazum je bil podlaga za novo lizbonsko pogodbo. Pogodbo bomo podpisali 13. decembra v mestu, po katerem bo poimenovana.

Portugalsko predsedstvo je začelo z nalogo spreminjanja mandata, ki smo ga podedovali od nemškega predsedstva, ki je bilo, kot sem že rekel, jasno in natančno brez primere, da bi ta mandat spremenili v novo Pogodbo. To je bila naša misija.

Sporazum, ki smo ga dosegli, potrjuje, da sta bila metoda in urnik, ki smo ju določili na začetku našega predsedstva, pravilna. Treba je bilo, kot sem tu že povedal na začetku predsedovanja, čim bolj izkoristiti junijsko zasedanje Evropskega sveta, da bi Pogodbo skušali dokončati ne decembra, kar so zagovarjali nekateri, temveč oktobra na neformalnem zasedanju, in imeli smo prav.

Resnica je, da smo imeli najhitrejšo medvladno konferenco v zgodovini Evropske unije v zvezi z revizijo pogodbe. Začeli smo 23. julija, končali pa 18. oktobra.

Ko bo spisana zgodovina te pogodbe, bomo bolje razumeli pomembnost te politične odločitve, da nismo odložili do konca leta naloge, ki smo jo lahko dokončali že prej. Evropa je potrebovala hiter sporazum in dobila je to. Evropa je potrebovala znak zaupanja in dobila je to. Evropa se je morala obrniti proti prihodnosti in storila je to.

Delali smo hitro z vsemi državami članicami, ki so brez izjeme pokazale konstruktivnega duha in voljo za premagovanje ostajajočih težav. To nam je omogočilo predstavitev celotnega besedila Pogodbe 3. oktobra in nas prineslo veliko bližje našemu cilju.

Vprašanja, ki so ostala za lizbonski vrh, so bila omejena, čeprav očitno politično občutljiva. V tem okviru je bila naša strategija, da skušamo doseči sporazum že prvi dan vrha. To se nam je zdelo ne le možno, ampak tudi močno zaželeno, saj bi to poslalo močan znak Evropi. Znak, da je EU sposobna hitrega sprejemanja odločitev, celo takih, za katere vsi priznavajo, da so težke. Še več, bilo je zelo pomembno, da smo bili sposobni rešiti ta institucionalna vprašanja na prvi dan neformalnega zasedanja, drugi dan, takoj po tej odločitvi, pa razpravljati o globalizaciji in kako bi se morala Evropa spopasti s svetovnimi vprašanji.

V Lizboni je bilo zato možno doseči sporazum o naslednjih vprašanjih, kar nam je omogočilo, da smo dokončali sporazum o Pogodbi:

najprej glede klavzule iz Ioannine, v sporazumu pa je bila rešitev dosežena na dveh ravneh:

– izjava v zvezi s sistemom odločanja v Svetu s kvalificirano večino, ki pojasnjuje dejanski varnostni mehanizem iz Ioannine;

– poleg tega pa protokol, ki določa, kako se lahko mehanizem za soglasje v Evropskem svetu spremeni ali prekliče. Kot sem že imel priložnost povedati prej, je vprašanje Ioannine, kot sem ga videl v sporazumu na zadnjem zasedanju, zahtevalo, da klavzula postane zakonsko obvezna, vendar ne v Pogodbi. Rešitev, ki smo jo sprejeli, izjava in protokol, ki zagotavljata, da se odločitev o Ioannini lahko spremeni le s soglasjem, se nam je zdela rešitev, ki je najbližje duhu zadnjega sporazuma.

Določili smo zagotovila v zvezi s kompromisom iz Ioannine brez spodkopavanja integritete postopka odločanja s kvalificirano večino.

Obstajala je tudi potreba po razrešitvi političnega vprašanja v zvezi s številom generalnih pravobranilcev na Sodišču Evropskih skupnosti. V izjavi smo se sporazumeli, da bo Svet odobril katero koli zahtevo Sodišča Evropskih skupnosti, da se število generalnih pravobranilcev poveča za tri (enajst namesto osmih). V tem primeru bo Poljska imela stalnega generalnega pravobranilca in ne bo več sodelovala v sistemu rotacije, obstoječi sistem rotacije pa bo vključeval rotacijo petih generalnih pravobranilcev namesto trenutnih treh.

Kar zadeva določitev visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, smo se strinjali o izjavi, da bi moral Evropski parlament sodelovati v postopku imenovanja celo v prvi fazi, od januarja leta 2009, prek primernih stikov.

Konferenca je odobrila tudi izjavo, ki pojasnjuje določitev pristojnosti med Unijo in državami članicami, kot je našteto v pogodbah.

Končno pa še vprašanje sestave Evropskega parlamenta. Kot veste, je bil člen 9a Pogodbe o Evropski uniji popravljen in se zdaj glasi, da število poslancev Evropskega parlamenta ne bo preseglo 750, t. j. s predsednikom vred 751, s čimer je ohranjena padajoča sorazmernost.

K tej spremembi spadata dve izjavi:

– prva zagotavlja, da bo dodatni sedež v Evropskem parlamentu dodeljen Italiji;

– druga zagotavlja, da se bo Evropski svet politično strinjal glede sestave Evropskega parlamenta na podlagi predloga samega Parlamenta.

Svet je torej sprejel kriterije, ki jih je predlagal Parlament, in nadaljeval s tem, kar je imel za sprejemljivo prilagoditev z namenom, da bi se prilagodil trenutnemu okviru v obdobju 2009−2014.

Poleg omenjenih vprašanj je bila skrb portugalskega predsedstva tudi umestitev tistih pravil in klavzul o izjemah v Pogodbo, ki so bili v mandatu, pri tem pa smo seveda spoštovali stališča držav članic, ki so jih hotele doseči, vendar smo vedno skrbeli, da bi se izognili odmiku od postopka odločanja Skupnosti in splošne skladnosti Pogodbe.

Tako imamo novo Pogodbo. To je nova in dobra pogodba. Ta pogodba rešuje krizo preteklosti in Evropo postavlja v položaj, kjer se lahko osredotoči na prihodnost. Pogodba je znatno napredovala, in če smem, bi nekaj teh napredkov rad izpostavil.

– Ta pogodba brez spremembe sprejema povečanje sodelovanja Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku in tudi inovacije v proračunskem postopku, s tem pa povečuje demokratično legitimnost Unije;

– ta pogodba izboljšuje postopek odločanja, zlasti z razširitvijo glasovanja s kvalificirano večino na področje svobode, varnosti in pravice;

– ravno tako na področju svobode, varnosti in pravice Pogodba vključuje potrebne pravne osnove za razvoj učinkovitejše politike priseljevanja in azilne politike, pa tudi policijskega in sodnega sodelovanja v boju proti terorizmu in organiziranem kriminalu, ki krepi varnost naših državljanov;

– ta pogodba jasno našteva področja, na katerih so države članice pristojnosti prenesle na EU;

– ta pogodba krepi nadzorno vlogo nacionalnih parlamentov.

Vendar pa med temi napredki, ki jih vsebuje Pogodba, obstaja ena točka, ki bi jo zlasti rad poudaril: ta pogodba izrecno podeljuje pravno zavezujočo moč Listini o temeljnih pravicah, ki jo bodo tri institucije Evropske unije razglasile 12. decembra.

Poleg tega naj omenim pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in dejstvo, da smo našli rešitev za vprašanje pravnega okvira evropskega državljanstva, kot so zahtevali predstavniki Parlamenta.

Kar zadeva zunanje odnose, je nov institucionalni okvir, ki ga določa Pogodba, t. j. dodatek mesta visokega predstavnika in podpredsednika Evropske komisije za zunanje zadeve, odraz ambicij zunanje politike Evrope, kar bo Evropi omogočilo pomembnejšo vlogo na mednarodnem odru in ji podelilo sredstva za uspešno sodelovanje z našimi partnerji.

Gospe in gospodje, pogajanja so bila naporna in zahtevna, a Evropa je uspela. Evropa je uspela in dosegla ključni cilj imeti Pogodbo, ki bo uveljavila evropske vrednote, okrepila Evropo kot globalno gospodarsko akterko ter vzpostavila učinkovitejše institucionalne pogoje, ki Evropi omogočajo izpolnjevanje svoje vloge.

Evropa je po tem vrhu močnejša. Močnejša, da se lahko sooči s svetovnimi težavami. Močnejša, da lahko zasede svojo vlogo v svetu. Močnejša, ker je našemu gospodarstvu in evropskim državljanom poslala znak zaupanja.

Lizbonska pogodba zdaj kaže, da je Evropa pripravljena, samozavestna in prepričana vase. Lizbonska pogodba je Evropo ponovno pripravila na novo dobo.

Dovolite, da se zahvalim Evropskemu parlamentu, njegovemu predsedniku Hans-Gertu Pötteringu ter predstavnikom na medvladni konferenci Elmarju Broku (PPE-DE), Enriqueju Barón-Crespu (PSE) in Andrewu Duffu (ALDE). V imenu portugalskega predsedstva se vam zahvaljujem za odlično sodelovanje v našem delu, konstruktivne predloge, predvsem pa za vašo stalno predanost cilju, da bi Evropa dosegla sporazum, in sicer hitro.

(Glasno ploskanje.)

Zahvaljujem se tudi Evropski komisiji, zlasti predsedniku Komisije, kateremu v zadnjih mesecih predsedstvo veliko dolguje za njegovo cenjeno pomoč pri uspešnem zaključku pogajanj. Najlepša hvala, gospod predsednik.

(Ploskanje.)

Vendar pa moram izraziti tudi globoko hvaležnost generalnemu sekretariatu Sveta, zlasti njegovim pravnim službam in generalnemu direktorju Jean-Claudu Pirisu. V imenu predsedstva se jim zahvaljujem za trdo delo, spretnost in predanost. Opravili so naravnost odlično delo.

Zahvaljujem se tudi vsem predstavnikom držav članic, ki so na različnih stopnjah sodelovali na medvladni konferenci. Predsedstvo ne bo pozabilo duha sodelovanja, predanosti in odprtosti, ki so jo vsi pokazali v iskanju najboljših rešitev.

Gospe in gospodje, dovolite mi nekaj zelo osebnih zahval. Zahvaljujem se ministru za zunanje zadeve, ki sedi poleg mene, Luísu Amadu, državnemu sekretarju Lobu Antunesu in vsem portugalskim diplomatom, ki so se potrudili med tem obdobjem, da bi zagotovili, da bi se ga brez dvoma spominjali kot enega od velikih dosežkov predsedstva EU.

Gospe in gospodje, ker smo izpolnili cilj in dokončali lizbonsko pogodbo, so se predsedniki držav in vlad lahko drugi dan zjutraj posvetili razpravi o zunanji razsežnosti lizbonske strategije in kako bi se morala Evropa odzvati na izzive globalizacije. Razprava je bila odlična in je vključevala cenjen prispevek predsednika Evropskega parlamenta. Ta razprava je bila osredotočena v prihodnost.

Predsednik Evropske komisije je predstavil pomemben prispevek k razpravi, ki je temeljil na sporočilu „Evropski interes: uspeti v času globalizacije“. Ta dokument so zelo hvalili predsedniki držav in vlad.

Glavne točke te razprave so bili finančni trgi v luči nedavnih nemirov in podnebne spremembe glede na konferenco na Baliju.

Med raznimi zaključki, ki jih je bilo moč dobiti iz te razprave, bi rad poudaril enega: idejo, ki je zaznamovala razpravo tistega petkovega jutra, da je Evropa zdaj opremljena, v nekaterih primerih celo zavezana, za vodenje procesa globalizacije, naj bo v vzajemnem odprtju trgov, izboljšanju okoljskih, socialnih in finančnih standardov ter standardov intelektualne lastnine, ali krepitvi strateškega sodelovanja z našimi mednarodnimi partnerji.

Gospe in gospodje, pred zaključkom želim povedati le še nekaj. Drži, da se je 18. oktober končal s sporazumom o lizbonski pogodbi, a ta dan se je začel tudi s še enim pomembnim sporazumom, o katerem bi vam rad tu kaj več povedal: sporazumom med evropskimi socialnimi partnerji v zvezi z novimi izzivi za trg dela. Tudi to je bil pomemben sporazum. S tem sporazumom socialni partnerji določajo primer konstruktivnega sodelovanja, odgovornosti in socialnega dialoga. Dober primer pozornosti na potrebo po dialogu, potrebo po reformi v globaliziranem in stalno spreminjajočem se svetu.

Gospe in gospodje, dovolite mi, da končam na osebni ravni. V političnem življenju redko dobimo priložnost služiti naši državi in Evropi v kritičnem trenutku. Čutim se počaščenega, da sem imel to priložnost. Iz vsega srca se vam zahvaljujem za vso vašo podporo, ki sem jo vedno imel v tem parlamentu.

Vendar pa naše delo ni končano. Še veliko moramo opraviti. Z moje strani vam zagotavljam, da bo predsedstvo še naprej delalo z enako predanostjo, energijo in prepričanjem, kakor smo začeli, in da bomo delali za močnejšo Evropo in boljši svet.

(Glasno ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod predsedujoči, najlepša hvala za vaše poročilo in vaše delo.

Gospe in gospodje, slišali ste za sestavo Evropskega parlamenta, poročilo predsedujočega pa ni razpravljalo o volilni pravici predsednika Evropskega parlamenta. Zato bom tu ponovno poudaril, da tudi tu ni šlo za Evropski svet. Predsednik Evropskega parlamenta bo seveda izkoristil svoje pravice, če se strinja. Te pravice mu nihče ne sme vzeti, pa tudi Evropski svet mu je ni. Nekaj bi rad uradno izjavil.

Predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Durãa Barrosa prosim, naj bo tako prijazen in nam spregovori.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, lizbonski vrh je bil vrh združene Evrope solidarnosti. EU je prebrodila šestletno obdobje razpravljanja o institucionalnih vprašanjih in razkole, ki so jih povzročale te razprave. Dosegli smo sporazum o lizbonski pogodbi.

Najprej bi se rad iskreno poklonil delu portugalskega predsedstva, zlasti odločnemu vodenju predsednika vlade Joséja Sócratesa. Zahvaljujem se tudi vsej njegovi ekipi, saj sem bil skoraj vsak dan priča njeni spretnosti in predanosti. Prav je tudi priznati odlično delo nemškega predsedstva, zlasti kanclerke Angele Merkel, ko ji je uspelo opredeliti jasen in natančen mandat, ki je bil osnova medvladne konference. Vseeno pa drži tudi, da brez odločnosti in sposobnosti portugalskega predsedstva zdaj ne bi praznovali dejstva, da smo mandat spremenili v pogodbo.

Dovolite mi povedati, da ima poseben pomen dejstvo, da bo Pogodba podpisana 13. decembra v Lizboni v samostanu sv. Jeronima, natanko tam, kjer je bila podpisana Pogodba o pristopu Portugalske k Evropski skupnosti.

Dvajset let po njenem pristopu k Evropski skupnosti se bo Portugalska Evropi oddolžila za vse, kar je storila zanjo tako, da ji pomaga pri premagovanju tega brezizhodnega položaja.

Predsednik vlade, Portugalska je nadvse upravičeno lahko ponosna na svoje delo, na delo portugalskega predsedstva pri zaključku lizbonske pogodbe.

Naj pozdravim tudi predanost Evropskega parlamenta na medvladni konferenci. V celotnem postopku je Evropski parlament izražal močno politično voljo za rešitev institucionalnega vprašanja, pri čemer je bil odločen okrepiti evropsko demokracijo.

Zlasti želim izraziti spoštovanje predsedniku Pötteringu in delegaciji Evropskega parlamenta, gospodu Broku, gospodu Barónu Crespu in gospodu Duffu, za njihovo vlogo pri tem, in zahvalo za konstruktiven odnos, ki so ga imeli do Komisije. To je bilo resnično zgledno sodelovanje in menim, da smo skupaj spodbudili zelo pomembne napredke v novi Pogodbi, in sicer v zvezi z vprašanji državljanstva.

Lizbonska pogodba je prva Pogodba razširjene Unije. Prvič v zgodovini evropskega povezovanja so se države, ki so bile nekoč razdeljene s t. i. totalitarno zaveso, skupaj pogajale in dosegle sporazum o skupni evropski pogodbi.

Primerno je, da se danes spomnimo pomembnosti berlinske deklaracije, ki je obeležila 50. obletnico rimske pogodbe in tudi oblikovanje svobodne ter ponovno združene Evrope.

Naj danes ponovim nekatere napovedi, ki smo jih slišali v preteklih dveh letih. Leta 2005, po dveh referendumih z negativnim izidom, so nekateri ljudje trdili, da se 25 ali 27 članic Evropske unije nikoli ne bo moglo sporazumeti glede Pogodbe, ne glede na njeno vsebino. Nekateri skeptiki so menili, da je bilo veliko preveč nacionalnih interesov, da bi Unija lahko dosegla soglasje.

Leta 2007 so kritiki dejali, da se države članice nikoli ne bodo dogovorile glede mandata. Nato so dejali, da se mandat, sprejet na junijskem zasedanju Evropskega sveta, nikoli ne bo upošteval.

Na poti v Lizbono prejšnji teden sem še vedno slišal kritike govoriti, da bo zelo težko, če ne kar nemogoče, doseči sporazum, in da so delegacije celo rezervirale hotele do nedelje zjutraj; morda so nameravale izkoristiti zelo lepo vreme v Lizboni in na Portugalskem.

Dejstvo je, da je 27 držav članic doseglo soglasje, upoštevalo mandat in se sporazumelo o Pogodbi, vse to v četrtek ponoči po večerji.

Uspeh v Lizboni dokazuje, da je Evropska unija dejansko močnejša, kot se zdi, in je popolnoma sposobna nadoknaditi zamujeno. Ponosen sem, da Evropska unija danes obstaja in deluje.

Komisija je zadovoljna z rezultati, doseženimi na medvladni konferenci. Oba pogoja, ki ju je brez možnosti pogajanj postavila Komisija, sta bila v celoti upoštevana. Na eni strani je jasno, da je lizbonska pogodba napredovala v primerjavi s prejšnjim stanjem. Vedno sem trdil, da Komisija ne bi mogla sprejeti manj ambiciozne rešitve od Pogodbe iz Nice. V bistvu smo si želeli čim večji napredek.

Na drugi strani pa smo si močno prizadevali, da bi Komisija obdržala svojo pristojnost in da bi metoda Skupnosti ostala v središču Evropske unije. Bodimo odkriti, bilo je nekaj poskusov za zmanjšanje in oslabitev pristojnosti Komisije. Naj jasno izrazim, da brez močnih evropskih institucij evropsko združevanje ni mogoče, in prepričan sem, da bo ta pogodba te institucije podprla, ne oslabila, ker če želimo, da ima Evropska unija večjo sposobnost ukrepanja, morajo biti njene institucije močne, učinkovite, demokratične in odgovorne.

Lizbonska pogodba bo okrepila demokratično naravo Evropske unije. Prvič, prizadevanja Evropskega parlamenta so omogočila jasno opredelitev pomena evropskega državljanstva.

Drugič, reformna pogodba prav tako daje pravno veljavnost Listini o temeljnih pravicah, ki bo osrednji del sistema nadzora v naši zakonodaji. V Evropskem parlamentu bomo skupaj s predsednikom Pötteringom in predsednikom vlade Socratesom razglasili to listino pred podpisom reformne pogodbe. S tem se bo tej listini tukaj v Strasbourgu ustrezno priznalo slovesno dostojanstvo.

Tretjič, Evropski parlament bo imel večjo vlogo v zakonodajnem postopku Unije.

Četrti demokratični napredek, predstavljen v reformni pogodbi, je povezan s pravicami nacionalnih parlamentov, ki bodo okrepili načela odgovornosti in subsidiarnosti.

Vendar ostaja Evropski parlament osrednja značilnost demokratične narave Unije. Ena od stvari, ki jih imam najraje, ko sem v Strasbourgu, je poslušanje veliko političnih voditeljev in političnih osebnosti iz celega sveta, kako na tej plenarni razpravi izražajo svoja prizadevanja za demokracijo ter močna prepričanja v svobodo in pravice posameznika. Resnično je ena od značilnosti Evropskega parlamenta, da se v njem lahko slišijo glasovi svobode tega sveta. Na to bi morali biti ponosni vsi Evropejci. Ko slišimo te glasove, se tudi zavemo, kaj smo v Evropi dosegli, ker so nekoč ljudje v evropskih mestih s pohodi zahtevali enake demokratične pravice. Zelo moramo biti ponosni, da živimo na celini, na kateri imamo temeljne pravice, ki nam jih zagotavlja Evropska unija, in to bomo skupaj izrazili, ko sprejmemo reformno pogodbo in Listino o temeljnih pravicah.

Evropska unija se sooča z mnogimi notranjimi in zunanjimi izzivi. Naši državljani želijo rezultate. Z lizbonsko pogodbo se bo izboljšala naša sposobnost izvajanja in okrepila naša zmožnost ukrepanja. Zlasti pa bo z njo prišlo do pomembnih napredkov na področju pravosodja in notranjih zadev.

Prav tako se bo okrepila kohezija Evropske unije v zunanjih zadevah. Osebno menim, da je ena od najpomembnejših novosti v tej pogodbi uvedba visokega predstavnika Evropske unije za zunanjo politiko, ki bo obenem tudi podpredsednik Komisije.

Pri tem ima Evropska unija veliko priložnost, da v svetu deluje skladno in enotno. Naša notranja blaginja, svoboda in varnost temeljijo na sposobnosti Evropske unije, da na svetovni ravni odločno deluje.

Z reformno pogodbo bomo imeli pogoje in instrumente, s katerimi bomo lahko oblikovali globalizacijo, in se pred njo ne bomo skrivali. Te priložnosti ne smemo izpustiti.

Zavedam se, da nekateri predani Evropejci niso zadovoljni s številom izključitev. Jasno je, da bi se Komisija in jaz rajši izognila tem izključitvam in posebnim ureditvam. Vendar je osrednja značilnost Evropske unije raznolikost, včasih pa so za to potrebni politični in institucionalni kompromisi. Rajši bi videl posebne izključitve za posamezne države kot pa dejstvo, da smo prisiljeni znižati splošno raven ambicij v naši pogodbi in Evropi.

Ključno je, da nas kljub raznolikosti združujejo temeljni cilji, temeljne vrednote in temeljna načela. Pred nami je veliko nalog: gospodarska reforma, rast in delovna mesta, okrepitev socialne kohezije, naše osredotočanje na inovacije, naši predlogi v zvezi z energijo in podnebnimi spremembami ter naš program za pravico, svobodo in varnost. Še naprej moramo dokazovati, da nismo vpleteni v institucionalno ozkoglednost in pokazati, da obravnavamo dejanska vprašanja, s katerimi se srečuje Evropa.

Dober znak so dali tudi socialni partnerji ravno na dan začetka našega vrha, ko so se na evropski ravni sporazumeli o analizi trga dela v Evropi in na splošno pozdravili koncept prožne varnosti. S tem so pokazali, da si želijo tudi oni skupaj z nami prizadevati za proaktiven odnos do globalizacije.

Glede Lizbone smo dosegli napredek tudi drugi dan našega vrha. Razpravljali smo o spodbujanju evropskega interesa v dobi globalizacije, kar je za Evropsko unijo v 21. stoletju pomembno vprašanje.

Naša razprava je bila naravna dopolnitev končane reformne pogodbe. Sporočilo je bilo jasno: ko zaključimo pogajanja o institucijah, pustimo te razprave za sabo in se soočimo z dejanskimi vprašanji, ki naše državljane najbolj skrbijo in v zvezi s katerimi želijo od nas konkretne rezultate.

Razprava je bila zelo pozitivna. Dokument na podlagi koncepta evropskega interesa, ki ga je predstavila Komisija, je bil v celoti sprejet, kar velja tudi za sklep za prizadevanje v zvezi z deklaracijo o globalizaciji na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, da se pokaže, da je obvladovanje globalizacije dandanes skupna nit v veliko prizadevanjih Evropske unije.

Predsedniki držav in vlad so pozdravili koncept pete svoboščine: prosti pretok raziskovalcev in idej, kar je temelj našega odziva na globalizacijo. To je zlasti pomembno, ker sodelujemo pri ključnih razpravah o programu Galileo in pripravah na vzpostavitev Evropskega tehnološkega inštituta.

Resnično pozdravljam ozračje, v katerem je potekala ta razprava. Jasno je bilo, da moramo zdaj okrepiti zunanje razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Jasno je bilo tudi, da nam ne bo uspelo brez nadaljnje predanosti držav članic pri vprašanjih v zvezi z izobrazbo, inovacijami, raziskavami in tehnologijo. Menim, da je prav tako pošteno reči, da vse države članice priznavajo potrebo po delovanju na evropski ravni in da moramo na tej ravni bolj ukrepati, če resnično želimo biti uspešni v dobi globalizacije.

Komisija že ves čas zagovarja pomembnost institucionalne reforme in da moramo ob tem prav tako zagotoviti rezultate. Kot je Komisija izjavila leta 2005 in 2006, je bil ta dvotirni pristop rešitev za institucionalni zastoj.

V Lizboni smo dosegli strateški cilj: sporazum o reformni pogodbi. Ob tem je zelo pomembno, da dosežemo naslednji cilj, ki je ratifikacija lizbonske pogodbe pred evropskimi volitvami leta 2009. Menim, da je dejansko v Evropi novo politično zaupanje. Zadnje ankete so pokazale, da ima Evropska unija od leta 1994 zdaj največjo podporo. Politično ozračje je pravšnje za premik naprej.

Na medvladni konferenci in neformalnem zasedanju v Lizboni se je pokazalo, da smo z medsebojnim sodelovanjem evropskih institucij in držav članic sposobni rešiti tudi težave, ki se zdijo najbolj zapletene in težke. Želim si, da bo v lizbonskem duhu, v katerem se je dosegel sporazum o Pogodbi EU, tudi Evropska unija v naslednjem letu uspešno izvajala ratifikacijski postopek. Ta je potreben za močno Evropsko unijo, ki svojim državljanom zagotavlja rezultate.

  Predsednik. − Najlepša hvala, predsednik Komisije.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, predsedujoči Svetu, predsednik Komisije, gospe in gospodje, izražam predvsem lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo moje skupine. Zadovoljstvo nad rezultatom, doseženim prejšnji četrtek v Lizboni, in rezultatom nad potjo, ki jo je začrtala Angela Merkel in po kateri nadaljuje gospod Sócrates.

Z institucionalnimi orodji, ki jih potrebuje za delovanje, Evropa končno pridobiva sredstva za soočanje z velikimi izzivi 21. stoletja. To je bila naša želja. Iz tega razloga smo podpirali to besedilo od začetka njegove priprave, čeprav, kot veste, nas bi večina raje imela bolj ambiciozno besedilo. Ta pogodba zbuja kritike tu in tam. Jaz osebno pozdravljam sporazum, ki je bil dosežen v Lizboni, saj naznanja začetek nove evropske dinamike.

Poenostavljena pogodba, reformna pogodba, spremenjena pogodba, ime ni važno. Ni važna sama škatla, temveč to, kar je v njej. Ta pogodba bo uradno podpisana v Lizboni 13. decembra. To je odličen datum. Število 13 mi je vedno prinašalo srečo. Oglejte si datum mojega rojstva; rojen sem bil 13., torej je odlično. Nato jo bodo morale ratificirati vse države članice še pred evropskimi volitvami leta 2009. Nekatere države so že dale vedeti, da se bo postopek začel dan po podpisu v Lizboni, česar sem zelo vesel.

Predsednikom držav ali vlad v Evropski uniji bi rad dejal le, da je pomembno, da je ta pogodba temelj evropskega projekta, ki je osnovan na resničnem članstvu državljanov Evrope. Institucije in države članice EU morajo skušati to doseči z razlago, nato z razlago in končno s še več razlage. Kaj to pomeni? To pomeni utemeljitev določb Pogodbe, ki zadevajo demokratično življenje Unije. Pobuda državljanov in vpletenost nacionalnih parlamentov pomenita, da bo treba posredovati informacije o vsebini Listine o temeljnih pravicah, ki vključuje osnovne pravice evropskih državljanov.

Pomeni pa tudi nudenje boljših informacij našim državljanom o tem, kdo so izvoljeni predstavniki v tem parlamentu − leta 2009 jih bo 751 – in kaj počnejo. To pomeni, da je treba razložiti, kako bo glasovanje s kvalificirano večino, ki bo postalo obvezno, Evropi omogočilo ukrepanje na novih področjih, kot so sodno in policijsko sodelovanje, okoljska zaščita, gospodarska politika in priseljevanje. Pomeni tudi, da bo našim partnerjem na mednarodni ravni treba razložiti, da bo visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo hkrati podpredsednik Evropske komisije od 1. januarja 2009, poleg predsednika Sveta glavni stik, ki bo izvoljen za dve leti in pol ter bo spodbujal kohezijo in soglasje znotraj Evropske unije, da bo lahko končno spregovorila z enim glasom.

Če lizbonska pogodba obljubi, da bo Evropska unija bolj demokratična, pregledna, učinkovita in sposobna delovati kot enoten politični subjekt na mednarodni ravni, je to treba najprej razložiti njenim državljanom.

Zaradi te pogodbe bo Evropa končno lahko prešla od razprav k ukrepanju. Lahko bo sprožila daljnosežne in potrebne reforme za učinkovit boj proti zločinu ter terorističnim grožnjam. Prav tako bo lahko utrdila svojo vodilno vlogo v svetu v boju proti podnebnim spremembam.

Gospe in gospodje, med ukvarjanjem z našimi mednarodnimi partnerji v zvezi s tako pomembnimi izzivi si ne smemo dovoliti, da se še naprej zapletamo v neproduktivna razhajanja. Potovanje, ki se je začelo v Berlinu, se ustavilo v Lizboni in bo pot nadaljevalo skozi Ljubljano in Pariz, nas vodi v pravo smer, ker končno polaga temelje za skladne evropske politike; politike, ki bi se morale osredotočiti predvsem na zaščito, dobro počutje in blaginjo državljanov, ki od Evrope zahtevajo še več, kot so nam z množičnim glasovanjem pokazali poljski prijatelji. Za njih in vse ostale moramo izpolniti pričakovanja.

  Martin Schulz, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem gospodu Sócratesu in gospodu Amadu. Imela sta težko nalogo, zelo težko nalogo. V imenu skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu bi jima želel povedati, da sta z odliko opravila to nalogo. Čestitke, gospod predsednik vlade.

(Ploskanje.)

Evropa se srečuje s pomembnimi izzivi – ne le od zdaj naprej, ampak že vrsto let. Že leta stalno razpravljamo o enakih težavah. Vrzel med bogatimi in revnimi je vse večja – v Evropski uniji in po svetu, na naši celini in drugih celinah. Socialna pravičnost doma in socialna pravičnost po svetu je ena od glavnih izzivov za EU. Države, ki pripadajo Združenim narodom, in so otoške države že leta prosijo za pomoč Združene narode. Nekatere od teh držav vedo, da jih v primeru nadaljevanja podnebnih sprememb in dviga gladine morja v predvidljivi prihodnosti ne bo več. Pri podnebnih spremembah ni nič teoretičnega, vendar le praktično, ki zahteva takojšnje ukrepanje Evropske unije.

Srečujemo se z izzivi. Enega od teh izzivov ste se lotili med predsedovanjem: izziv afriške celine. Kot izjemno bogati Evropejci ne moremo opazovati, kako ta celina umira zaradi državljanskih vojn ali aidsa. Portugalskemu predsedstvu se je zato dobro svetovalo, da se osredotoči na Afriko. Mi – kot Evropejci, kot države in kot Parlament – se moramo srečevati s tem izzivom in se od nas zahteva, da to opravljamo, gospe in gospodje, ne le za nekaj let, vendar za dolgo časa. Od leta 2001 se Evropska unija kljub temu ni ukvarjala s temi izzivi, ampak z ustavnimi vprašanji. To je trajalo predolgo časa. Dobro je, da je to minilo in da je ustavni okvir končno vzpostavljen, tako da se lahko zdaj na tej podlagi ukvarjamo s političnimi izzivi. Velik uspeh prejšnjega tedna je, da se zdaj končno lahko osredotočimo na to, kaj je treba storiti v političnem smislu in kaj ljudje od nas pričakujejo.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, prejšnji teden se je pojavilo nekaj spodbudnih znakov. Vrh s socialnimi partnerji je korak v pravo smer. Kapital in delovna sila morata biti složna na enakovredni ravni. Za socialdemokrate je to eden od elementov novega osnutka ustave – ki se ne bi smel tako imenovati in moram reči, da veliko zaostaja za ustavo – da se socialna pravičnost izvaja v Evropi na podlagi večjega soodločanja s strani Evropskega parlamenta. V smislu kvalificirane večine se brez socialdemokratov, levice v Evropi, ne more storiti ničesar. Zato menim, da bo ta pogodba pomagala evropski zakonodaji, da postane bolj socialna na podlagi ciljev, s katerimi ste se skupaj s socialnimi partnerji strinjali na tem vrhu. S prihodnjimi večinskimi odločitvami nam to končno daje priložnost – tudi v kmetijski politiki – za obravnavo reform, na katere smo vse opozarjali že dolgo časa. Te reforme so tudi potrebne, ker kdor želi biti verodostojen v svetovnem trgovinskem krogu – krog pogajanj iz Dohe – in na Baliju, bo moral na določeni stopnji reči: da, potrebujemo reformo politike EU o subvencijah. To bo tudi postalo mogoče s to pogodbo.

Obstajajo izzivi, s katerimi se moramo soočiti. Predsednik Združenih držav govori o tretji svetovni vojni, mi pa govorimo o tem, ali ima predsednik Evropskega parlamenta volilno pravico ali ne. To je neke vrste neenakost, ki jo je v Evropi treba odpraviti. Z osnutkom pogodbe se bo to tudi lahko končalo.

Menim, da smo s to pogodbo naredili velik korak naprej. Evropa postaja bolj demokratična, Evropa postaja preglednejša in institucije postajajo učinkovitejše. Člani stranke socialdemokratov v Evropskem parlamentu moramo priznati, da nismo dosegli vsega, kar bi želeli, tistim, ki besnijo, da gre dejansko za ustavo – v nekaterih britanskih časopisih sem prebral, da nekaj naših članov izjavlja, da v bistvu gre za ustavo – pa moram na žalost povedati, da ustave niso prebrali niti niso prebrali te pogodbe. Ta pogodba zelo zaostaja za ustavo. Kljub temu pa je jasno več kot pogodba iz Nice.

Zato se napredek v smeri, ki si jo želimo, ne doseže vedno. Včasih traja dlje časa. Vendar nekaj se lahko pove: kar imamo zdaj, je primernejše v smislu demokratične politike, socialne politike in v smislu institucij, da nam daje sposobnost in nas pripravlja na učinkovito reševanje svetovnih socialnih izzivov, s katerimi se srečujemo. Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu lahko to pogodbo podpre kot tudi vse delegacije skupine in to je bil rezultat včerajšnje razprave.

(Ploskanje.)

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, primerno je, da se reformna pogodba podpiše v mestu, ki ga je Julij Cezar nekoč poimenoval „Felicitas Julia“, ker je preživelo dolga leta napadov, obleganja, celo prevar v zadnjem trenutku, in po preliti krvi in poškodbah, pri čemer je sicer ostalo bolj ali manj nedotaknjeno, postalo zgled za bolj demokratično in pregledno Evropsko unijo. Zato „Felicitas“ (srečno), Jose. Naj bo vaše ime, kakor Cezarjevo, za vedno povezano z zgodovinskimi spremembami, ki ste jih uvedli v Lizboni, spremembami, kot je uvedba soodločanja in s tem končanje tiranije vetov Sveta, s čimer se je vzpostavil demokratični nadzor nad energetskimi, pravosodnimi in notranjimi zadevami: te spremembe so omogočile naši Uniji sposobnost soočanja z izzivi globalizacije.

(Smeh.)

Škoda, da ta pogodba ni preprostejša, vendar, kaj pa naj bi pričakovali drugega po tem, ko so jo javni uslužbenci 27 držav članic obdelali s svojimi pisnimi prispevki? Vaš slavni pesnik Fernando Pessoa je nekoč zapisal: „Nobena inteligentna zamisel ne more biti splošno sprejeta, če v njej ni tudi nekaj neumnosti.“ V tem primeru je bil torej kriv nacionalni interes, ki je oslabil ali popolnoma spremenil politike in prakse, ki so v vseh naših interesih.

Dejstvo, da ste bili vključeni v nekatera nacionalna prekupčevanja, je bilo podobno komediji, ki je postajala nesmisel: odločitev, da lahko avstralske univerze kršijo zakon še naslednjih pet let, pri čemer bodo policisti pogledali stran, ali delitev evropskih državljanov v dva razreda: tiste, ki imajo temeljne pravice, in tiste, ki jih nimajo. Ali predlog, da se mora predsednik Evropskega parlamenta odreči svoji pravici glasovanja, ali celo, da ima Svet pravico določati Poslovnik Evropskega parlamenta. Zares tragično pa je naslednje dejstvo: niti enega nacionalnega voditelja nismo videli, da bi se domov vrnil s plapolajočo zastavo Evrope. Namesto tega so se prepirali o izvzetjih, odstopanjih in izključitvah, ki so skazila besedilo, ki je danes pred nami.

Kako nameravate prepričati ljudi, če sami zvenite tako neprepričljivo? Če se pomanjkanje prizadevanj, ki je privedlo do minimalistične pogodbe, kaže v vašem pomanjkanju zavzetosti? Pravico imate, da se vedete, kot želite, vendar imate pri tem tudi odgovornost. Edina stvar, ki jo mora Parlament ob mnogih uspehih obžalovati, je proces. Pravila preglednosti in demokracije, ki so veljala pri ustavni konvenciji, bi bila precej bolj zaželena od skrivnih vrhov in tajnih kupčij v četrtkovih zgodnjih jutranjih urah. O tako pomembnih vprašanjih se ne sme odločati na način, ki je podoben kamikazam.

(Ploskanje.)

Vendar vseeno ponavljam: čestitke. Nazdravljam s svojim napol polnim kozarcem: dvakrat hura za lizbonsko pogodbo. Upajmo, da nam bo s svojimi prednostmi omogočila hitrejši napredek in cinizem nadomestila z obnovljenim zaupanjem.

(Ploskanje.)

  Brian Crowley , v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, voditeljem Unije je treba čestitati za dosego sporazuma o novi pogodbi EU. Odločitve se bodo lažje sprejemale v institucijah EU na ravni EU. To bo natančno storila pogodba. EU dobro deluje, kadar Parlament, Komisija in Svet držijo skupaj v novem duhu.

Gospod predsednik, čeprav ostali morda menijo, da so dogodki na lizbonskem vrhu pretresljivi, sem trdno prepričan, da so vlade narodov držav članic Evropske unije kot izvoljeni predstavniki upravičene zagovarjati pravice, za katere menijo, da pripadajo njihovemu ljudstvu znotraj te unije.

Menim, da lahko, če primer s tega lizbonskega vrha pogledamo celostno, opazimo tudi dobre strani: opazimo lahko, da je bil narejen korak naprej, in, kar je najpomembneje, pojavila se je priložnost novega območja in novega področja razvoja Evropske unije, zlasti področij, na katerih se zdaj uporablja postopek soodločanja glede vprašanj varstva okolja, globalizacije, raziskav in izobrazbe ter na katerih je potreben odziv evropskih institucij na vedno večje in hitrejše spremembe v svetu.

Vendar obstajajo tudi težave, ki so jih nekateri kolegi poslanci že navedli, in sicer na področju pravosodja in notranjih zadev, na primer Irska je morala iskati posebne vključitve in izvzetja v zvezi z nekaterimi zadevami. To ne pomeni, da nasprotujemo boljšemu sodelovanju in usklajevanju. Imeli smo celo eno pomembnejših vlog v Europolu in Eurojustu pri obravnavi trgovine z drogami in obvladovanju čezmejnega kriminala. Pri preprečevanju trgovine s kokainom v centru za analize pomorske organizacije sodelujemo z osmimi državami.

Vendar menim, da je v zvezi z demokracijo in ratifikacijo te pogodbe najpomembneje, da je ratifikacijski postopek še en korak k boljšemu obveščanju ljudi in javnosti v Evropi o tem, kaj lahko storimo. Na žalost bo v zvezi s tem le v eni državi, moji državi, na Irskem, potekal referendum. Pozivam kolege poslance, naj, ko govorimo o prihodnjem razvoju Evrope, ne naredimo iste napake, kot jo je naredil predsednik Prodi, ko je bil predsednik Komisije in je izjavil, da je to le prvi korak k naslednji pogodbi in naslednjim pogodbam, ki bodo prinesle spremembe, ker so ljudje, ki glasujejo na referendumu, vprašali: kakšen je smisel, da glasujemo o tej pogodbi, če bomo morali nekoč ponovno glasovati o drugi takšni pogodbi?

Dovolite nam, da, kadar se demokratično povezujemo z ljudmi, natančno povemo, kaj je v tej pogodbi in, kar je najpomembneje, naj bo to za majhne in srednje velike države zgled, kaj vse se lahko doseže z zaščito svojih interesov in pravic.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je bila vedno zvesta podpornica potrebe po evropski ustavi, kratkega in odločnega besedila, izraza evropske demokracije in skladnosti njenih ljudi.

Ustavno pogodbo smo podprli, čeprav z njenimi velikimi pomanjkljivostmi, in danes upamo, da se ta zmedena stvar, ne moremo ji reči poenostavljena pogodba, ker je to odkrito povedano šala, ki ste jo danes predstavili, ratificira, tako da lahko napredujemo na naslednjo stopnjo, gospod Crowley.

Ne bomo se pridružili proslavljanju tega rezultata, ki vsebuje le korake nazaj v primerjavi z ustavno pogodbo. Na srečo je bila medvladna konferenca kratka, gospod predsednik vlade. Če bi bila daljša, ne vem, ali bi nam Svet in njegove pravne in diplomatske službe ponudile druge jasne mojstrovine. Zato je bila usmiljeno kratka.

Kar nam je danes pomembno, je imenovanje odgovornih oseb za ta položaj, za katerega menimo, da je zelo nezadovoljiv: prvič, Evropska konvencija in njen predsednik, ki je sistematično zavrnil pravočasno vključitev motnje v načelu veta na predloge sprememb pogodbe na dnevni red, danes plačuje ceno s sistematično razčlenitvijo svojega dela in pozabljivostjo.

Nihče, vključno s predsednikom vlade Sócratesom, ni preklical dela Konvencije; proevropski nasprotniki referendumov, ki so danes ostali praznih rok, z manjšo mero demokracije, več nacionalizma in več zmede. Britanska vlada in britanski medijski sistem, ki sta se z vso svojo pragmatičnostjo in zanesljivostjo dejansko sramotno vdala v Murdochove tabloide – potem, ko sta si prizadevala za veliko slabšo obliko listine o temeljnih pravicah in ustavne pogodbe, kot bi lahko bili – sta uspela prepričati javno mnenje, da je velika zmaga, če imamo manj pravic, manj zaščite, manjšo preglednost in manj demokracije.

Ta parlament in Komisija, ki sta se odločila za dvoletni molk med čudežno pobudo gospe Merkel, Evropski svet in vlade, ki so se odločili za izločitev procesa reforme pogodb iz javnega mnenja in nacionalnih parlamentov ter za zapletanje in zmedo, da se ohrani tisto, kar se lahko.

Gospod predsednik, ratifikacije so se zdaj začele, tj. proces, med katerim stranka Zelenih ne bo lagala javnemu mnenju. To besedilo vsebuje pozitivne elemente, vendar je polno pasti in ovir. Delali bomo, tako da ratifikacija in uporaba nove pogodbe ne bo zapostavljala dejstva, da pot do resnično svobodne, odprte in demokratične Evrope ni končana ter da je to le majhna stopnja, ki sploh ni veličastna.

  Francis Wurtz , v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, general de Gaulle je o Valéry Giscard d'Estaingu povedal: „Njegova težava so ljudje“. Ta izjava bi danes dobro ustrezala Evropskemu svetu. Na vrhu je 27 držav članic ponovno dokazalo, da so zelo spretne pri prekupčevanju. Seznam olajšav po Prévertovem slogu, ki so se dodelile vsem upornim državam članicam, je vreden omembe. To je cena, po kateri se pride do sporazuma, od potomcev ustanovnih očetov EU do najbolj trdovratnih evroskeptikov.

Na koncu se le dve ali tri stvari zdijo nedotakljive in v Evropskem svetu ni nihče pomislil, da bi se jih dotaknil. Na primer, omejevalni okvir, s katerim se morata ujemati gospodarska in socialna politika Evropske unije: odprto tržno gospodarstvo s svobodno konkurenco, vprašanje kredita Evropske centralne banke, usmeritve pakta stabilnosti, dosledno spoštovanje svobode gibanja kapitala, postopna odprava vsega, za kar vlagatelji menijo, da predstavlja ovire pri trgovanju, ter združitev glavnih pristojnosti v institucijah, ki so nedostopne za državljane, nacionalne parlamente in celo same vlade, zlasti v majhnih državah, in tudi razsežnosti, ki jih dopuščajo vojaški vidiki zunanje politike Evropske unije.

To so meje, ki se jih ne sme prekoračiti glede na vladajoče kroge EU. Težava je v tem, da je točno na te zadeve usmerjena večina vprašanj in pripomb državljanov ter da odgovori na vprašanja ne obstajajo, ponavljajoče zavračanje poslušanja teh kritik, kar razvnema krizo zaupanja med državljani, zaradi katere trpi Evropska unija. Če bi člani Evropskega sveta poleg tega 18. oktobra odprli okna v dvorani, bi lahko osebno občutili to moč nezadovoljstva, ki se je izražala na lizbonskih ulicah v največjih demonstracijah na Portugalskem v zadnjih 20. letih, ter menim, da mi gospod Sócrates niti gospod Barroso ne bosta nasprotovala pri tej točki.

Dokončni izziv za Evropsko unijo – kar beremo v sporočilu Komisije na lizbonskem vrhu – je obrazložitev državljanom, kaj Evropska unija predstavlja Evropejcem. Vedno razlaganje, nikoli upoštevanje. Vedno komuniciranje, nikoli odprte razprave in zato s še večjim razlogom brez referendumov. Da, težava Evropskega sveta so ljudje, vendar brez ljudi ne bi bilo prihodnosti za velike evropske želje. Seveda si to vprašanje nekoč res zasluži odprto razpravo. To je vse, kar vas prosim.

  Nigel Farage, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, ni prvič, da poslušam, kako predsednik Komisije in voditelji držav ob prihodu v Parlament po vrhu v starodavnem mestu Lizboni razglašajo, da je bil ta vrh velikanski uspeh in dokaz uspešnosti Evropske unije. Se spominjate, gospod Barroso, kajne? Program lizbonske strategije. Pred sedmimi leti so mi tukaj povedali, da bomo po takratni seji konec tedna v Lizboni postali gospodarstvo z najrazvitejšo visoko tehnologijo na svetu, s polno zaposlenostjo in visokimi stopnjami rasti. Toda kot vemo, smo od tega dosegli le 75 % in vse skupaj se je porušilo.

Na vašem mestu ne bi bil preveč ravnodušen niti glede vrha v Lizboni prejšnji teden, ker bodo tokrat imeli besedo tudi nacionalni parlamenti. To je seveda nenavadno, ker nacionalni parlamenti na splošno nimajo več veliko moči, odkar so v njihovo delovanje začele posegati institucije EU. Vendar pa bodo nacionalni parlamenti tokrat imeli besedo in veliko je možnosti, da bo potekalo več referendumov in ne samo na Irskem.

Tega pa seveda vi nočete, kajne? Demokracijo tako zelo prezirate, da ji dejansko pravite populizem. Prezirali ste francoski in nizozemski referendum ter niste sprejeli negativnega odgovora. Vi ste evronacionalisti, nevarni ljudje, ki se ne ustavijo pred ničemer.

Vrh v Lizboni je bil velikanska prevara in poskus, da se evropskim narodom vsili ustava, pri čemer se zanjo uporabljajo drugi izrazi, v resnici pa predlogi ostajajo enaki. Kar počnete, je velika sramota, vendar ohranjam vero in upanje v glavni parlament v Westministru, da bo tokrat ukrepal, kot je treba, in da ljudem omogočil glasovanje na referendumu.

Od političnih slojev v Evropi smo slišali dovolj. Čas je, da v Veliki Britaniji in veliko drugih evropskih državah poslušamo, kaj pravijo ljudje. Ne morete nadaljevati ta projekt, ne da bi vas pri tem podpirali državljani. Naj državljani spregovorijo.

  Jean-Marie Le Pen, v imenu skupine ITS. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dve leti in pol potem, ko so Francozi in Nizozemci zavrnili evropsko ustavo, je Evropski svet 19. oktobra sprejel poenostavljeno reformno pogodbo, ki je zelo neprimerno ime, ker je bolj zapletena in le obrobno „reformira“ zavrnjeno ustavo. Na kratko, poskušajo nas zaslepiti in prepričati, da to besedilo nima nič skupnega s predhodnim, da bi se Evropejcem preprečili referendumi.

Zdi se, da je po vašem mnenju to preveč resna zadeva, ki bi se zaupala ljudem. Vendar mi menimo ravno nasprotno. Ker je to izrezano in prilepljeno besedilo iz evropske ustave, si zasluži referendum o ratifikaciji v vsaki državi, najprej v Franciji in na Nizozemskem. Le referendum lahko razveljavi, kar je bilo odločeno na prejšnjem referendumu. Ne da smo strankarsko politični, v domovini začenjam z obsežno peticijo, da francoskega predsednika, ki je uvedel evropsko mini pogodbo, pripravim k spremembi mnenja in ponudbi referenduma.

Gre za prihodnost naših narodov, njihove suverenosti, neodvisnosti, identitete in svobode. Odgovornosti za predstavništvo v tujini ne moremo naložiti visokemu predstavniku, tako kot ne moremo gledati, da se naš sedež na Varnostnem svetu Združenih narodov izpodbija v imenu pravne osebe Evropske unije. Ali dopustiti, da naše pravno in zakonodajno telo razpustijo sodniki v Luksemburgu. Stranke bi do take zavrnitve demokracije nosile veliko odgovornost do zgodovine.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Na srečanju predsednikov držav in vlad se je prejšnji teden glede pogodbe dogovorilo, da mora prilagoditi evropske institucije novim razmeram in izboljšati obstoječe pogodbe. Ker je zdajšnja struktura Evropske unije precej drugačna, kakršna je bila leta 1957, moramo sprejeti nov evropski dokument; potrebujemo nova jasna pravila. Ta proces popolnoma podpiram.

Da je Evropska unija vredna zaupanja, mora svojim državljanom zagotavljati človekove pravice in temeljne svoboščine. Te vrednote se večkrat omenjajo v preambuli in členih pogodbe, Unija pa natančneje temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije in enakosti. Zelo obžalujem, da hkrati zavračamo vključitev listine o temeljnih pravicah Evropske unije v pogodbo, čeprav v členu 3 pogodbe priznavamo strogo delovanje v skladu z načeli listine Združenih narodov o varstvu človekovih pravic. Namenoma posplošujem, ker ne želim imenovati posameznih držav članic, ki zavračajo izražanje svojega mnenja o tem pomembnem vprašanju. Listine o temeljnih pravicah ni v pogodbi in to obžalujem. Ali listina ne podpira človekovih pravic, ki so opredeljene v ustavnih tradicijah in so skupne vsem državam članicam?

Menim, da imajo poslanci tega parlamenta zdaj zelo pomembno vlogo v procesu reformiranja pogodbe; zagovarjajo mnenja državljanov Evrope in morajo delovati kot spodbuda za soglasje na področjih, kot so človekove pravice. Čestitke gospodu Socratesu in gospodu Barrosu.

  Elmar Brok, predstavnik Evropskega parlamenta na medvladni konferenci. − (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči, gospod predsednik Komisije, gospe in gospodje, nemško predsedovanje je bilo uspešno pri pripravi mandata in portugalskega predsedstva pri njegovem doseganju sprejetja in izvajanja. Za to se zahvaljujem.

Zaradi razprav v zadnjih dnevih o številnih obrobnih zadevah se je pozabilo, da je pogodba prelomnica v demokraciji in v zmožnosti ukrepanja, ker ima Evropski parlament zdaj 95 % zakonodaje v postopku soodločanja, ker se je razlikovanje med obveznimi in neobveznimi stroški odpravilo, polne pravice so dostopne v proračunskem sektorju in kmetijskem sektorju, ker ima Evropski parlament besedo pri sporazumih s tretjimi državami in ratifikacijah ter voli predsednika Komisije, brez Evropskega parlamenta pa Komisija in visoki predstavnik ne prevzameta funkcije.

Demokracija in zmožnost ukrepanja sta se ustvarila na podlagi odprave tretjega stebra, z novimi metodami sprejemanja odločitev v Svetu za razširitev postopka soodločanja pa se je izboljšala zmožnost ukrepanja.

Sprejemanje odločitev po postopku soodločanja in kvalificirane večine je zdaj pravilo v pravnem smislu. Gre za obrnjene zadeve, kar je zelo pomembno. Listina o temeljnih pravicah in pravna oseba obstajajta, poleg tega pa so se v celoti ohranile omejitve Združenega kraljestva, ker na teh področjih obstajajo izključitve v pravni in notranji politiki.

Še vedno moramo pojasniti nekatere zadeve: vprašanja, povezana s členom 24. Boriti se moramo za zagotovitev, da prehoda iz ene pogodbe na drugo ne izkoristi Svet, kar zadeva dodelitev položajev, kot je na primer visoki predstavnik. Lahko izjavimo le, da je v Evropskem parlamentu 751 poslancev, in ne vidim nobenega položaja, za katerega bi obstajale razlike pri pravici glasovanja v okviru tega besedila.

Poleg tega moram navesti, da moramo zares zagotoviti izvajanje tega besedila, da ustavo prenesemo v realnost tako, kot razumemo to pogodbo. Gospod predsednik, dovolite mi še eno pripombo. V imenu tega parlamenta sem bil prvič imenovan leta 1994, za kar se zahvaljujem skupini gospoda Westendorpa. To je bila moja četrta medvladna konferenca. Ko smo začeli, kot Parlament nismo imeli ničesar povedati. Ob tem bi se rad zahvalil gospe Guigou, gospodu Tsatsosu, gospodu Hänschu in gospodu Méndez De Vigu ter kolegoma z medvladne konference za njihovo odlično sodelovanje v zadnjih 13 letih.

  Predsednik. − Tudi priznanje za to nadaljevanje dela za razširitev pristojnosti Parlamenta.

  Enrique Barón Crespo, predstavnik Evropskega parlamenta na medvladni konferenci. – (PT) Čestitke, predsednik se je izkazal, da j vreden tega imena, ker dela s strastjo in razumom za uspeh vrha.

Enrique Barón Crespo, predstavnik Evropskega parlamenta na medvladni konferenci – (ES) Gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, gospe in gospodje, lahko pripovedujem kot oseba, ki je bila prisotna ob koncu medvladne konference – po mojem mnenju je prvič, da so bili predsednik in trije predstavniki vključeni v konferenco – in lahko rečem, da je portugalsko predsedstvo prisluhnilo Evropskemu parlamentu: prvič z obnovitvijo državljanstva, kar se je do sredine septembra zdelo nemogoče, in drugič, z ustrezno obravnavo listine o temeljnih pravicah, kar se je prav tako zdelo nemogoče, ter tudi s priznavanjem bistvene razširitve večinskega glasovanja.

Ni le Evropski parlament, ki je pridobil, tudi Evropa je in mi smo pomagali. Predsedujoči je začel govor z Ioannino. Pozivam ga, da moramo državljanom Evrope pojasniti, kaj je protokol o deklaraciji Ioannina, najbolj pa me je presenetilo, da se vlade niso v Svetu dovolj borile za odpravo uvedbe luksemburškega kompromisa v pogodbi, kar bi pomenilo njeno uničenje.

Večinoma enako velja za zadevo visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko – in pri tem se obračam na predsednika Komisije. Na tem področju boste morali storiti še veliko, ker bo Parlament zagovarjal svoje pravice za zagotovitev pametne rešitve, ko bo pogodba začela veljati, kar se bo upam zgodilo, ob upoštevanju več zelo zanimivih položajev, seveda pa želimo ta postopek spremljati demokratično.

Nazadnje, gospod predsednik, predsednik vlade Sócrates je izjavil, da se je rodila lizbonska pogodba. Še vedno je zelo majhen otrok in upam, da jo decembra vsi podpišejo z namenom njenega razvoja in predvsem da vsak deluje z medsebojno lojalnostjo in solidarnostjo, da se ta lizbonska pogodba uresniči.

  Predsednik . − Gospod Barón Crespo, najlepša hvala za priznavanje te naloge in tudi številnih drugih predhodnih nalog.

  Andrew Duff, predstavnik Evropskega parlamenta na medvladni konferenci. − Gospod predsednik, za 26 držav je ta pogodba res velik korak naprej v evropskem združevanju in se lahko po pomembnosti resnično primerja z maastrichtsko pogodbo. Ta pogodba resda ni tako enostavna kot njena nedavna obžalovana prednica, vendar ohranja vse glavne reforme. V Evropski uniji in izven njenih meja bodo ljudje kmalu priča večji uspešnosti, učinkovitosti in demokratičnosti Unije.

V eni državi pa ni tako. Še vedno se zdi, da se Britanci počutijo ogroženi zaradi uspeha EU in so na medvladni konferenci poskušali doseči zmanjšanje moči skupnih politik na področju temeljnih pravic, svobode, varnosti in pravičnosti, skupne zunanje varnosti ter obrambnih politik. Zakaj naj bi bila takšna strategija nesodelovanja v interesih britanskih državljanov, ni jasno. Sprejemljive ali drugačne rešitve ne predlagata niti gospod Farage ali konzervativna stranka. Želim in upam, da bo ta idiosinkratična britanska politika trajala čim krajši čas.

  Predsednik. − Gospod Duff, najlepša hvala za veliko prizadevanje v zvezi z vašimi odgovornostmi.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik Sveta, gospod predsednik Komisije, gospe in gospodje, najboljši način za praznovanje pomembnega rezultata, doseženega prejšnji konec tedna po zaslugi mandata, o katerem se je pogajalo med nemškim predsedovanjem in učinkovite zaveze portugalskega predsedstva, je po mojem priporočilu učinkovita uporaba novih institucionalnih instrumentov ter doseganje boljših rezultatov.

V zadnjem času se je evropskim državljanom večkrat povedalo, da potrebujemo nov institucionalni okvir za prilagoditev Evrope iz Nice Evropi širitve. Zdaj je čas za dokazovanje, da je ta reorganizirana Evropa sposobna izpolnjevanja svojih novih nalog.

Petdeset let po podpisu rimske pogodbe Evropi nič več ne grozi vojna ali večni zidovi gorja. Nov izziv je soočanje s celotnim svetom, v katerem vse več ljudi porablja in proizvaja, kjer meje izginjajo in nobena evropska država ni zares svetovna akterka. Soočiti se moramo s strahovi globalizacije in tehnološko revolucijo ter dokazati, da je Evropa, okrepljena z novo pogodbo, sposobna odkrivanja novih poti in ustvarjanja novega bogastva. To je tudi priložnost za oblikovanje novih rešitev za nove težave. S šestimi, dvanajstimi ali celo petnajstimi člani je bilo lažje spodbujati tesnejše sodelovanje med državljani in strukturami Skupnosti, vendar je to danes najtežji izziv.

Z razširitvijo Evrope se središče moči tudi oddaljuje od državljanov. Ta negativni vpliv je med drugim mogoče opaziti ob koncu rotirajočega predsedovanja Sveta ali opustitvi načela en komisar na državo članico. Ta negativni vpliv moramo odvrniti in Parlament ima pri tej nalogi odločilno vlogo, da pridobi boljšo preglednost in manjšo birokracijo, boljši razvoj in manj nepotrebne zakonodaje, več sodelovanja z nacionalnimi parlamenti in manjšo razdaljo do državljanov, večjo skladnost in manjšo neenakost. Osvobojeni dvomov o naši notranji organizaciji, bodimo simbol poguma in sprejmimo izzive sodobnega časa. Danes moramo proslavljati našo sposobnost združevanja.

  Edite Estrela (PSE). – (PT) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, gospe in gospodje, zadovoljstvo, sreča, uspeh, zmaga so besede, ki smo jih danes uporabili, tudi kar zadeva neuradni Svet v Lizboni. Sporazum o novi pogodbi je bil razglašen pred polnočjo 18. oktobra. To je bil zgodovinski trenutek.

Prvič zaradi doseženih rezultatov in tudi zaradi tega, ker je bilo opravljeno tako hitro. Po nekaj več kot 12 mesecih intenzivnega dela in pogajanj je bilo mogoče doseči potrebno soglasje na prvi dan vrha. Poleg tega je bil na isti dan podpisan sporazum s socialnimi partnerji Evropske unije, delodajalci in sindikati za posodobitev trga dela, kar je pomemben korak za novo obdobje lizbonske strategije.

Portugalskemu predsedstvu je treba čestitati. Doseglo je najvišjo prednost s priznanimi sposobnostmi: dati Evropi novo pogodbo, kar je bila velika zmaga. Evropa je vstala iz šestletnega brezizhodnega položaja in se zdaj lahko osredotoči na to, kar je zares pomembno za državljane, ker se po besedah Jeana Monneta ne moremo ustaviti, kadar je cel svet okrog nas v gibanju, in hitrost, s katero se svet vrti, ne dopušča počasnega odzivanja Evrope.

Pogodba se bo podpisala 13. decembra, nato bo sledil postopek ratifikacije, ki mora biti hiter in brez težav. Kot Portugalka želim povedati, kako zadovoljna sem, ker je ime Lizbona nepozabno povezano z odločilnim trenutkom v evropskem združevanju. Hvala, gospod predsednik vlade Sócrates. Zaslužite si zahvale Portugalske in tudi Evrope za vašo odločnost in zavezanost. Evropa ni več v brezizhodnem položaju. Najlepša hvala, gospod predsednik vlade.

  Karin Riis-Jørgensen (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, na srečo se je lizbonski vrh dobro končal. Del izvrstnih pripravljalnih del je opravilo nemško predsedstvo, portugalsko pa je to dokončalo na strokoven način. Na žalost moram poudariti, da so pri tem ponovno imeli vlogo nacionalni interesi. To gotovo ni primerno za evropsko sodelovanje. Imeti moramo posebna pooblastila za razpravljanje o vsebini in ne o procesu. Vendar smo na žalost bili priča skrb zbujajočim težnjam, glede na katere naj bi raje razpravljali o procesu kot o vsebini. Vendar če na koncu želimo razpravljati o procesu, jasno navajam, da ne potrebujemo referendumov za ratifikacijo pogodbe. Referendumi enostavno niso rešitev. Naj reprezentativna demokracija opravi svoje delo.

To ni zaradi tega, da bi se bala glasu proti – daleč od tega. Prej gre za to, da je ločevanje vprašanj EU od nacionalnih parlamentarnih volitev popolnoma napačno. EU je in bo ostala v celoti sestavni del nacionalne politike. Referendumi so udarci za vladajočo vlado. Drugim političnim strankam omogočajo, da se ne ocenjujejo na podlagi njihovih politik EU. Vendar se bodo vse politične stranke ocenile na podlagi politik EU in to se bo zgodilo na nacionalnih volitvah. Kljub temu to nalaga dve zahtevi: zahteva, da kot volivci dovolimo politiki EU odločnost pri naši izbiri državnih politikov, in zahteva, da politične stranke dejansko ne smejo uporabljati referendume za izogibanje odgovornostim Evropske skupnosti. Zato bodo prizadevanja, da se velika prednost daje vsebini in ne procesu, upajmo, uspešna.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Gospod predsedujoči Svetu, gospod predsednik Komisije, zelo sem zadovoljen, da se proces reformne pogodbe bliža koncu. To ne pomeni, da se predlagane spremembe po mojem prepričanju, kar zadeva povezovanje, ne morejo popolnoma uresničiti – kadar so zelo oddaljene od tega. Razlog za zadovoljstvo je ta, da smo zadnje čase veliko časa in energije namenjali institucijam.

Prepričan sem, da uspeh EU ni rezultat institucionalne vzpostavitve ali mehanizmov moči. Ta uspeh je rezultat politične volje in skupne vizije o prihodnosti. Upam, da nas po ratifikaciji nič ne bo odvrnilo od vključevanja v Evropo rezultatov, od sprejemanja odgovornosti za globalno varnost, od dejavnejšega vpliva na sosednje države in nazadnje od razprav o širitvi EU, od zmagovanja v smislu konkurence, naložb in rasti. Kljub temu, kar je bilo povedano v zadnjih sedmih letih, institucionalne spremembe niso niti popoln niti zadovoljiv odgovor na te težave.

  Johannes Voggenhuber (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, na podlagi preobratov, kmečkih uporov in revolucij v Evropi smo vsi seznanjeni z romantično zgodbo ubežnika, ki se skrije v voz, da bi pobegnil čez mejo in ubežal Richelieujevim psom in kraljevi straži. Če je na koncu uspešen in ne zgleda preveč prijazno ter nekoliko zaudarja, vendar ko se umije, se lahko pove: živ je.

Ustava je opravila podobno pot. Vlade so jo zakopale v zapleten skupek nečitljivih, neprepoznavnih besedil v zvezi z izvzetji, klavzulami, opombami, resolucijami, zapisniki ter jo pod pretvezo skrile pod ta kup. Tragedija je enostavno v tem, da se je iskalo zavetje v tem ustavnem zakladu ne s strani kraljeve straže, ampak budnih oči državljanov,

Proučeval sem to zmedeno kopico besedil. Da, dejansko sem našel vse glavne dosežke ustave, s katerimi sem se ukvarjal več kot deset let, in lahko sem srečen. Ta položaj me kljub temu skrbi. Kot ponavadi velja v takih primerih, ko kdo pomaga ubežniku, nekdo pobere del zaklada. Zato sem tudi ugotovil, da je v to zmešnjavo vpletenih nekaj vlad. Nekdo je zagotovil še eno izvzetje in zato izmaknil del listine o temeljnih pravicah, del pravic parlamenta, del varstva podatkov itd. Zaklad prispe poškodovan, vendar na splošno sploh ne prispe.

Pridobili smo del Evrope, ohranili smo del prihodnosti Evrope, vendar ne z našimi državljani, ampak brez njih, ne s parlamenti, vendar brez njih, in to je zelo nevarno. Pridobili smo del Evrope, vendar nismo rešili krize zaupanja med državljani Evrope. Pred tem parlamentom je torej velik izziv: ponovno pridobiti zaupanje državljanov Evrope.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, obžalujemo, da je lizbonski vrh prevzel bistvo vsebine tako imenovane evropske ustave, ki sta jo predhodno zavrnila referenduma v Franciji in na Nizozemskem s hkratnim poskušanjem izogibanja potrebni demokratični razpravi in javnemu posvetovanju na podlagi referendumov. Poleg globokega žaljenja demokracije in izražene suverene volje to prikazuje vaš strah do glasovanja državljanov o pogodbi, ki predstavlja pozitiven napredek pred neoliberalizmom, federalizmom in militarizmom, vse večje spodkopavanje gospodarskih in socialnih dosežkov delavcev in revnih ljudi.

Boj se bo kljub temu nadaljeval, kakor je več kot 200 000 ljudi pojasnilo na prepričljivih demonstracijah v Lizboni, ki jih je 18. oktobra spodbujal CGPT. To so bile največje demonstracije v zadnjih 20 letih, predsednika Sveta in Komisije, oba Portugalca, pa to simbolično prezirata. To se bo prav tako zabeležilo v zgodovino te pogodbe.

  Vladimír Železný (IND/DEM). – (CS) Gospod predsednik, po neuspehu ustave se je zdelo, da je načelo demokratičnega sprejemanja odločitev ponovno prevladalo v EU vsaj za nekaj časa. To je bilo zmotno misliti. Zelo hitro se je enaka ustava vrnila z drugačnim imenom. Njeni avtorji se sploh ne ukvarjajo s prikrivanjem dejstva, da gre za prvotno ustavo v nekoliko spremenjeni obliki z namenom preziranja demokratične volje ljudstva na podlagi referenduma.

Pogodba, ki krepi vlogo neizvoljenih uradnikov EU in tako krepi tudi primanjkljaj demokracije, med drugim oblikuje 105 zakonodajnih in nezakonodajnih pristojnosti EU. V 68 primerih nadomešča pravico do nacionalnega veta s sprejemanjem odločitev z večino. Ogroža nacionalne pristojnosti na področju zunanje politike. Sprejemanje odločitev v EU prepušča velikim državam članicam, zlasti Nemčiji, na škodo majhnih držav.

Enostavna primerjava kaže, da je skoraj identična ustavi za evropsko zvezno državo, ki so jo zavrnili Francozi in pokopali Nizozemci. Vsiljivost, s katero se je brez ovinkarjenja vrnila pod orwellovskim imenom, je osupljiva. V Lizboni je zmagala nova vrsta utopičnega nacionalizma: vseevropski nacionalizem in nacionalizem EU; nacionalizem brez kakršnih koli dejanskih nacionalnih, kulturnih in zgodovinskih temeljev, zakoreninjen le v dolge uradniške hodnike v Bruslju. Patriotizem v palači Berlaymont je razglasil zmago.

Nas, ki predstavljamo države, ki so skoraj pol stoletja živele pod komunističnim totalitarnim režimom, ne more enostavno nič presenetiti. Navajeni smo na predrznost moči in preziranje volje ljudstva. Tudi v CMEA nismo imeli takih izkušenj z očitno prevaro, kot je današnja prevara EU, namenjena državljanom držav članic. V CMEA so se vsaj podobni poskusi prikrili s strankarskim politbirojem; vendar to je stvar preteklosti.

Državljani se želijo samo odločiti, ali bodo svoje suverene pravice predali evropski naddržavi brez demokratičnega ali zgodovinskega okvira. Zaradi tega želim izpeljavo referenduma.

  Luca Romagnoli (ITS). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pri reformni pogodbi, ki jo zavračam, so zmagovalci in poraženci. Zadržki Poljske in Italije glede nove porazdelitve sedežev v Parlamentu so se odpravili, razen tega, da Poljska dobiva druge pomembnejše bitke: pridobila si je izvzetje iz listine o temeljnih pravicah, na Sodišču bo imela generalnega pravobranilca in prednosti mehanizma Ioannina. Celo Avstrija je dosegla omejitev dostopa tujim študentom do domačih univerz.

Romano Prodi je pred začetkom srečanja povedal, da bi se boril za ohranitev enakopravnosti Italije. Na koncu je izgubil enakopravnost s Francijo, vendar jo vzpostavil z Združenim kraljestvom in se hvalil z obljubo o ponovnem razmisleku glede porazdelitve sedežev na podlagi državljanstva po letu 2014. Vendar smo to že dosegli na zadnjem plenarnem zasedanju v Bruslju.

Nedejavna Prodijeva administracija je sprejela le nekaj drobtinic, zaradi česar se približno trije milijoni Evropejcev z italijanskim državljanstvom obravnavajo manj evropsko kot Pakistanci, Indijci in Kenijci, ki imajo srečo, da delajo in živijo v Združenem kraljestvu, ali Kamerunci v Franciji, kateri se štejejo pri porazdelitvi sedežev, čeprav niso državljani Skupnosti.

Nič boljšega ni bilo pričakovati od italijanske vlade, ki jo podpira neolikana komunistična levica ter goljufiva in hinavska sredinska levica. Kot vidite, imamo druge razloge, da Evropo teh pogodb ne obravnavamo kot svoje, in upamo, da bomo kmalu proslavljali De profundis smešne Prodijeve vlade.

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, po podrobnem branju lizbonske pogodbe je jasno, da predstavljajo voditelji držav temeljne spremembe dokumentov EU.

Reformna pogodba dobesedno prepisuje pogodbe EU in ustanovne pogodbe Evropskih skupnosti. Želim poudariti dejstvo, da spremembe ne zadevajo le vpliva posameznih držav na procese EU, ampak tudi sama temeljna načela, na podlagi katerih je bila ustanovljena EU pred 50 leti. Reformna pogodba prenaša načelo svobodne konkurence iz glavnega telesa pogodbe na protokole, ki jih je treba priložiti k pogodbi. Menim, da je to rdeča zastava za vse demokratično misleče državljane.

Gospe in gospodje, če želi biti projekt EU verodostojen, se mora o reformni pogodbi odločati na referendumih v državah članicah. Politiki morajo opustiti svojo domišljavost in ugoden položaj. Odločitev, sprejeto v Lizboni, morajo obrazložiti državljanom in jih prepričati v to. V nasprotnem primeru se bo vrzel med državljani in političnim vrhom še naprej večala. To ne bo le ogrozilo blaginje; poglobilo bo tudi primanjkljaj demokracije EU kot celote.

  Timothy Kirkhope (PPE-DE). – Gospod predsednik, hvaležen sem predsedniku vlade za njegovo izjavo danes zjutraj in čeprav opažam sklepe voditeljev vlad, so pri tem britanski državljani in britanska konservativna stranka skladno izražali skrb glede ustave in zelo podobne reformne pogodbe.

Britanski predsednik vlade je izjavil, da reformna pogodba ni ustava. Njegovi kolegi voditelji se s tem niso strinjali. Dejal nam je, da so britanske t. i. rdeče črte varne. Kot večina britanskih državljanov resnično ne razumem našega predsednika vlade v zvezi s to zadevo in mu ne zaupam. Tu gre za vprašanje zaupanja. Naš predsednik vlade se je v svojem volilnem programu pred dvema letoma zavezal k referendumu. Referendum za to pogodbo je torej nujen in potreben s političnega in moralnega vidika.

Irski predsednik vlade je konec tedna glede možnih referendumov izjavil naslednje: „Zakaj ne dovolite besede svojim državljanom? Zdi se mi nekoliko zaskrbljujoče, da tako veliko držav ne želi dati svojim državljanom te možnosti.“

Pred nekaj dnevi je Gordon Brown izjavil, da označuje ta pogodba konec institucionalne reforme EU za naslednje desetletje. Vendar smo v zadnjih 15 letih imeli štiri pogodbe v zvezi z reformo in dvomim, da se bomo lahko uprli potrebi po nadaljnjih institucionalnih spremembah. Tako imenovana zaskočna klavzula (ratchet clause) bi omogočila odpravo nacionalnih vetov.

Po drugi strani pa se konservativna vizija za Evropo osredotoča na tri ključna področja svetovne konkurenčnosti, globalnih podnebnih sprememb in svetovne revščine. Čestitam predsedniku Barrosu zlasti za odločnost, da bo v vsakem primeru sledil ciljem v zvezi s tem. Vendar se jih lahko dosega s politično voljo in za to ni potrebna ta pogodba. Moramo se spomniti na vsebino Laekenske deklaracije. Z njo bi morala Unija postati bolj demokratična, preglednejša in učinkovitejša, prav tako pa je ta deklaracija pozvala k večjemu sodelovanju državljanov pri našem odločanju, namesto da jih samo obveščamo o naših odločitvah. Današnje vprašanje je: ali je ta pogodba pravi odziv na Laekensko pogodbo? Slednja je postavljala prava vprašanja. Ali smo podali prave odgovore?

  Poul Nyrup Rasmussen (PSE). – Gospod predsednik, rad bi predsedujočemu Svetu dejal naslednje: kako čudovit vrh. Nikoli nisem dvomil, da vam bo uspelo, vendar je ne dvomiti eno, uspeti pa drugo, in vam je uspelo. Čestitke.

Ne vem, če kolegi poslanci vedo: to predstavlja nekakšen mejnik v zgodovini. Prvi dan smo sprejeli novo pogodbo realnega sveta. Zavedam se, da je vsi maksimalisti tukaj ne dojemajo kot najboljše pogodbe, kar jih imajo, vendar realni svet tudi ni najboljši. Zato je potrebna učinkovita pogodba z jasnimi vrednotami in zdaj jo imate.

Drugi dan smo postavili smernico – prvi dan smo sprejeli pogodbo, drugi dan smernico – ki se ukvarja s tem, kakšne ukrepe želijo ljudje od nas: realni svet. Kar ste dejali drugi dan je bilo, da želimo Evropo, ki je v vodilni vlogi pri globalizaciji bolj človeška, bolj vključujoča in temelji na naših skupnih družbenih vrednotah. Dejali ste, da lizbonski proces ni bil le za nekatere, ampak smernica za zunanjo usmeritev Evropske unije, po kateri ni najpomembneje, da postane najmočnejša gospodarska sila na svetu, ampak je prav tako pomembno razumeti, da bo socialno tržno gospodarstvo pripomoglo k večji skladnosti v svetu.

To želim danes poudariti. Zahvaljujem se predsedstvu za dosežke prvega dne in tudi drugega dne, ko se je sprejel sklep, da Evropska unija ne pomeni tržnih družb. Pomeni socialna tržna gospodarstva, pri čemer smo vodilni v združevanju socialnih vprašanj z gospodarsko konkurenčnostjo. Dobro opravljeno, gospod predsedujoči in prijatelj, če vam smem tako reči, ker s tem prehajam na tretje in zadnje sporočilo.

Naj ima portugalsko predsedstvo svoj zadnji vrh decembra: na njem bo portugalsko predsedstvo uradno podpisalo pogodbo in lizbonski proces bomo pravilno potrdili. Zato se ga udeležimo. Bodimo dejavni. Ljudje to od nas pričakujejo.

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, Evropska unija bo imela novo pogodbo Očitno obstaja nekaj obžalovanja, ki se ga lahko izrazi: obžalovanje glede opustitve simbolov Evropske unije v besedilu; obžalovanje glede izvzetij, ki so jih dosegle nekatere države, zlasti v zvezi z listino; in nazadnje obžalovanje glede zapletenosti pogodbe, za katero zahtevam prečiščeno besedilo, tako da jo lahko državljani Evrope obidejo. To bi bilo dobro.

Enako nam bo ta pogodba omogočila oživitev Evrope, če bi to želeli. S tem besedilom bo Evropska unija pridobila orodja, ki jih potrebuje za nadaljnje povezovanja, za širitev in poglobitev svoje skupne politike. Kar zadeva energetiko, podnebne spremembe, politiko priseljevanja, boj proti terorizmu, gospodarsko usklajevanje, zunanjo in obrambno politiko ter razvojno politiko, lahko Evropa zdaj naredi korak naprej.

Enostavno bo šlo za vprašanje politične volje. Nihče ne bo mogel uporabiti izgovora, da so institucionalna sredstva ukrepanja pomanjkljiva. Zdaj se bo moral vsak srečati s svojimi odgovornostmi in pri tem poleg naših institucij mislim zlasti na države članice. To je dobra novica za Evropo in upam, da bo tudi za njene državljane.

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v nasprotju z mračnimi napovedmi in neutemeljenimi kritikami Poljske med zadnjimi razpravami v tem parlamentu, zlasti s strani voditeljev skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, se je lizbonski vrh izkazal za diplomatski sporazum. Organi EU in Poljske so opazili možnost za dosego sporazuma. Stran EU je priznala pomembnost in potencial Poljske na podlagi vse večjega števila generalnih pravobranilcev na Sodišču ter tudi ohranitve klavzule Ioannina.

Upati moramo, da je doseženi sporazum na vrhu le uvod v posvetovanje z narodi Evrope. Osnutek reformne pogodbe EU je navsezadnje preveč pomemben dokument, da bi se na skrivaj pretihotapil skozi politične sejne dvorane. Naj ne pozabimo, da prejšnja različica te pogodbe ni uspela na dveh referendumih držav članic. Nedopuščanje javnosti do izražanja mnenja glede prihodnosti EU ne bi bila kršitev ene od temeljnih vrednot EU, ampak bi tudi jasno pokazalo, da se vlada boji mnenja lastnega volilnega telesa. Naj diktatorji demokracije omogočijo, da javnost izrazi svojo voljo, kar zadeva prihodnjo vizijo EU.

  Ian Hudghton (Verts/ALE). – Gospod predsednik, predstavljam Škotsko. Moja stranka, Škotska nacionalna stranka, sestavlja novo vlado na Škotskem, in prepričan sem, da bo v Evropski uniji sodelovala bolj konstruktivno od vlad Združenega kraljestva.

Strinjam se, da je potrebna reforma pogodb, in da mora vladanje postati bolj odprto, demokratično, učinkovito in zanesljivo. Načeloma podpiram širitev glasovanja s kvalificirano večino in soodločanje z Evropskim parlamentom, vendar bo ravno raznolikost, kot jo je dejansko poimenoval gospod Barroso, vedno pomenila spodbujanje nacionalnih interesov. Ne smemo izgubiti stika z našimi lokalnimi skupnostmi z neupoštevanjem njihovih interesov, ali pretvarjanjem, da je tako.

Za Škotsko je dejansko nevarno, da lahko okrepitev skupne ribiške politike kot izključne pristojnosti v pogodbah le ovira popolno prenovo upravljanja ribištva, za katero menim, da je nujna. Na žalost ne preseneča dejstvo, da na tem vrhu vlada Združenega kraljestva tega vprašanja ni izpostavila. Ponovno je namenoma prezrla ključne interese Škotske.

  Koenraad Dillen (ITS). – (NL) Gospod predsednik, ustava je mrtva. Naj živi ustava. Kako drugače opisati dogodke v Lizboni? Vsi se strinjamo, da je ta reformna pogodba pravi klon ustave, ki so jo zavrnili Francozi in Nizozemci; tista, o kateri je Valéry Giscard d’Estaing povedal, da je še slabše berljiva od prvotne. Navsezadnje pa so nam povedali, da se je treba referendumov izogibati na vsak način.

V primerjavi z letom 2005 pa res obstaja ena velika razlika. Tokrat Francozi, Nizozemci in drugi evropski narodi nimajo možnosti za izražanje svojega mnenja. Ponazoritev za to preziranje demokracije je v izjavah komisarke Wallströmove, ki ima vedno veliko povedati o premoščanju vrzeli med Evropo in državljanom. Nacionalne parlamente poziva k čimprejšnji ratifikaciji tega besedila.

Resnično spoštovanje demokracije zahteva, da državljani vseh držav EU lahko izrazijo svoje mnenje o pogodbi, tj. besedilu, ki na številne načine ovira suverenost nacionalnih držav še bolj kot zdaj. Odgovorni se ne smejo pritoževati, če bodo državljani zaradi strahu spet proti uradni Evropi na naslednjih evropskih volitvah.

  Hans-Peter Martin (NI). - (DE) Gospod predsednik, gospodje, trenutno vam gotovo ni lahko. V državah, v katerih so bili referendumi obljubljeni, kot na primer v Združenem kraljestvu ali v moji domovini Avstriji, se pogodba prikazuje kot razširitev nečesa, kar navajam kot obrobno podrobnost. V drugih državah, kot je Nemčija, se govori o popolni preureditvi Skupnosti in zgodovinski prelomnici. Kaj je zdaj resnica?

Menim, da se moramo ob tej priložnosti ponovno spomniti besed in zelo jasnih izjav nekdanjega predsednika Zahodne Nemčije, Romana Herzoga, ki je bil navsezadnje predsednik konvencije, odgovorne za osnutek listine o temeljnih pravicah, in je izjavil, da predstavlja ustava EU oviro demokraciji. Zdaj jo imamo v spremenjeni obliki v reformni pogodbi.

Če želite, da se demokracija ne ovira, da se ne zatre, prosim, imejte politično dostojanstvo vsaj pri omogočitvi referendumov, kot so bili v preteklosti – za zadnjo ustavno pogodbo EU – celo v Španiji in Luksemburgu.

  Marianne Thyssen (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, gospod predsednik Komisije, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, ob preučitvi sprememb, ki jih uvaja reformna pogodba na področjih, kot so priseljevanje, kmetijstvo, politika in pravosodje, in odločitev glede visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, listine o temeljnih pravicah, evroobmočja in socialno tržnega gospodarstva, ki prvič postaja cilj – ter tudi glede medvladne energetske solidarnosti, se mi zdi očitno, da ta pogodba temelji na rezultatih konvencije in junijskega vrha ter nam daje močnejši udarec in veliko več demokracije kot politične institucije. Od zdaj naprej bo Unija bolje pripravljena za zagotovitev odgovorov ljudem, ki jih pričakujejo, zunaj in znotraj.

V zvezi z zadnjim vidikom čestitam predsedstvu Sveta za določitev dnevnega reda. Gospod predsedujoči, s tem, da ste na vrhu dovolili odločanje o pogodbi in tudi izmenjavo zamisli o težavi naše generacije – globalizaciji – ste poslali pomembno znamenje. Navsezadnje niso institucije – institucionalna ozkoglednost – tiste, ki so pomembne, ampak so to politike.

Pri tem se mi postavlja vprašanje za predsednika Komisije. Ali menite, da je zares jasno oblikovanje politike mogoče v obdobju od zdaj naprej do končne ratifikacije pogodbe, ali vam ratifikacija vzbuja strah, da ne morete užaliti ljudi in se omejiti na „previdne“ zadeve? Z drugimi besedami, ali se lahko Evropa posebnih projektov nadaljuje leta 2008?

Nazadnje, dve kratki vprašanji za Svet. Gospod predsedujoči, ali ste voditelje držav ali vlad zaprosili za osebno politično zavezanost do uspešnega zaključka ratifikacije v svojih državah? Resnično upam, da. Drugič, kdaj bo pripravljeno usklajeno besedilo teh pogodb? Navsezadnje mora biti pogodba, ki vključuje cilje preglednosti in poenostavitve, berljiva, tudi če le zaradi spoštovanja ljudi. Hvala, gospod predsednik, in vnaprej hvala predsedujočemu in predsedniku Komisije za njune odgovore na moja vprašanja.

  Jo Leinen (PSE). – (DE) Gospod predsednik, imamo lizbonsko strategijo in upajmo, da bomo imeli tudi lizbonsko pogodbo, obe pa bosta Evropo premaknili naprej. Ta parlament, zlasti odbor za ustavne zadeve, se je sedem let boril in delal za novo evropsko pogodbo. Res nismo dobili ustave, vendar pravimo, da predstavlja ta reformna pogodba napredek v vsakem pogledu. Ni ene zadeve, za katero bi v primerjavi z Nico zaostajali. Vse se premika naprej in nas vodi do Unije 27 držav. To moramo povedati tudi državljanom.

Zmagovalci v novi pogodbi so prebivalci Evrope. Obstajajo različne oblike neposrednega in posrednega sodelovanja v evropski politiki ter mi moramo hitreje in učinkoviteje reševati glavne težave v zvezi s tem. Zmagovalci so tudi predstavniki državljanov v Evropi, nacionalni parlamenti in ta evropski predstavnik državljanov, tj. ta parlament. Demokracija se zato ne ovira – kakor je bilo povedano in kar je popolnoma nesmiselno – vendar gre za popolnost evropske demokracije, ki jo dejansko lahko dosežemo s to pogodbo.

To je bil zdaj četrti sporazum. Upam, da bo to zadnjič, ko se bodo morale združiti države članice. Vsaka moč se mora zdaj vložiti v ratifikacijo. Upam, da nobena država ne bo rekla ne. To je mogoče zadnja možnost za to pogodbo. Vsaka zavrnitev bi pomenila izolacijo, če ne samoizključitev zadevne države. Upajmo, da se to ne bo zgodilo. Vsaka moč se mora vložiti v ratifikacijo, tako da bomo to pogodbo imeli do leta 2009.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Lapo Pistelli (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na zidu milanskega metroja je bil včasih napisan duhovit in ciničen slogan „prihodnost ni taka, kot je včasih bila“, kot bi šlo za vreme ali hrano.

Živimo v času, ko mlajše generacije niso več prepričane, da bo prihodnost boljša, tako kot so včasih mislili njihovi starši. Pogosto slišimo ljudi, ki pravijo, da Evropa ni več to, kar je včasih bila. Na naši celini se pojavlja in razvija suveren, nacionalističen in proti evropski način razmišljanja. Nekaj primerov o tem smo slišali dopoldne v tej dvorani.

Menim, da je lizbonski rezultat pomemben, čeprav bolj zaradi hitrosti odločanja, kar pošilja pozitiven znak javnemu mnenju, kot pa vsebine, ker še vedno obstaja preveč izvzetij in klavzul ter je še vedno preveč zapleteno. Vendar imajo Parlament, Komisija in Svet dodatnih 18 mesecev, v katerih bodo ponovno vzpostavili javno mnenje po tem kriznem obdobju.

Vsi ali vsaj večina nas v tej dvorani menimo, da je Evropa rešitev za globalizacijske skrbi in ne vzrok ter da smo močnejši, če skupaj obravnavamo priseljevanje, podnebne spremembe, inovacije in raziskave. To misli večina poslancev tukaj. Zdaj imamo na voljo 18 mesecev, v katerih moramo o tem prepričati 500 milijonov državljanov, ki živijo v Evropi, pred evropskimi volitvami.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, lizbonski vrh je dosegel en sam rezultat: oddaljevanje državljanov Evrope od Evropske unije, pri čemer je več prostora za lobiste in tehnokratske sile. Vizija, za katero se borimo – Evropa za prebivalce, regije – je vse bolj oddaljena. Celo v našem Parlamentu, v katerem so Korzičani, prebivalci Valle d'Aoste, Baski, bretonski separatisti, Alzačani?

Glede porazdelitve sedežev je sramota, da je naša država, ki jo zastopa ogorčeni predsednik vlade gospod Prodi, vredna manj kot Francija. Vendar to ni bilo dovolj za zbeganega gospoda Prodija, ki je bil v Lizboni kot Alica v čudežni deželi, popolnoma zgubljen in neustrezno obveščen. Po zaslugi gospoda Prodija se je Italija izključila iz deklaracije, iz skupne deklaracije, na podlagi katere so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo pravilno prosile Evropo, naj sprejme ukrepe za preprečitev ponovitve finančnih pretresov, ki so posledica krize Združenih držav s povečanim tveganjem.

Glede na izjave v tisku o svetovni finančni krizi je gospod Prodi povedal, da ne vidi smisla v stališču Evrope do posojil. Nekdanji svetovalec družbe Goldman Sachs in nekdanji predsednik Komisije lahko deluje kot nekdanji svetovalec multinacionalne banke v tistem času, vendar ne namerava skrbeti za velike posledice, ki bodo prizadele italijanske družine – vključno tiste na severu – obremenjene s stroški in ki ne morejo ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Íñigo Méndez de Vigo (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, govornik za mojo skupino, gospod Daul, je navedel, da sta skupini Evropska ljudska stranka (Krščanski demokrati) in Evropski demokrati zadovoljni, ker smo se rešili iz brezizhodnega položaja, kljub temu pa nismo veseli. To je zaradi ne preveč proevropskega položaja med vladami, kar je v nasprotju z volitvami, na katere se je predsednik Barroso skliceval kot voljo evropskih prebivalcev, in tudi ker lizbonska pogodba dokončno vključuje po meri narejene elemente za vlade, ki želijo vse več zase in vse manj za Evropo.

Gospod predsedujoči Svetu, sklicevali ste se na vprašanja, ki jih želim poudariti, obenem pa vam čestitam za doseženi sporazum, ker želim poudariti, da je po mojem mnenju sporazum pomemben za izhod iz tega položaja.

Prvič, menim, da je uradna razglasitev listine o temeljnih pravicah v tem parlamentu pomembna. To v Nici ni bilo opravljeno, ker je bila skrivnost. Naj zdaj to opravimo uradno, ker je listina o temeljnih pravicah z izvzetji ali brez njih DNK evropskih prebivalcev.

Drugič, gospod predsednik, zaskrbljen sem nad porazdelitvijo sedežev v Evropskem parlamentu, ker to, kar ste sprejeli, krši načelo iz pogodbe, tj. padajoča sorazmernost. Bo to veljalo za Parlament? Bomo videli, kaj bomo naredili, vendar se dobro zavedate, da to, kar ste sprejeli, ne zagotavlja padajoče sorazmernosti.

Nazadnje o visokem predstavniku. Menim, da ste dosegli dober sporazum, vendar po mojem mnenju predsednik Sveta, visoki predstavnik in predsednik Komisije oblikujejo sveženj, o katerem bomo morali razpravljati v Parlamentu.

Na kratko, gospod predsednik, mislim, da je bil Paul Valéry, pomemben pesnik in zato morda veliki Evropejec, ki je dejal, da se pesem nikoli ne konča, ampak le opusti. Gradnja Evrope se nikoli ne konča. V tem primeru smo zaradi soglasja opustili nekatere prednosti ustavne pogodbe, vendar se bomo še naprej borili zanje. Podprli jih bomo tudi v preambuli, ki se je ironično rešila iz plamena: čim tesnejša vez med ljudstvi Evrope. To je naš cilj, gospod predsednik.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – (NL) Gospod predsednik, Nizozemska si je v soboto dopoldne tudi oddahnila glede doseženega sporazuma in se je tudi za to treba zahvaliti predsedujočemu Svetu. Nova pogodba omogoča Evropski uniji napredek. Unija bo postala odločnejša in bolj demokratična. Evropska unija se je spet postavila na noge. Zdaj se lahko popolnoma usmeri na svoje bistvene naloge; delo s programom od nadaljnjega razvoja socialne Evrope do bolje usklajene zunanje politike. To je tudi najboljši način za približanje Evrope njenim državljanom.

Moja domovina Nizozemska je bila priča številnim razpravam o naravi pogodbe, ki se je zdaj sprejela, in razlikah v primerjavi z ustavno pogodbo v državi, ki jo je na referendumu zavrnila. Ugotovilo se je, da so razlike takšne, da drugi referendum ni potreben. Novi pogodbi primanjkuje ustavne narave prvotne ustave, zato tudi mi ne potrebujemo dodatnega referenduma. Tako bo šlo le za primer običajne parlamentarne ratifikacije.

Reforme, o katerih se je odločalo, imajo našo popolno podporo, ker se zaradi njih bistveno napreduje – zlasti kar zadeva pravice Evropskega parlamenta – brez bistvene spremembe ravnovesja med državami članicami in evropskimi institucijami. Širša Unija potrebuje različna in obsežnejša pravila. Upajmo, da bodo vse države članice nadaljevale z ratifikacijo, tako da lahko napredujemo pri novih pravilih leta 2009 z namenom nadaljevanja bistvene vloge Unije na vseh področjih, na katerih od nas to pričakujejo državljani.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

  Bronisław Geremek (ALDE). - (PL) Gospod predsednik, pridružil bi se besedam izjemne hvaležnosti portugalskemu predsedstvu. Dosežen je bil velik uspeh. Evropska unija je potrebovala način za izhod iz poraza in neuspeha, potrebovala je politično razsežnost in po zaslugi portugalskega predsedstva jo je dobila.

Prav tako menim, da je izjemno pomembno, da je listina o temeljnih pravicah element teh odločitev, in pri tem bi dodal, da je listina o temeljnih pravicah kompas, instrument Evrope. Ne morem si niti predstavljati, kako se lahko država, ki želi biti del Evropske unije, hkrati loči od tega, kar je del njenega moralnega, filozofskega in političnega temelja.

Kolega gospod Duff je izrazil pripombe glede položaja britanske vlade, ki je zahtevala izvzetje. Sam sem v boljšem položaju. Poljska vlada, ki je zahtevala izvzetje kot rezultat odločitve, ki so jo sprejeli poljski državljani, prepušča pristojnosti. Iskreno upam, da bo glede na politični preobrat, ki je bil v moji domovini, in brez zvestobe poljski tradiciji solidarnosti Poljska v celoti upoštevala listino o temeljnih pravicah. Poljska bo pristopila k listini o temeljnih pravicah brez kakršnih koli izvzetij.

  Alain Lamassoure (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, kot govornik večinske francoske stranke, Unije za ljudsko gibanje, čestitam portugalskemu predsedstvu in sem počaščen glede sporazuma o besedilu pogodbe. Razširjeni Evropi daje pravila, ki jih potrebuje za učinkovito in demokratično delovanje.

Kot soporočevalec o novi sestavi Evropskega parlamenta sem tudi zadovoljen glede sporazuma Sveta s predlogom resolucije, ki ga je izglasoval Parlament 11. oktobra. Svet je zato odobril opredelitev, ki smo jo predlagali za padajočo sorazmernost, prenos teh načel v podatke, uporabo podatkov Eurostata za ocenitev prebivalstva, ki se upoštevajo, in iskanje stabilnejšega sistema po letu 2009.

Sporazum Sveta je več kot 100 % sporazum; je 101 % sporazum, ker Svet podeljuje sedež Italiji brez razloga. Zato moram podati dve pripombi.

Prva pripomba je, kot ste rekli, gospod predsednik, da bodo vsi poslanci Parlamenta ohranili pravico do glasovanja – celo predsednik in celo 73. Italijan – v nasprotju z vztrajnimi govoricami, ki jih širijo nekateri mediji.

Moja druga pripomba je, da se 73. sedež, odobren Italiji, razlikuje od načela padajoče sorazmernosti, ki je zapisana v pogodbi in jo predlaga Parlament ter sprejme Svet. Zato moramo zagotoviti, da je odločitev o uporabi člena 9a nedotakljiva pred Sodiščem Evropskih skupnosti, iz tega razloga pa bodo poročevalci predlagali revidirani osnutek Parlamentu, pri čemer se upoštevajo želje Evropskega sveta.

  Predsednik. − Zahvaljujem se tudi vam za poročilo o razdelitvi sedežev, in tudi gospodu Severinu. Opravili ste dobro delo, pri čemer smo vas v 99 % podpirali.

  Bernard Poignant (PSE). – (FR) Gospod predsednik, „nič ni mogoče brez ljudi in nič ni stalno brez institucij“. Tako je rekel gospod Jean Monnet, njegova izjava je smiselna v naših sedanjih razmerah.

Ali je potem Pogodba popolna? Seveda ne. Gospod Jean Monnet ima odgovor tudi na to. V zvezi z rimsko pogodbo je napisal, da se ni spraševal, ali bi bila lahko boljša, ker je obravnavala vse zadeve, ki jih je bilo v tistem času mogoče obravnavati, prav tako je vsebovala modrosti tistega časa. 1957−2007. Ali bomo tvegali in začeli spet od začetka? Ne, seveda ne. Tretje Pogodbe ne bo. Ena kriza je dovolj. Dve sta preveč. Spet ima odgovor gospod Jean Monnet. „Vedno sem verjel, da se bo Evropa oblikovala skozi krize in rešitve teh kriz.“ To je bistvo Pogodbe.

Vendar se očitno s tem ne strinjamo vsi, ker se naši prijatelji iz Združenega kraljestva pogosto izključujejo iz tega. Živim na polotoku, zato razumem otoško miselnost. Vendar je gospod Jean Monnet to miselnost izkusil leta 1951 pri premogu in železu. Niso bili zainteresirani, vendar so se nam po ponudbi pridružili. Spomnite se na Tonyja Blaira. Podpisal je socialni protokol iz maastrichtske pogodbe. Prepričani smo, da bomo kmalu našli kolega iz Združenega kraljestva, ki bo pripravljen podpisati Listino o temeljnih pravicah. Bodimo potrpežljivi in se spomnimo na kitajskega diplomata, ki je nekoč rekel, da občuduje modro počasnost oblikovanja Evrope. Tako moramo napredovati.

Seveda bi rad zaključil s čestitkami portugalskemu predsedstvu, in ker sem francoski poslanec EP, sem ponosen na svojega portugalskega predsednika in okoliščine, ki pomenijo, da imamo zdaj očitno dva za ceno enega.

  Hartmut Nassauer (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija se je z enim zamahom osvobodila iz svojih ustavnih spon. Nova Evropska unija bo bolj sposobna na področju ukrepov, bolj demokratična in preglednejša ter bo lahko svoje dolžnosti opravljala uspešneje tako doma in tudi v svetu. To je dobro, zato v tem smislu čestitam portugalskemu predsedstvu. Ponosno omenjam, da je bilo nemško predsedstvo Sveta prisotno ob začetku te poti k Lizboni, upam da mi tega kot Nemcu ne zamerite.

Vendar še nismo rešili vseh težav. Nesmiseln dogodek v zvezi s 751. mandatnim sedežem in glasovalna pravica predsednika sta to potrdila. Ne bi smeli dvomiti v to, da Svet ni pooblaščen za odstranitev pravice poslanca do glasovanja – ne glede na njegov položaj. Hvaležen sem, da so tako predsednik in tudi predstavniki Parlamenta na medvladni konferenci hitro in jasno to razjasnili.

Vendar pri tem obstaja vprašanje. To vprašanje zadeva sestavo Parlamenta, ki od leta 2014 dalje ostaja nejasna. Prepričan sem, da bo vključevala iskanje sistema, ki bo opredelil in uredil sestavo Parlamenta glede na objektivna merila, pri čemer ne bo upošteval političnih muh. Ne more biti res, da Svet učinkovito razporeja sedeže v Parlamentu, kot da bi bil fevdni gospod posestva. Za to si moramo prizadevati do leta 2014.

Do zdaj mogoče nismo priznali določenega pomembnega napredka: krepitve načela subsidiarnosti. To je zelo pomemben korak v vključevanju nacionalnih parlamentov v odgovornost za evropsko zakonodajo v zvezi s subsidiarnostjo. Subsidiarnost in potreba po njej krepita Skupnost in je ne slabita, gospod predsednik Komisije. Za to si bomo prizadevali tudi v prihodnosti. Nacionalne Parlamente lahko le pozovem, da v celoti izkoristijo te nove priložnosti.

(Ploskanje.)

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, tudi sam se strinjam s tem sporazumom, ki je kljub nekaterim nenavadnostim, kot je dodatni sedež za Italijo, dober paket, ki si zasluži ratifikacijo in bo Evropski uniji omogočil boljše delovanje in obenem izboljšal njeno demokratično odgovornost.

V minuti, ki mi je še ostala, se bom posvetil drugemu vidiku. Gospod Kirkhope je ravnokar vprašal, če smo odgovorili na vprašanja o večji demokratični odgovornosti EU in njeni boljši dostopnosti za državljane, ki so bila zastavljena v Laekenu. Menim, da smo se zagotovo premaknili v to smer. Zapomnimo si tole: ko bo ta pogodba postala veljavna, se ne bo nobena evropska zakonodaja mogla sprejeti brez, prvič, predhodne obravnave vsakega nacionalnega parlamenta, drugič, odobritve Sveta ministrov, ki ga bodo sestavljali nacionalni ministri, odgovorni prav tem nacionalnim parlamentom, in tretjič, odobritve poslancev Evropskega parlamenta, ki jih neposredno izvolijo državljani, da evropska vprašanja obravnavajo na evropski ravni.

Takšna stopnja odgovornosti ne obstaja v nobeni drugi mednarodni strukturi. Poglejte Svetovno trgovinsko organizacijo. Poglejte Mednarodni denarni sklad. Poglejte Svetovno banko. Poglejte Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Katero koli organizacijo nad ravnijo nacionalne države vzamete, nobena nima takšne ravni demokratične odgovornosti. Tisti, ki jih zares skrbi demokratična odgovornost, se morajo osredotočiti na te institucije in organizacije. Ponosni moramo biti na dosežke v naši demokratični Evropski uniji.

  Bogdan Klich (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, zares imamo novo Pogodbo in že to je razlog za zadovoljstvo. Vendar je pri tem še bolj pomembno, da je Pogodba dobra. To je dobra Pogodba, ker obravnava izzive, s katerimi se danes sooča Evropa.

Poleg tega izpolnjuje cilje, ki so bili pred šestimi leti navedeni kot obveze v Laekenski deklaraciji. V skladu s temi cilji Pogodba ureja in poenostavlja tako institucionalni okvir in tudi pravni sistem Unije. Poleg ostalega s krepitvijo zakonodajne vloge našega parlamenta demokratizira Evropsko unijo. Unijo približuje njenim državljanom, med drugim tudi prek pobud državljanov.

Ali bo Unija zaradi Pogodbe v svetu pomembnejša in učinkovitejša? To ni odvisno le od institucij, ki jih uvaja ali spreminja Pogodba, ampak predvsem od politične volje voditeljev držav članic. Če ta volja ne bo dovolj močna, vse institucionalne reforme ne bodo veljale nič. Da Pogodba ne ostane le na ravni umirajočega zakona, umirajočega besedila, ob njenem podpisu in po njeni ratifikaciji pozivam k skupnosti politične volje.

  Adrian Severin (PSE). – Gospod predsednik, besedilo reformne pogodbe, sprejeto na lizbonskem vrhu je jasen napredek, korak naprej v zgodovini evropskega združevanja, kar bi rad poimenoval evropsko poenotenje. Zato ga je treba pozdraviti z zadovoljstvom.

Kakor koli pomemben je ta korak, kljub temu ni zadnji. Kratkoročno je za Pogodbo ključno, da jo ratificira vseh 27 držav članic. Zdaj bi moralo biti že vsem jasno, da načrt B in načrt C ne obstajata. Po ratifikaciji moramo srednje- in dolgoročno nadaljevati z izvajanjem potrebnih reform in politik, dokler se v okviru evropske nadnacionalne demokracije ne doseže popolna skladnost med evropsko zgodovino in geografijo.

V tem trenutku olajšanja je prav tako ključno, da se odpravi vsaka demokratična hinavščina in demagogija ter se prizna, da politično upravljanje v tem zapletenem svetu bolj kot kadar koli prej zahteva strokovno usposobljenost, o kateri se ne more odločati na referendumih. Ljudem moramo dati možnost odločanja za ali proti v zvezi z načeli in temelji, ne pa v zvezi s prefinjenimi tehničnimi podrobnostmi in zapletenimi kompromisi. Na ostalih področjih moramo upoštevati načelo neobvezujočega mandata.

Po drugi strani moramo prav tako priznati, da smo napredek, ki ga danes praznujemo, dosegli na račun preglednosti in iskrenosti. Vrzel med državljani in nami, političnimi voditelji, ostaja po Lizboni vsaj tako velika, kot je bila. Dokler je ne premostimo, bi morali počakati z odpiranjem steklenic šampanjca.

  Jan Zahradil (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, kot nekdanji član Konvencije o prihodnosti Evrope, edini nacionalni član parlamenta, vključen v pogajanja in prepričan nasprotnik Ustave že od samega začetka sem vesel, da je v Lizboni prevladala zdrava pamet, vsaj do določene mere.

Sam koncept Evropske ustave je bil že v začetku zgrešen. Vesel sem, da smo ga opustili in da je bila moja država med tistimi, ki so k temu prispevale. EU ni država in nikoli ne bo postala država, zato ne more imeti ustave. Zgrajena mora biti na podlagi medvladne pogodbe, pri čemer države članice, nacionalne države, ostanejo temelj celotnega procesa evropskega združevanja.

Glede vsebine vsak od nas podpira ali zavrača določene vidike. Po eni strani me osebno veseli krepitev vloge nacionalnih parlamentov in nacionalnih izvršnih organov prek tako imenovane klavzule o fleksibilnosti. Vendar mi po drugi strani ni všeč zmanjšanje nacionalne pravice do veta. Vendar se kor realist zavedam, da smo dosegli meje mogočega.

Vendar se mi zdi pomembno dejstvo, da je bilo treba prvič v zgodovini EU umeten koncept, pripravljen za zeleno mizo, v določeni meri spremeniti po tem, ko je bil dejansko preizkušen. Zaradi tega upam, da bo Evropa v prihodnosti še naprej dokazovala, da lahko opusti določene koncepte, ki se izkažejo za neprimerne, kot je po mojem mnenju 50 let star neuporaben federalističen model. Zaradi tega upam, da se bo Evropa razvila v pristno, prožno, decentralizirano medvladno organizacijo, ki bo sposobna reševati izzive 21. stoletja.

Vendar verjamem, gospod predsednik, da Parlament ne bo podlegel skušnjavi oživiti zdaj že mrtve zamisli o ustavi, ker bi s tem le pokazal, da je to osamljen slonokoščen stolp.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, nisem si mislil, da se bo prejšnji teden končal tako uspešno.

Prvič, na lizbonskem vrhu smo sprejeli novo reformno pogodbo, kar je velik uspeh, zato čestitam gospodu predsedniku vlade Joséju Sócratesu, predsedniku Barrosi in seveda vsem nam. Sprejeli smo jo brez poskusov vložitve veta ali kakršnih koli dodatnih sporov glede njene končne oblike. Menim, da to pomeni, da se je Evropska unija rešila svoje institucionalne krize.

Drugič, iz moje domovine prihajajo dobre novice, ker je nedavni odvzem oblasti protievropski in skrajno desni vladi nesporen uspeh. Stališče Poljakov potrjuje, kar sem že večkrat povedal – Poljaki podpiramo evropsko združevanje; Poljaki si želimo, da bi bila Poljska partnerica in ne nasprotnica Evropske unije.

Taki dogodki nesporno spodbujajo optimizem glede prihodnosti našega skupnega Evropskega projekta. Menim, da se je Evropska unija pripravljena soočiti z izzivi prihodnosti in, kot je gospod Sócrates pravilno ugotovil, Evropska unija je zdaj močnejša in notranje bolj skladna struktura, prav tako je odločno močnejša partnerica pri pogajanjih v zvezi z mednarodnimi svetovnimi odnosi. Položaja predsedujočega Svetu in visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko sta pri primerni uporabi močni orožji, ki lahko pozitivno okrepita podobo Evropske unije.

Poleg tega je eden od najpomembnejših dosežkov tega sporazuma dejstvo, da je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča. Upam, da bo nova poljska vlada umaknila sklep, ki poljske državljane izvzema iz določb poglavja IV Listine, imenovanega Solidarnost. To poglavje vsebuje določbe v zvezi s pravicami zaposlenih in sindikatov, ki zlasti veliko pomenijo poljski in evropski levici.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, čestitam portugalskemu predsedstvu za odličen rezultat glede na dane okoliščine. Vendar ne smemo zanemariti naslednjega dejstva: temeljni cilj Konvencije o prihodnosti Evrope, ki je premostiti vrzel med institucijami in evropskimi državljani, še ni dosežen. Zdaj imamo sredstva za izvajanje naših skupnih evropskih politik. Potrebujemo še politično voljo in odločenost. Zdaj je vse usmerjeno k izvajanju, pri čemer mora temeljiti naše izvajanje lizbonske pogodbe na dveh načelih: prvič, subsidiarnost.

Jasno je, da je opredelitev pristojnosti EU zelo spodbuden dosežek, ki je povezan z večjo vlogo in odgovornostjo nacionalnih parlamentov, ker morajo naši državljani občutiti, da bo Evropska skupnost učinkovito obravnavala svoje probleme in se pri tem ne bo vmešavala v njihova življenja, če to ne bo nujno.

Drugo je načelo solidarnosti, ki je temeljna vrednota Evropske skupnosti. Sporazum v zvezi s padajočo sorazmernostjo pri sestavljanju bodočega Evropskega parlamenta je jasen odraz te solidarnosti, za kar sem hvaležen. Drug zelo pomemben preizkus za to solidarnost bo oblikovanje skupne zunanje politike o energetski varnosti, kar je prejšnji mesec predlagal Evropski parlament, vključno s posebnim visokim predstavnikom za energijo, ki bo deloval v okviru novega visokega predstavnika za zunanje zadeve.

Na koncu navajam dober izraz solidarnosti predsednika Barrose, ki je maja lani v Samari svojim ruskim kolegom dejal, da sta za EU glede na njeno razumevanje načela solidarnosti Poljska in Estonija enako pomembni kot Nemčija in Portugalska.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, po lizbonskem vrhu se zdi, da je razprava o Evropski Pogodbi končana, ker imamo zdaj glavni cilj – čim prej in čim učinkoviteje ratificirati Pogodbo.

Parlament mora pri tem imeti določeno vlogo: upoštevajte prosim, da smo v okviru Pogodbe bolj pomembni, kot smo bili prej. Obravnavati je treba tri točke: opis vloge in nalog visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko ter zadeva njegove izvolitve, kar bo od 1. januarja 2009 skupni sklep, ki ga bomo delili z Evropskim svetom. Za ta skupni sklep se moramo pripraviti na številnih področjih, zlasti na področjih varnosti in pravosodja. Organizirati moramo politično razpravo za dokončno oblikovanje načel, v skladu s katerimi bo deloval predsednik Evropskega sveta, zlasti v zvezi z njegovim odnosom do Evropskega parlamenta.

Vendar je najpomembnejša ratifikacija, ki je v veliki meri odvisna od nas, poslancev Evropskega parlamenta. V vsaki državi bo potekala različno. Poiskati moramo načine, da državljane prepričamo, da to ni le uspeh za Unijo in politike, ampak da jih ta zadeva presega. To je naša glavna naloga – ratifikacija. Hvala in čestitke.

  José Sócrates, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za odlično razpravo o vrhu in lizbonski pogodbi.

Prvič, recite kar hočete o novi Pogodbi, vendar nihče ne more zanikati, da je Evropa zaradi nje močnejša. Ta pogodba potrjuje vrednote Evrope, dobre vrednote, ki so bile vedno temelj projekta evropskega združevanja. Ta pogodba spodbuja evropsko gospodarstvo in ustvarja pogoje, v okviru katerih lahko Evropa v svetu bolje opravlja svojo vlogo.

Kot ste mnogi ugotovili, je to pogodba, ki evropskim institucijam in političnemu delovanju Evrope omogoča večjo demokratičnost. Ta pogodba Evropski uniji 27 držav zagotavlja učinkovitejše sprejemanje odločitev. Tisti, ki podpirajo demokracijo prav tako odobravajo, da ta demokracija uporablja metode, ki omogočajo učinkovitejše sprejemanje odločitev in vsi tisti, ki sledijo političnemu življenju Evrope razumejo, da Evropa potrebuje učinkovitejše sprejemanje odločitev.

Končno želim povedati vsem, ki dvomijo o pogodbi in zmožnostih Evrope, naj se zbudijo iz sanj, saj je svet že dosegel svoj sklep glede pogodbe. Evropa je postala močnejša, bolje se odziva na svetovne in strateške izzive, od Lizbone dalje pa svet na Evropo gleda v upanju, da bo ponovno prevzela svojo vlogo v njem.

Ne, ta pogodba za nas pomeni napredek. Ostali so glede Evrope že poudarili: ne dvomite, zbudite se, močnejši smo. Evropa je od lizbonskega sporazuma dalje samozavestnejša in je zdaj v položaju, ko lahko narekuje prihodnost; iz defenzive lahko preidemo v ofenzivo.

Gospod Graham Watson je v svojem govoru omenil Pessoo. Za to se mu zahvaljujem, ker je Pessoa eden od naših največjih pesnikov, zato bi ga rad ponovno citiral: nekoč je govoril o „nostalgiji za prihodnostjo“. Tudi sam sem kot Evropejec nostalgičen za prihodnostjo in za časom, ko je Evropa razpravljala o prihodnosti in kazala svoje vodstvene sposobnosti, nostalgičen sem za tistimi dnevi in menim, da ta pogodba zagotavlja pogoje, ki bodo Evropi to ponovno omogočili.

Če mi dovolite, gospod predsednik, bi rad razjasnil dve zadevi: prva obravnava predsednika Parlamenta, pri čemer želim poslancem zagotoviti, da nismo nikoli pomislili na to, da bi Svet lahko predlagal, da predsednik Parlamenta izgubi pravico do glasovanja. Predsednik bo seveda obdržal to pravico, ne vem, kako je prišlo do te zgrešene zamisli, vendar se je Svet odločil, da bo ta parlament imel 751 poslancev (750 poslancev in predsednika). Druga zadeva je, da je bila klavzula iz Ioannine rešena, kot sem rekel, da bo. Ioannina mora biti pravno obvezujoča, vendar je ne smemo vključiti v Pogodbo, pri čemer je rešitev v obliki izjave skupaj s protokolom v celoti v skladu z mandatom, ki smo ga prejeli.

Tudi sam želim pohvaliti prejšnje predsedstvo, kot sem ga vedno in ga bom tudi zdaj. V celotnem procesu te pogodbe sta bila dva odločujoča trenutka. Prvi se je zgodil prejšnjega oktobra, ko se je gospa Angela Merkel odločila, da bo Pogodbo obravnavala kot glavno vprašanje njenega predsedstva in prihodnjih predsedstev. Ta poteza je zahtevala političen pogum in je pomenila veliko politično tveganje. Takrat nihče ni menil, da ima možnost za uspeh. Temu pravim odločujoč trenutek, ker se je Evropa morala vrniti k politiki in prav tako k pogumu ter političnim tveganjem. Drugi odločujoči trenutek, kot sem že prej omenil, je bila odločitev, ob priložnosti prejšnjega Sveta, da sporazum dosežemo oktobra in ne šele decembra.

Končno gospod predsednik poudarjam, da so številni ljudje in številni ljudje v Evropi, ki niso nikoli verjeli v Evropo, nezadovoljni v zvezi s to pogodbo, vendar bi bili verjetno nezadovoljni v zvezi s katero koli pogodbo. Vendar bi si morda nekateri želeli drugačne pogodbe, zato se dialog z njimi zdi smiseln, da se jim sporoči, da smo v tem trenutku na izbiro imeli to pogodbo ali stanje nadaljnje institucionalne krize.

Menim, da bodo vsi, ki se zavedajo, da politiki morajo obravnavati realnost in ne fantazije, podprli naše odločitve iz Lizbone. Glede ratifikacije želim razjasniti, da je to zadeva vsake posamezne države. Vendar kot demokrat ne morem sprejeti dejstva, da tisti, ki zagovarjajo nacionalne referendume to počnejo prek zmanjšanja vloge reprezentativne demokracije, pri čemer izpodbijajo legitimnost parlamentarne ratifikacije.

(Ploskanje.)

Sam sem demokrat in Evropa je demokratična, demokrati pa vsaki državi prepuščamo možnost, da se odloči za najboljši način ratifikacije.

Končno gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem ponosen, zadovoljen ter počaščen, da sem bil skupaj z ostalimi lahko del zgodovinskega in odločilnega trenutka, tj. trenutka, v katerem je bila rojena lizbonska pogodba, ker to pomeni, da bo Evropa napredovala.

(Glasno ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod predsedujoči, tudi sam se želim iskreno zahvaliti zlasti ministru za zunanje zadeve gospodu Luísu Amadi, gospodu Manuelu Lobi Antunesu in tudi ambasadorju Mendonçi e Mouri ter pravni službi, ki jo vodi gospod Jean-Claude Pires.

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. − Gospod predsednik, gospa Thyssen je postavila vprašanje: ali lahko pospešimo končno ratifikacijo? Kot sem že dejal, moramo z rezultati dokazati evropskim državljanom, da lahko pomagamo ustvariti pravo politično okolje za hitrejšo ratifikacijo.

Napačno bi bilo zavlačevati, to tudi ne bi bilo v skladu z osrednjo dvotirno strategijo Komisije, ki je določila, da moramo hkrati reševati politične institucionalne zadeve in dosegati konkretne rezultate za naše državljane. Nasprotno morata biti ta Komisija in prepričan sem, da tudi ta Parlament, dejavna in skupaj bi lahko bili še bolj dejavni pri spodbujanju programa evropskih državljanov.

Drugo vprašanje je v zvezi z obveščanjem in demokracijo. Obveščanje o pogodbi in njena obrazložitev javnosti je v osnovi odgovornost nacionalnih organov. Vendar je to tudi naloga evropskih institucij. Strinjam se z izjavo gospoda Queire o pomembnosti vloge Evropskega parlamenta v zvezi s tem. V Komisiji smo pripravljeni prevzeti svojo odgovornost v tesnem sodelovanju z državami članicami in Evropskim parlamentom.

Strinjam se s trditvami gospodov Kelama in Nassauerja glede subsidiarnosti. Zelo pomembno je izpostaviti dodatno vrednost te pogodbe v smislu demokracije. Z njo je Evropa bolj demokratična in odgovorna, poudarjanje subsidiarnosti pa je večje. Subsidiarnost je način krepitve Evrope in evropskih institucij in ne njihove slabitve, ker postanejo s tesnim sodelovanjem z državljani bolj legitimne in lahko sprejemajo boljše odločitve.

Prav tako menim, da je pravilno v naših sporočilih pojasniti to novo demokratično razsežnost, kot je poudaril gospod Corbett. V Evropski uniji smo ponosni, da imamo takšen demokratični sistem. Vedno ga lahko izboljšamo, vendar nikjer na svetu ni take demokratične udeležbe na nadnacionalni ravni, kot jo imamo v Evropski uniji.

Prav tako moramo z obveščanjem pojasniti našo okrepljeno sposobnost ukrepanja v imenu državljanov na področjih, ki jih zanimajo, kot so varstvo podnebja, energija in preseljevanje. Te stvari naše državljane resnično skrbijo in mi jih obravnavamo. Pri obveščanju moramo prav tako poudariti okrepljeno sposobnost ukrepanja na mednarodnem prizorišču.

Na koncu bi rad poudaril pomembnost gospoda Jeana Monneta, na katerega je jasno opozoril gospod Poignant, za kar se mu zahvaljujem. Res je, da ta Pogodba ni popolna, vendar včasih ljudje rečejo, da se odrekamo vrednotam in predanosti ustanovnih očetov. To ne drži. Delamo tisto, kar je dejal gospod Jean Monnet in številni drugi, in sicer korak za korakom gradimo ta skupni projekt, pri čemer moramo zdaj priznati, da se moramo zavezati našim državljanom in da moramo opravljati konkretne naloge in dosegati konkretne rezultate.

Na lizbonskem vrhu se je najprej z osredotočanjem na Pogodbo in institucije, ter drugi dan z usmerjanjem globalizacije in načinom za skupno krepitev naše sposobnosti ukrepanja, da se lahko uspešno soočimo z globalizacijo, dejansko določil načrt za prihodnost Evrope. To je bil velik uspeh, ki bi se ga morali portugalsko predsedstvo, države članice, Evropski parlament in Komisija resnično veseliti ter s ponovnim zaupanjem zreti v prihodnost.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, predsednik Komisije. Ta razprava je pokazala, da lahko verjamemo v prihodnost naše celine Evrope. Zdaj si bomo glede tega še bolj prizadevali. Najlepša hvala.

Ta razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 142)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Najprej želim čestitati voditeljem držav članic za zgodovinski sporazum, ki so ga sklenili v Lizboni in bo končal mnogo let institucionalne negotovosti. Strinjam se z nepopustljivim drznim, modrim in pragmatičnim delom francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja ter odličnim nemškim predsedstvom Angele Merkel v prvi polovici leta 2007, v kateri se je vzpostavila institucionalna agenda. Končno želim v te čestitke vključiti tudi priznanje odličnemu in obsežnemu delu predsednika gospoda Valéryja Giscarda d’Estainga. Ta sporazum poudarja glavna politična prizadevanja starega besedila: stabilno predsedstvo za Evropsko unijo, osebo, ki bo odgovorna za evropsko diplomacijo in nov volilni mehanizem z razširitvijo na glasovanje po načelu kvalificirane večine, medtem ko se okrepijo pristojnosti Evropskega parlamenta. Žal mi je, da smo opustili simbole Evropske unije (zastavo, himno in geslo). Ta pogodba prav tako upošteva sporočila tistih Francozov in Nizozemcev, ki so zavrnili staro pogodbo, in sicer tako, da ne ohranja značilnosti ustave, ki je bila značilna za staro besedilo ter v pogodbah o Evropski uniji ne določa zbirke evropskih javnih politik, ki so namesto tega določene v okviru sedanjega delovanja evropske demokracije

  Alexandra Dobolyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Menim, da je velik korak, da so politiki, ki so bili prisotni v Lizboni in so se zavedali svojih odgovornosti ter so pozabili na pretekle zamere, sprejeli sporazum o pogodbi, ki se je oblikovala šest dolgih let in bo določila prihodnjo obliko Evrope ter uvedla okvir, ki bo Evropi omogočil učinkovito delovanje.

Pomembno je, da se postopek ratifikacije tega besedila, ki bo podpisano 13 decembra letos, prav tako odvije brez težav v državah članicah. Ključno je, da Evropski parlament nadaljuje s podporo reformne pogodbe, pri čemer države članice ponovno opozarjamo na pomembnost postopka ratifikacije.

Madžarska je vedno odločno podpirala ustavni proces in verjela, da bodo prej ali slej države članice sprejele skupno stališče ter napredovale pri procesu evropskega združevanja.

Kot članica odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta menim, da je pomembno poudariti, da lahko sprejeto besedilo pozitivno prispeva k boljši učinkovitosti zunanje politike Evropske unije, prav tako lahko okrepi njeno učinkovitost na mednarodnem diplomatskem prizorišču. Vendar se v zvezi z reformno pogodbo spremembe ne pričakujejo le na področju zunanje politike, ampak tudi v zvezi s številnimi ostalimi vprašanji, ki so ključna za učinkovito delovanje EU. Reformna pogodba na primer omogoča možnost učinkovitejšega, preglednejšega in bolj demokratičnega delovanja za novi Evropski parlament in Evropsko komisijo, ki bosta sestavljena leta 2009.

Ta skupni uspeh je zahteval predvsem udeležbo politične volje, zato se zdaj lahko veselimo Pogodbe, vendar se v interesu zagotavljanja uspeha tega postopka ne smemo ustaviti pri tem; nadaljevati moramo s skupnimi prizadevanji za zagotovitev, da se postopek ratifikacije uspešno zaključi.

  Jules Maaten (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Za sprejetje sporazuma o reformni pogodbi se je v Lizboni za zaprtimi vrati podarilo preveč daril: Italija je dobila dodaten sedež v Evropskem parlamentu, Bolgarija je prejela „evro“ v cirilici, Poljska lahko še mnoga leta nadaljuje s preprečevanjem postopka sprejemanja odločitev in Avstrija lahko nemške študente izključi iz svojih univerz. To prekupčevanje je srednjeveško in nasprotuje našim prizadevanjem za večjo preglednost v Uniji.

Vendar smo lahko zadovoljni, da smo po številnih letih razprav končno dosegli sporazum, ker ta pogodba pomeni izboljšanje sedanjih razmer. Ta pogodba ni najbolj eleganten sporazum, vendar zagotavlja več demokracije v Evropi. Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom omogoča večji vpliv ter evropskim državljanom omogoča izvajanje večjega neposrednega vpliva na politike. Izpolnjuje potrebo po skupni energiji in zunanjih politikah. Strogo izvajanje københavnskih meril je nujno, prav tako uvedba „oranžne kartice“ končno nudi večjo demokratično odgovornost, pri čemer lahko nacionalni parlamenti spodbijajo evropsko zakonodajo na podlagi subsidiarnosti.

  Witold Tomczak (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Resnica o reformni pogodbi je enaka resnici o Evropski ustavi. Ti dokumenti spreminjajo mednarodno organizacijo, kot je Evropska skupnost in tudi unijo med njenimi članicami, tj. Evropsko unijo, v celinsko superdržavo. Poleg tega vplivajo tudi na priznavanje te superdržave (s pristopom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah iz leta 1951, pogodbenice katere so lahko le države). Omogočajo novo možnost za oblikovanje enotne evropske zakonodaje brez vključitve držav članic (prek razlage Listine o temeljnih pravicah Sodišča Evropskih skupnosti). Lahko bi še dolgo našteval enako pomembne primere.

Zaradi teh razmer se soočamo z vprašanjem zagotovil pravic narodom Evrope v tej novi superdržavi, ker so do zdaj države članice določevale ta zagotovila za svoje državljane. Reformna pogodba tega vprašanja ne obravnava. Ker so pravice narodov dejansko človekove pravice, postavljene na raven življenja v skupnosti, se zaradi projekta, katerega cilj je oblikovanje superdržave, v Evropi soočamo s krizo človekovih pravic.

Zato moramo zavrniti reformno pogodbo in začeti s temeljnim prizadevanjem za sistem, ki bo zagotavljal pravice narodov v okviru pogojev evropskega združevanja. Če tega ne storimo, bo Evropo ogrozil še en izbruh totalitarizma.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

8. Dnevni red

  Predsednik. − Gospe in gospodje, s strinjanjem političnih skupin in v skladu z našim Poslovnikom predlagam naslednje predloge v dnevnem redu za sedanje delno zasedanje.

Prvič, predlagam, da glasovanje o vloženih predlogih resolucij za zaključek razprave o vrhu EU–Rusija prestavimo na naslednje delno zasedanje v Bruslju.

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, izpostavljam vprašanje o pravilnosti postopka na podlagi člena 166 in z upoštevanjem členov 45, 77, 89, 113 in 155. Včeraj smo sklenili, da bomo na vrhu EU–Rusija ta eden imeli resolucijo in v moji skupini menimo, da se moramo tega držati. Zavedam se, da se temu sklepu poskuša nasprotovati, vendar upam, da bo Parlament ustrezno odpravil takšen omejen pristop k politiki.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Ali ima še kdo pripombe?

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, to zadeva tudi kolege poslance. O tej vlogi nismo bili obveščeni. Včeraj smo imeli težave z obveščanjem. Niti skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropskih demokratov niti moja skupina nismo bili obveščeni o tej zahtevi. To je tudi razlog, da smo se počutili precej prezrte, zato smo se vzdržali glasovanja. Oba, tj. moj kolega poslanec gospod Daul in jaz sam, sva danes zjutraj predložila predlog, da se to resolucijo obravnava previdno. Ugotavljamo, da obstaja želja po resoluciji in jo sprejemamo pod pogojem, da se jo obravnava previdno. Po vrhu nam bodo na voljo tudi vse razpoložljive informacije, zato tudi odložitev predloga na čas po vrhu.

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, ne vem, kako močna je komunikacija v velikih skupinah. Vedno smo poudarjali, da želimo resolucijo, o tem so bili obveščeni tudi generalni sekretariati. Povedali smo, da se bodo izjave proti temu predlogu podajale ob glasovanju v ponedeljek, kot je naša pravica. To smo vedno poudarjali in če vam to ni bilo posredovano, to ni naš problem, ampak vaš.

V zvezi z vsebino: v Rusiji je bila na primer v zadnjih tednih sprejeta nova zakonodaja proti ekstremistom, ki jasno omejuje svobodo tiska in mnenja Zato želimo, da se resolucija sprejme pred vrhom in se prek nje EU omogoči pojasnitev našega stališča o razmerah v Rusiji. Po vrhu bomo oblikovali resolucijo o rezultatih, vendar mora ta parlament, ki želi biti političen, pred vrhom z večino sprejeti politično svobodo izražanja, da Rusiji pokaže stališče Evropskega parlamenta do svobode in demokracije.

(Ploskanje.)

  Martin Schulz (PSE). – (DE) Gospod predsednik, s tem se lahko vsi strinjamo. Gospod Cohn-Bendit je izrazil naše skupno mnenje. Vendar imamo v tem parlamentu Poslovnik ne le zato, ker bi si želeli mučiti ljudi, ampak zato, ker imajo velike skupine z več kot 200 člani tudi težave, čeprav jih imate verjetno tudi v vaši manjši skupini, le v manjši meri, gospod Cohn-Bendit, moramo pa imeti možnost posvetovanja drug z drugim. Če združim poslance iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ter poslance iz moje skupine, si več kot 450 poslancev v tem parlamentu želi nekaj časa za posvetovanje.

Zato predlagam naslednje: kar je povedal gospod Cohn-Bendit glede sporočanja ruski strani, da se nam zdi ta zakon nepravičen in ga je treba razveljaviti, Komisija in Svet pa lahko v zvezi s tem nadaljujeta. To je zagotovo volja celotnega Evropskega parlamenta, kar je bilo jasno izraženo tudi v tej razpravi.

Vendar je treba o resoluciji, ki vključuje 60–70 točk prav tako vsaj v določeni meri razpravljati, saj bo le tako delovala. Zato pozivamo k razpravi, osnutku resolucije in nato glasovanju na naslednjem zasedanju. To je dejansko pravičen kompromis. Prosim, da ga odobrite.

  Predsednik. − Gospe in gospodje, glede na naš Pravilnik je točka, ki jo je izpostavil gospod Watson pravilna in dobro osnovana v Pravilniku. Vendar je jasno, da glede tega vprašanja obstajajo različna mnenja.

V skladu s Pravilnikom bomo to vprašanje rešili na edini možen način, tj. na podlagi dejstva, da je Parlament suveren. Zato bomo imeli dve glasovanji: prvo glasovanje bo glasovanje o tem, ali želimo o tej zadevi glasovati. Če bo rezultat tega glasovanja negativen, dnevnega reda ne bomo spreminjali, torej ne bo predlogov v zvezi s tem. Če se boste odločili za glasovanje, bomo nato glasovali o točki, ali se glasovanje o predlogih resolucij preloži.

Zdaj bomo glasovali o vprašanju, ali Parlament želi glasovati o tej zadevi.

(Parlament se je odločil za glasovanje o zadevi.)

Zdaj bomo glasovali o predlogu, ki sem ga predstavil, tj. o preložitvi glasovanja o predlogih resolucij o vrhu EU–Rusija na naslednje delno zasedanje v Bruslju. Tisti, ki boste glasovali za, boste glasovali za preložitev tega glasovanja na naslednjo delno zasedanje in tisti, ki boste glasovali proti, boste glasovali za to, da se dnevni red ohrani v sedanji obliki.

(Parlament je predlog odobril.)

Zdaj predlagam, da se naslednji dve poročili, ki sta zdaj vključeni v torkovo razpravo med 15.00 in 16.00 neposredno vključi v glasovanja v četrtek ob 12.00:

– poročilo gospe Margie Sudre v imenu odbora za ribištvo o spremembi predloga uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Madagaskar (KOM(2007)0428 – C6-0064/2007 – 2007/0006(CNS)) in

– poročilo gospoda Emanuela Jardima Fernandesa v imenu odbora za ribištvo o spremembi predloga uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Mozambik (KOM(2007)0472 – C6-0284/2007 – 2007/0170(CNS)).

Če ni več pripomb, bomo ti glasovanji vključili neposredno v glasovanje v torek ob 12.00.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, izpostavljam vprašanje o pravilnosti postopka na enaki pravni podlagi kot gospod Watson. Želim le poudariti, da smo imeli zelo pomembno razpravo o večji demokraciji v EU. Takšna taktika, ki je bila očitno uspešna kaže, da je potrebno demokracijo še naprej širiti, tudi v tem parlamentu. Kot član velike skupine, skupine PPE-DE, katere izredno ponosen član sem, lahko rečem, da se za neizvedeno resolucijo krivi ostale skupine. Poleg tega sem ugotovil, da sta se o tem sporazumeli dve veliki skupini. Jasno je, da na takšen način ne moremo nadaljevati.

Strinjam se s tem sklepom. Moj praktični nasvet za vas, gospod predsednik, bi bil, da zagotovite, da bosta predsedujoči Svetu in predsednik Komisije predstavila predsedniku Putinu celotni dobesedni zapis razprave o vrhu EU–Rusija na tem vrhu in ne pozneje.

(Ploskanje.)

  Margie Sudre (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, v zvezi z vključitvijo poročil o ribištvu ne vem, ali je bila to napaka tolmača, vendar ste rekli, da bomo o poročilih razpravljali in da sta na dnevnem redu zasedanja v četrtek. Poročili bomo obravnavali brez razprave. Zato menim, da je prišlo do napake v tolmačenju.

  Predsednik. − Gospe in gospodje, predlagamo, da se poročili neposredno vključita v čas glasovanja v četrtek ob 12.00. Zdaj sta vključeni v razpravo v torek med 15.00 in 16.00. Zato predlagamo, da se brez razprave vključita v glasovanje v torek ob 12.00.

(Parlament je predlog odobril.)

9. Čas glasovanja

  Predsednik. − Naslednja točka je glasovanje.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik)

9.1. Pridružitveni sporazum ES/Čile (pristop Bolgarije in Romunije) (glasovanje)

– Priporočilo: Helmuth Markov (A6-0361-2007)

9.2. Sporazum EU/Švica o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (glasovanje)

– Poročilo: Angelika Niebler (A6-0377/2007)

9.3. Žlahtniteljska pravica v Skupnosti (glasovanje)

– Poročilo: Neil Parish (A6-0373-2007)

9.4. Jedrska energija (ratifikacija Slovenije Protokola o spremembah Pariške konvencije) (glasovanje)

– Priporočilo: Giuseppe Gargani (A6-0369-2007)

9.5. Konvencija UN/ECE iz Espooja (glasovanje)

– Poročilo: Miroslav Ouzký (A6-0395-2007)

9.6. Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (glasovanje)

– Poročilo: Jean-Marie Cavada (A6-0360-2007)

9.7. Komunikacijske infrastrukture za okolje schengenskega informacijskega sistema (sklep) (glasovanje)

– Poročilo: Carlos Coelho (A6-0357-2007)

– Pred glasovanjem:

  Carlos Coelho (PPE-DE) , poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, zamujamo, zato le tri kratke pripombe: prvič, Parlament obžaluje zamudo v zvezi s SIS II; drugič, Parlament se sooča z izrednimi razmerami, ker bodo v primeru, da se ne odločimo zdaj, države članice morale ponovno vzpostaviti notranje meje, kar je nesprejemljivo; tretjič, Parlament bolj podpira tehnično rešitev podaljšanja sporazuma z omrežjem SISNET in nadomestno rešitev sporazuma z omrežjem S-Testa obravnava kot finančno neugodno rešitev, vendar žal moramo obdržati obe, da se prepreči vzpostavljanje meja, česar si nihče ne želi.

9.8. Uporaba sredstev evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (glasovanje)

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0378/2007)

9.9. Okvirna direktiva o trajnostni rabi pesticidov (glasovanje)

– Poročilo: Christa Klaß (A6-0347-2007)

– Pred glasovanjem:

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, izpostavljam vprašanje o pravilnosti postopka na podlagi člena 166 s sklicem na člen 37(1) našega Poslovnika.

Člen 37(1) zadeva dostop do dokumentov in zagotavljanje informacij Parlamentu. Pred tem glasovanjem o pesticidih nas je bilo veliko, če ne vsi, zasutih z elektronsko pošto, prek katere so nas pozivali h glasovanju za predloge sprememb, ki jih Komisija zagotovo ne bi podprla. To elektronsko pošto pošilja organizacija Pesticide Watch, katere sestavne organizacije z velikimi vsotami financira Evropska komisija, pri čemer so ta sredstva dejansko del 11,7 milijonov EUR, ki so bili porabljeni v zadnjih dveh letih pod proračunsko postavko v zvezi z akcijskim programom Komisije za spodbujanje nevladnih organizacij, ki so zlasti dejavne na področju varstva okolja in programa Life+.

V skladu s členom 37(1) pozivam k razjasnitvi izmenjav med Komisijo in temi nevladnimi organizacijami, ki pritiskajo na nas glede vseh teh zadev. Zaradi tega plačanega lobiranja se je vsekakor povečalo število elektronskih sporočil, ki so jih prejeli poslanci, vendar je zagotovo nesprejemljivo, da eden od generalnih direktoratov Komisije porablja velike vsote davkoplačevalskega denarja in zlorablja vlogo nevladnih organizacij, da bi spremenil mnenja parlamentarcev in vodilnega generalnega direktorata Komisije o tej zadevi.

(Glasno ploskanje poslancev z desne strani dvorane)

  Predsednik. − Gospod Heaton-Harris, vaše pripombe ne bomo komentirali.

9.10. Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet (glasovanje)

– Poročilo: Hiltrud Breyer (A6-0359/2007)

– Po glasovanju o predlogu spremembe 243:

  Graham Booth (IND/DEM). – Gospod predsednik, glede vprašanja o pravilnosti postopka, to je popolna polomija in moramo preiti na elektronsko glasovanje v celoti. To je smešno.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod Booth, to ni polomija. Pojavljajo se napake, ki so statistično popolnoma normalne pri tako dolgotrajnem glasovanju. Smešni pa so taki posegi, kot je bil ravnokar vaš.

(Ploskanje.)

– Pred glasovanjem o zakonodajni resoluciji:

  Edward McMillan-Scott (PPE-DE). – Gospod predsednik, glede vprašanja pravilnosti postopka, nočem podaljševati zadev in sami ste preveč vljudni, da bi to izpostavili, vendar obstaja pravilo, ki predsedniku omogoča glasovati, kadar se mu predloži tako veliko glasovanj, osem strani tridesetih ločenih glasovanj, da Parlamentu naloži vrnitev poročila odboru, kjer ga pregledajo in ponovno predložijo. Menim, da bi morali to pravilo večkrat uporabiti.

(Ploskanje.)

  Hannes Swoboda, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, opravili ste zelo dobro delo in si zaslužite dobro kosilo, kot tudi vsi mi. Glasovanje bi morali preložiti na jutri.

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, zdaj je ura 14.00, zato bi morali prekiniti glasovanje. Zelo mi je žal, da lahko tako poročilo doseže plenarno obravnavo. Predlagam, da se ga naslednjič v odboru bolj natančno pripravi in da se v prihodnosti, v načrtu za reformo Parlamenta, ta pravila ponovno pregleda. Tako ne moremo nadaljevati.

(Ploskanje.)

  Daniel Cohn-Bendit (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, menim, da ima kolega poslanec prav, vendar bi moral priznati, da je njegova skupina tista, ki ni spoštovala dela v odboru in je danes predložila vse predloge sprememb.

(Ploskanje.)

  Roberto Musacchio (GUE/NGL) – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po besedah gospoda Cohn-Bendita se je odbor odločil z veliko večino, vendar je Parlament temu sklepu nasprotoval v meri, ki meji na obstrukcionizem. To je resnica. Zato to ni postopkovno vprašanje, ampak vprašanje političnega odnosa.

  Predsednik. − Gospe in gospodje, priča smo kombinaciji dveh nesrečnih okoliščin. Prvič, imeli smo zelo dolgo predhodno razpravo, ki je zadržala čas glasovanja in drugič, danes smo doživeli enega od najdaljših glasovanj tega zasedanja.

Zato bomo na tej stopnji glasovanje prekinili, zahvaljujem se vam za vaše sodelovanje.

10. Obrazložitev glasovanja

– Poročilo: Miroslav Ouzký (A6-0395/2007)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To konvencijo so podpisale Skupnost in njene države članice na dan 26. februar 1991 in jo je odobrila Skupnost na dan 27. junij 1997, pri čemer je njen cilj določiti dolžnosti pogodbenic za ocenjevanje okoljskega vpliva nekaterih dejavnosti na začetni stopnji načrtovanja ter državam določiti splošno dolžnost v zvezi s sporočanjem in posvetovanjem o vseh velikih projektih, ki imajo lahko pomemben negativen čezmejni okoljski vpliv.

Parlament je odobril nekatere predloge sprememb, in sicer v členu 1(x) Konvencije razširi opredelitev „javnost“ za pojasnitev, da javnost, ki lahko sodeluje v postopkih iz Konvencije, vključuje civilno družbo in predvsem nevladne organizacije, ter omogoča državam izven regije UN/ECE, da pristopijo h Konvenciji po odobritvi na sestanku pogodbenic, kar zasluži našo podporo.

Ostali predlogi sprememb se nam ne zdijo tako pomembni. Načeloma menim, da ne povzročajo nobenih težav.

Zato se strinjamo s poročevalcem in smo glasovali za sprejetje poročila.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kratko poročilo ima resne pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo njegovo pomembnost.

Zakonodajni predpisi, ki urejajo varnost okolja, so kompromis med potrebo po varovanju in zahtevami velikih podjetij po njegovem čim večjem izkoriščanju ne glede na posledice. Preobremenjenost z dobičkom omogoča prednostno obravnavanje multinacionalk EU. Naslednje točke so primeri za to:

i. kjotski protokol, pri katerem je odločilno trgovanje z onesnaževali;

ii. celoten zakonodajni okvir, ki omogoča uporabo in širjenje gensko spremenjenih organizmov;

iii. zakonodaja o nadziranju uporabe kemičnih snovi v potrošniških izdelkih v dopustnih ravneh. Ta zakonodaja se je oblikovala 40 let, seveda dopušča veliko izjem, od leta 1967 (Direktiva 67/458/ΕGS) do leta 2007, ko je začela veljati uredba REACH;

iv. še vedno zelo pomanjkljiv zakonodajni okvir za integrirano upravljanje radioaktivnih odpadkov;

v. izkrivljen razvoj biogoriv v škodo poljščin.

Kljub temu se multinacionalkam dopušča proti-okoljsko delovanje. Kazni so edina uporabljena sankcija, pri čemer predstavljajo zelo majhen del dodatnih prihodkov, ki jih prejmejo na račun uničevanja okolja. To dokazuje pravilnost stare modrosti, da ima tisti, ki plača, tudi glavno besedo.

Menimo, da sta to resni opustitvi. Potrebujemo kratko, ampak pomembno in uporabno obravnavanje teh vprašanj.

– Poročilo: Cavada (A6-0360/2007)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in njeni protokoli so na seznamu konvencij in protokolov na področju pravosodja in notranjih zadev, vključenem v Prilogo I Akta o pristopu.

Ta konvencija in njeni protokoli so bili sprejeti leta 1996 z namenom oblikovati skupno osnovo za kazenskopravno varstvo finančnih interesov Evropskih skupnosti in so začeli veljati leta 2002 po ratifikaciji takratnih 15 držav članic.

Za preprečitev izgube časa in prizadevanja pri napornih pogajanjih, sklenitvah in ratifikaciji (27 držav članic) posebnih pridružitvenih protokolov k tem konvencijam je Akt o pristopu Romunije in Bolgarije uvedel poenostavljen sistem pristopa h konvencijam in protokolom, ki so jih sklenile države članice na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji ali člena 293 Pogodbe ES.

Zato podpiram ta predlog odločbe Sveta, ki poenostavlja določitev datuma za začetek veljavnosti te konvencije v zvezi z Romunijo in Bolgarijo.

– Poročilo: Coelho (A6-0357/2007)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE), avtorica. – (LT) Govorila bom o paketu dveh besedil, in sicer o predlogu Komisije o razvoju infrastrukture za schengenski informacijski sistem ter njegovem izvajanju in upravljanju. Glasovala sem za obe resoluciji in menim, da sta zelo pomembni zakonodajni besedili EU.

Žal se začetek delovanja SIS II nenehoma odlaga. Za časovnim načrtom precej zaostajamo, zato je bistveno, da najdemo način, ki nam bo omogočil uporabo omrežja SIS 1+ po 13. novembru 2008, tj. podaljšati moramo uporabo storitev, ki jih zagotavlja omrežje SISNET in pripraviti nadomestne rešitve z omrežjem s-TESTA.

Zdaj je jasno, da bo treba človeške in finančne vire, določene za izvajanje SIS II, razdeliti med tri projekte, ki se bodo razvijali hkrati: SIS II, SISone4all ter postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture. To bo negativno vplivalo na izvajanje SIS II.

Zato bo sklep o financiranju SIS 1+ in posledično SISone4all zelo pomemben: ali ga bodo financirale vse udeležene strani ali bo na primer SISNET sredstva pridobil iz proračuna EU? Pravilna razporeditev sredstev EU in držav članic bo zelo pomembna. Vendar je v zvezi s pomembnostjo tega projekta za varnost v EU očitno, da je SIS II prednostna naloga. Dodeliti moramo sredstva za varnost EU in razvoj komunikacijske infrastrukture.

– Poročilo: Böge (A6-0378/2007)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Le eno leto po njegovi ustanovitvi leta 2006 se že pojavljajo zahteve za sredstva iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Strinjam se z glasovanjem za sklep o uporabi sredstev sklada, ki predstavlja prvi poskus podpore našim evropskim državljanom, ki se soočajo z izzivi globalizacije.

Globalizacija je pojav, ki nam nudi številne priložnosti in možnosti, vendar hkrati ustvarja težave v zvezi s prilagajanjem na njegove posledice. Zato je za Evropsko unijo zelo pomembno, da se lahko odzove ne le na take izzive, ampak tudi, da k njim pristopi učinkovito s hitro uporabo potrebnih finančnih instrumentov. Varnost evropskih državljanov in zaupanje v prihodnost sta temelja naših ukrepov in pobud.

Zadovoljna sem z usmeritvijo teh sredstev na področje dela in varnosti pri delu, vendar poudarjam pomembnost izobraževanja na tem področju in potrebe po upoštevanju tega področja tudi v prihodnjih uporabah sredstev. Končno upam, da bo imela v prihodnosti, če bo potrebno, vsaka država članica koristi od uporabe sredstev iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, saj manj pozitivni ukrepi vplivajo na vse nas, vključno z novimi državami članicami. To je edini način za vzpostavitev pravega trajnostnega razvoja na območju EU v celoti.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to prvo uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ta sklad je bil ustanovljen po uspešni kampanji skupine PSE z namenom, da bi ublažil vpliv globalizacije na evropske delavce.

Zdaj se iz tega sklada pomoč nudi približno 900 odpuščenim delavcem iz avtomobilskega sektorja v Franciji.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Francija je marca 2007 vložila vlogo za uporabo sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v zvezi z odpustitvijo 1 345 delavcev iz podjetja Renault SA in 1 057 delavcev iz podjetja Peugeot SA ter njihovimi dobavitelji.

Zaradi omejitev v proračunu tega sklada (500 milijonov EUR na leto), njegovih omejevalnih meril za izpolnjevanje pogojev in števila delavcev, ki so bili prizadeti, je Skupnost podelila 3 816 280 EUR sredstev. Tako ugotovimo, da to pomeni 1 902 EUR za vsakega odpuščenega delavca v podjetju Renault in 1 190 EUR za vsakega odpuščenega delavca v podjetju Peugeot.

Evropska komisija je ocenila, da bi ta sredstva lahko koristilo med 35 000 in 50 000 delavcev, vendar podatki EU kažejo, da število delavcev, odpuščenih zaradi prestrukturiranja, dejansko presega pol milijona. Razmere so še resnejše, ker je bilo večino teh delavcev odpuščenih zaradi prestrukturiranja znotraj EU in zato ne izpolnjujejo meril za izpolnjevanje pogojev sklada.

Dejansko moramo to politiko liberalizacije in čim večjih dobičkov končati, ker povzroča selitve in prestrukturiranje, prav tako potrebujemo ukrepe za ohranjanje delovnih mest.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen leta 2006, in sicer večinoma zaradi neuspelega ustavnega referenduma v Franciji. Že od začetka je prevladovalo mnenje, da je to le nekakšno nadomestilo, ki je bolj povezano s pretiranim vprašanjem „preselitve“ delovnih mest v nove države članice in ne toliko z vprašanjem globalizacije. Kot tak je Sklad odgovor na strahove, povezane s povečanjem Evropske unije, pri čemer jih dejansko krepi in ovira dostop do koristi, ki so novim in starim državam članicam na voljo od združitve Evrope leta 2004.

Ni presenetljivo, da se je njegova uporaba začela v Franciji in je bila povezana s težavami v zvezi z dobavitelji za podjetji Peugeot in Renault, in sicer v znesku 3,8 milijona EUR. Uporaba je dobro utemeljena in je prejela popolno podporo odbora za proračun Evropskega parlamenta.

Upam, da Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ne postane metoda za iskanje posojil, tj. enostavna metoda za pridobivanje subvencij EU za podjetja, ki se soočajo s težavami, pri čemer se ta sredstva dodeljujejo na osnovi meril, ki niso zelo natančna. Preveč evropskih podjetij se sooča s težavo prestrukturiranja zaradi konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, zato sklad z letnimi sredstvi 500 milijonov EUR ne more kriti vseh potreb.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ki daje parlamentarno podporo prvi razdelitvi sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki je bil ustanovljen z močno podporo PSE, da bi ublažil vplive globalizacije na delavce.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Sklep o uporabi novega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in odziv na zahtevo francoske vlade je priložnost, ki jo moramo natančno nadzorovati, da se oceni, ali ta sklad dejansko zagotavlja želene rezultate.

Glede na rezultate razprave z dne njegove ustanovitve je ta sklad v obliki institucionalne reforme namenjen solidarnosti v zvezi z nepredvidljivimi in negativnimi posledicami procesa globalizacije. Očitno bo prosto prilagajanje trga v primerjavi z državnimi ali podobnimi intervencijami vedno boljša možnost. V vsakem primeru ta sklad obstaja v okviru Evropske unije in rešitev, ki jih večino držav članic izvaja pri reševanju socialnih kriz, zato je treba zagotoviti, da so rezultati njegove uporabe pričakovani in da taka intervencija ne pomeni napačnih sporočil za trg, pri čemer bi se nenamerno spodbujale rešitve, ki bi povzročile še večjo škodo. Ker menim in upam, da se to ne bo zgodilo, sem glasoval za to poročilo.

– Poročilo: Klaß (A6-0347/2007)

  Christa Klaß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se kolegom poslancem za rezultat glasovanja. Temelji na rezultatu poročila o trajnostni rabi pesticidov. Tu smo izglasovali najvišje ravni. Vendar smo se osredotočili na usposabljanje in informiranje tako uporabnikov in tudi prodajalcev. Le strokovna in usposobljena uporaba pesticidov lahko zagotovi trajnost. Pri tem se seveda uporabljata najnovejša tehnologija in najsodobnejše znanje.

Podpiramo celostno zatiranje škodljivcev. Komisija poziva, da se za kmetijstvo do leta 2014 v celoti uvede obvezno celostno zatiranje škodljivcev. Za to potrebujemo splošne standarde. Celostnega zatiranja škodljivcev ne moremo vključiti v ustaljena merila, zlasti ne v Evropi.

Celostno zatiranje škodljivcev se mora vedno razvijati na prožen način. Zahteva spodbujanje dobre tehnične prakse in zagon, ki se ga vzdržuje. Zato moramo o tem ponovno razpravljati pred drugo obravnavo. Še vedno lahko dosežemo skupaj s Svetom in Komisijo dober zaključek, da se bo v Evropski uniji še naprej lahko omogočalo zatiranje škodljivcev.

  Caroline Lucas (Verts/ALE). – Gospod predsednik, razočarana sem, da si Parlament danes v zvezi s tem paketom o pesticidih ni bolj prizadeval. V zvezi z več radikalnejšimi in naprednejšimi vprašanji bi lahko dosegli veliko več. Vendar se zdaj želim osredotočiti na področje prebivalcev. Obravnavati jih moramo kot posebej ranljivo skupino, ki je sama po sebi izpostavljena, in danes smo to delno storili z glasovanjem, ki je ravnokar potekalo v tem parlamentu.

Izpostavljenost pesticidom ljudi, ki živijo v bližini šol, kjer so bližnja polja škropljena, in ljudi, ki delajo ali živijo v bližini škropljenih polj, je zelo visoka. Dolgoročno so izpostavljeni mešanicam pesticidov, ki se škropijo v njihovem kraju celo leto in v veliko primerih cela desetletja.

Do zdaj prebivalci kot posebna izpostavljena skupina niso imeli nobene zaščite. To je glavno in resno vprašanje javnega zdravja, ker je jasno, da kmetje ne morejo nadzorovati pesticidov, ko so enkrat v zraku in študije kažejo, da lahko pesticidi po zraku potujejo več milj. Želim si, da bi glede naše popolne prepovedi škropljenja iz letal dosegli več.

Že desetletja se poroča o kroničnih in akutnih boleznih na podeželju. Naš parlament bi lahko v zvezi s tem na današnjem glasovanju dosegel veliko več za zaščito ljudi pred rakom, levkemijo, nehodgkinovim limfomom in številnimi drugimi boleznimi, pri čemer sem dejansko zelo razočarana, da nismo izkoristili te možnosti, ki jo je omogočil odbor za okolje. Tako so veliko teh pozitivnejših ukrepov na žalost zavrnile druge skupine.

Vendar upam, da bodo ljudje to opazili in pritisnili na svoje predstavnike v Parlamentu, da bomo lahko pri drugi obravnavi poskušali doseči več glede zdravja ljudi. Ljudje to od nas pričakujejo. Morali bi si bolj prizadevati in zelo obžalujem, da nas druge skupine danes niso podprle.

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Kot poslanec demokratičnega foruma Madžarske (Magyar Demokrata Fórum – MDF) bom v svojem glasovanju podprl oba osnutka zakonodajnih besedil, ki zagotavljata strožje predpise in večji nadzor v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Menim, da te določbe predstavljajo mejnik na poti k varnejši in bolj zdravi proizvodnji živil.

Snovi, ki ogrožajo zdravje je treba odstraniti in zmanjšati celotno količino pesticidov, ki jih uporabljamo. Na Madžarskem na primer se porabi petnajstkrat manj kemikalij kot na Nizozemskem, pri čemer so bila intervencijska skladišča Evropske unije, ko so še obstajala, polna madžarske koruze. Zato lahko in moramo nadaljevati pri proizvodnji sadja, zelenjave in ostalih živil z uporabo trajnostnih ravni fitofarmacevtskih sredstev. Če želijo države članice uvesti strožje določbe, morajo še naprej imeti pravico do tega. Hvala.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). (CS) Gospod komisar, tudi sama sem ogorčena nad dejstvom, da se človeško zdravje izpostavlja tveganju, na primer med škropljenjem iz letal, ter da je uporaba pesticidov vedno večja zaradi vedno večje odpornosti proti fitofarmacevtskim sredstvom.

Nedvomno moramo posodobiti predpise za varno uporabo pesticidov v Evropi. Vendar obžalujem, da so se tu v Parlamentu prek zelenih in levičarskih poslancev podprli populistični predlogi, kot je prepoved pesticidov v celoti ali na lokalni ravni. Menim, da je to zelo neodgovorno. Govorimo o zdravilih za rastline, pri čemer bi bila njihova prepoved enaka prepovedi uporabe zdravil v človeški medicini. Obe vrsti sta ob nepravilni uporabi seveda strupeni: zato si moramo prizadevati za spodbujanje standardov in širjenje informacij, pri čemer ne smemo sprejemati znanstveno neutemeljenih, nekritičnih in prekomerno birokratskih ukrepov.

Gospe in gospodje, zaradi zdravega razuma nisem podprla večine vaših predlogov iz paketa. Menim, da poročilo gospe Klaß kot tako ni zelo uspešno.

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Klaß, pri čemer je eden od razlogov za to poostritev predlogov sprememb, ki jih je predlagala Evropska komisija. V okviru zmanjšanja pogostosti uporabe pesticidov za 25 % v petih letih in za 50 % v desetih letih poročilo posebej omenja nacionalne akcijske načrte. V zvezi s tem je zelo pomembno, da Evropski parlament postane strožji in se odloči za bolj zelen pristop od Evropske komisije.

Prav tako odločno poudarjam, da je na mojo odločitev vplivalo dejstvo, da poročilo, o katerem smo glasovali, vključuje izjavo, da bodo vse države članice zagotovile zaščitne pasove, da se prepreči vdor pesticidov v zbiralnike in pitno vodo.

  Bernadette Bourzai (PSE), v pisni obliki. – (FR) Kot pripravljavka mnenja o kakovosti vode sem ugotovila, da so pesticidi vključeni v propadanje okolja in zlasti površinskih in obalnih voda, ker je njihovo delovanje dolgotrajno, lahko se prenašajo na dolge razdalje in predstavljajo razpršeno obliko onesnaževanja, ki jo je težko izslediti zaradi izpiranja, neposrednih izgub v zemljo in zrak ter dežja, ki spira rastline in tako naprej. Bolj splošno, sedanja uporaba pesticidov v našem kmetijstvu ima lahko škodljive posledice za naše zdravje. Zato se nestrpno pričakuje zakonodajne predloge Komisije o uporabi pesticidov in postopke dovoljenja ter umeščanje na trg.

Vendar menim, da so cilji nezadostni in sem zato na plenarnem zasedanju Parlamenta neuspešno podprla stališče odbora za okolje, v katerem so na ravni EU pozvali k 25 % zmanjšanju pogostosti uporabe pesticidov v petih letih in 50 % zmanjšanju pogostosti uporabe pesticidov v desetih letih ter k deset metrov širokim zaščitnim pasovom med polji in vodotoki. Zlasti obžalujem, da je to prva obravnava in se bo besedilo v prihodnosti verjetno še dodatno omililo.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Klaß o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov, ker si prizadeva za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in prispeva k visokim standardom varnosti za ljudi, živali in okolje.

Vendar menim, da je za možnost škropljenja iz letal bistveno, da se ohrani za razmere, v katerih ni učinkovitega nadomestila ali v katerih nanašanje na zemljo pomeni veliko tveganje, čeprav bi na območjih Natura 2000 poleg možnosti prepovedi pesticidov morali omogočiti tudi omejitev njihove uporabe ali zmanjšanje tveganja, povezanega s tem, kar pomeni izvajanje posebne ocene tveganja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − – (PT) S sklepom o sprejetju šestega okoljskega akcijskega programa se je potrdilo, da se mora vpliv fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in okolje še naprej zmanjševati, da je treba doseči bolj trajnostno rabo pesticidov in sprejeti dvotirni pristop s popolnim izvajanjem ter primerno spremembo ustreznega pravnega okvira, poleg tega je treba razviti tematsko strategijo trajnostne rabe pesticidov.

Zdaj gospa poročevalka meni, da je naslov predloga Komisije zavajajoč. Cilj predloga je ureditev posebne vrste pesticidov, tj. pesticidov v obliki fitofarmacevtskih sredstev. V skladu s tem je treba izraz „pesticidi“ nadomestiti z izrazom „fitofarmacevtska sredstva“ v celotnem besedilu direktive.

Cilj direktive je zmanjšati tveganje, povezano z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in tveganje za okolje in človeško zdravje. Vendar morajo biti ukrepi, oblikovani v zvezi s tem sorazmerni, pri čemer se ne sme pozabiti, da mora biti to predvsem zadeva držav članic, ki morajo z ukrepi nacionalnih akcijskih načrtov pomagati zmanjšati tveganje, povezano z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. To je edini način, ki upošteva različne razmere in stanja na lokalnih ravneh.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Sistematično sem glasoval proti celotnemu paketu o fitofarmacevtskih sredstvih in s tem dokazal moje nasprotovanje dokumentu, ki še ni bil pripravljen za plenarno zasedanje. Soočanje 700 poslancev EP s 300 – 400 predlogi sprememb, o katerih naj bi glasovali v treh ali štirih obrokih je sramotno za zakonodajalca. Prav lahko bi organizirali tudi loterijo. Menim, da je hvalevredno, da se zakonodajalec želi boriti proti zlorabam na področju uporabe pesticidov. Vendar oblikovanje sistema, ki je tako birokratski in neučinkovit izvira iz slabe zakonodaje. Če želimo nahraniti nenehno naraščajoče prebivalstvo, Zemlji ne bo uspelo brez fitofarmacevtskih sredstev.

  Toine Manders (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Evropski parlament je danes zavrnil obravnavanje pozivov okoljskih fundamentalistov v zvezi z neizvedljivimi predpisi glede trajnostne uporabe pesticidov. Glavna sporna točka je bil predlog odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane za prepoved uporabe pesticidov v razdalji desetih metrov od vodotokov. To bi imelo katastrofalne posledice za upravljavce javnih površin in rekreacijskih površin, kot so igrišča za gol v državah, kot je Nizozemska, v kateri je veliko njene površine pokrite z vodo.

Izid glasovanja je kompromis med varstvom okolja in izvedljivimi predpisi za organe in podjetnike. Skupaj smo odgovorni za preprečevanje tveganj, pri čemer pri uporabi pesticidov dejansko drži, da je „manj več“, vendar morajo biti predpisi bolj realistični in izvedljivi. Če je to mogoče, je treba uporabiti nadomestne rešitve, vendar si lahko le želimo, da popolna prepoved vse uporabe pesticidov ne bo vplivala na naše gospodarstvo in družbo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to spremenjeno poročilo, s katerim je bil dosežen razumen kompromis med ohranjanjem javne varnosti z omejevanjem uporabe pesticidov in med omogočanjem podjetjem, povezanih z zemljo, da povečujejo proizvodnjo kulturnih rastlin. Odločno podpiram upoštevanje previdnostnega načela kot glavnega cilja tega pristopa.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Danes v času kosila je Evropski parlament posredoval sporočilo, ki odgovarja na zaskrbljenost državljanov v zvezi s kmetijstvom, ki se zavzema za manjšo odvisnost kmetijstva od uporabe pesticidov, je trajnostno in upošteva zdravje kmetov in drugih uporabnikov.

Napredek je člen o varovanju zdravja, ki ga ni bilo v uredbi iz leta 1991, pri čemer je zdaj jasno potrjen z načelom substitucije (kot je za registracijo, evalvacijo, avtorizacijo in omejevanje kemikalij (REACH), namenjenim spodbujanju manjše uporabe kemikalij ali uporabe nekemičnih nadomestnih možnosti), s katerim je prednostna naloga zaščita najbolj ranljivega prebivalstva ter načelna prepoved škropljenja iz letal.

V zvezi z stopnjo, s katero jih profesionalci in zasebniki uporabljajo, je bilo bistveno odpraviti zakonite pomanjkljivosti. To se bo doseglo z okvirno direktivo, ki upošteva nove navade in smernice v vrtnarstvu: pesticidi so tudi v naših domovih in vrtovih.

Najbolj obžalujem, da je Komisija zavrnila novi pristop iz poročila gospe Klaß, znan kot celostno zatiranje škodljivcev, ki dovoljuje uporabo vseh ustreznih kmetijskih tehnik s prednostno uporabo okolju prijaznih tehnik. Vztrajam pri svojem prepričanju, da je integrirana pridelava razumno kmetijstvo 21. stoletja.

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki. − (DE) Predlagana direktiva, ki oblikuje okvir za ukrepanje Skupnosti za doseganje trajnostne uporabe pesticidov, je pomembna, ker se kljub obstoječim okvirnim uredbami o zemlji, zraku in vodi še vedno pojavljajo skrb vzbujajoče količine nekaterih pesticidov. Dokaz, ki presega obstoječe uredbe, je vzrok za zaskrbljenost v zvezi s poljščinami, pri čemer zahteva politično pobudo. Nacionalni akcijski načrti z dejanskimi cilji za zmanjšanje tveganj in odvisnosti, povezanih s pesticidi, so v zvezi s tem ključne. Zelo obžalovanja vredno je, da na plenarnem zasedanju predloga spremembe nismo dopolnili s ciljem za zmanjšanje zaskrbljujočih strupenih in zelo strupenih snovi za 50 % do leta 2013 ter za 20-odstotno zmanjšanje pesticidov v prihodnjih desetih letih. To bi bil pomembno politično sporočilo tudi v danih razmerah.

  Bogusław Sonik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Razumno zmanjšanje tveganja je ključ do trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Ta cilj moramo doseči z izvajanjem načel iz direktive o trajnostni rabi pesticidov.

Vsaka država bo zavezana, da v skladu s smernicami iz direktive pripravi svoj lastni načrt. Vsaka država to izvede z upoštevanjem lokalnih determinant in spoštovanjem razlik.

Glavna razlika med nami je raven kmetijskega razvoja. Države, ki spadajo med nove države članice EU, morajo pogosto nadoknaditi velik primanjkljaj zlasti v zvezi s kakovostjo in zdravjem proizvedenih živil. Zmanjšanje uporabe pesticidov v teh državah v primerjavi s sedanjo ravnjo uporabe bo vplivalo na nas potrošnike.

Prav tako imamo različne pokrajine. Na Poljskem je ogromna gozdna območja pred škodljivci mogoče zaščitili samo s škropljenjem iz zraka. Naša dolžnost do naravnega okolja je zaščiti gozdove, medtem ko je dolžnost Parlamenta, da določi načela varne rabe izdelkov, ki ščitijo naravno okolje.

Direktiva v veliki meri poudarja, da je izobraževanje kmetov najpomembnejši način za izvajanje trajnostne rabe pesticidov. Naloga Parlamenta je spodbujati izobraževanje in zagotoviti razmere, v katerih bo to omogočeno vsem kmetom.

Smernice direktive morajo spodbujati države članice in kmete namesto, da jih od odvračajo.

  Thomas Ulmer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem proti poročilu, ker jasne meje med različnimi predlogi sprememb, za katere menim, da so pomembni, ni več. Zatiranje škodljivcev je namenjeno zdravstvenemu varstvu ljudi in rastlin, pri čemer ni opozorilni znak za politiko, ki ne temelji na znanstvenih dejstvih.

– Poročilo: Breyer (A6-0359/2007)

  Michl Ebner (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da moramo poskrbeti za javno zdravje in varnost potrošnikov, pri čemer ponujam svojo celotno podporo tudi za ta stališča. Nesmiselno je izvajati nepraktične rešitve in ustvarjati razmere, v katerih proizvodnja hrane ni več mogoča brez odobrenih sredstev. Zato sem prepričan, da poročilo gospe Breyer v tej obliki ne more ostati in bi ga morali ustrezno spremeniti. Glasoval sem proti, pri čemer menim in sem zadovoljen, da se najde bolj smiselna in praktična rešitev v poročilu gospe Klaß in delovnih načrtih, katerih poročevalec v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja sem sam. Zato upam, da smo v drugem branju znatno izboljšali poročilo gospe Breyer, ker ga je treba izboljšati.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Danes se je poslalo zmedeno sporočilo. Menim, da je bil najbolj nenavaden del napad gospoda Heaton-Harrisa, ki je trdil, da želijo prostovoljne skupine vplivati na Parlament. Pomembna zadeva je oslabitev stališča Parlamenta zaradi znatnega lobiranja lobistov, plačanih od industrije, ki prednost namenja večji prodaji pesticidov namesto zaščiti javnega zdravja in potrošnikov. Na srečo niso bili v celoti uspešni. Še vedno imamo fitofarmacevtsko spričevalo, ki potrošnikom primerno omogoča, da se s poizvedbo pri trgovcu prepričajo, kaj uživajo. Ta zaščita je pomembna, pri čemer se moramo v pogajanjih s Svetom zanjo boriti. Vendar Parlament prebivalcev ni zaščitil tako, kot je želel odbor za okolje. Zaščiteni in informirani so slabše, kot je želel odbor. To je treba v naslednjih obravnavah popraviti. Menim, da zaradi sedanje ravni najnevarnejših kemikalij, teh kemikalij ne moremo več odobravati. Žal se je do zdaj Parlament izogibal ciljem za splošno zmanjšanje pesticidov.

Vendar želim povedati, da smo v skupini Zelenih pripravili poročilo, ki se v bistvu lahko uporabi za učinkovita pogajanja s Svetom, vendar je poimenovanje neumno. Podobno, kot bi imenovali ustavo reformna pogodba, je neverjetno, da Parlament pesticide naslavlja fitofarmacevtska sredstva, tj. proizvodi za zaščito rastlin. Če bi to zadevalo vsa fitofarmacevtska sredstva, tj. proizvode za zaščito rastlin, bi lahko v zakonodajo preprosto vključili ograje, ker ščitijo pred srnjadjo. To kaže kako absurdno je poimenovanje fitofarmacevtska sredstva.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Breyer o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ker bo zagotovilo visoke varnostne standarde za ljudi, živali in okolje z vzpostavljanjem strogih vendar poenostavljenih postopkov ter racionaliziranje sredstev.

Sprejeto poročilo je v skladu z načelom subsidiarnosti, zato da lahko države članice upoštevajo posebne nacionalne razmere zlasti zdravstveno varstvo rastlin ter podnebne razmere, pri čemer se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta predlog mora biti usklajen z razlogi za šesti okoljski akcijski program, da se uporabi sedanje znanje o prihodnjih in preteklih strategijah za ocenjevanje tveganj in nevarnosti za ljudi in okolje ter da se uskladi z drugimi politikami.

Prav tako mora v skladu s tematsko strategijo za trajnostno rabo pesticidov uredba zagotoviti visoko raven varovanja človekovega zdravja in okolja z dajanjem prednosti previdnostnemu načelu, vendar morajo biti ukrepi sorazmerni ter upoštevati načelo subsidiarnosti.

Povezave z drugimi politikami bi morale biti jasneje izražene. Uredba na primer ne bi smela biti v nasprotju s cilji in standardi za kakovost okvirne direktive o vodah (2006/60/ES) in njenimi hčerinskimi direktivami. To je treba zagotoviti z rednim preverjanjem.

Vsaka država članica mora imeti možnost izboljšati standard Skupnosti s svojim temeljnim standardom varnosti ali odločanjem o licenciranju proizvodov, da doseže uveljavljene cilje nacionalnih akcijskih načrtov v zvezi s pesticidi, zdravstvenih programov ali okoljskih ukrepov za zaščito okolij, ki temeljijo na posebnih nacionalnih razmerah.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo in vesel sem, da združuje trajnostno uporabo pesticidov z učinkovito zaščito zdravja in okolja.

  Luca Romagnoli (ITS) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kljub temu da sem glasoval za celotno poročilo gospe Breyer, menim, da je primerno podpreti nekaj predlogov sprememb, predlaganih za spremembo prvotnega osnutka. Nujno moramo prekiniti monopol velikih multinacionalk na področju izmenjave podatkov in dostopa ter sektor odpreti večji in pravičnejši konkurenci. Vendar po drugi strani na ta sektor vplivajo geografske in okoljske razlike, ki jih je treba ustrezno upoštevati.

V smislu vzajemnega priznavanja in primerjalnega preverjanja snovi potrebujemo več prilagodljivosti. Mala in srednje velika podjetja, ki proizvajajo predvsem dodatke, zdaj dejansko nimajo manevrskega prostora prav zaradi prevelike moči velikih industrijskih skupin na več področjih, ne le v zvezi z upravljanjem in izmenjavo podatkov. Evropska zakonodaja mora nujno upoštevati in podpirati njihove zahteve, da se prepreči njihovo počasno vendar neizprosno izginjanje s trga.

  Tokia Saïfi (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pesticidi, ki so se v zgodovini uporabljali za zaščito pred različnimi zajedavci, so znatno spremenili kmetijstvo. Kljub temu danes opažamo, da ima obsežna uporaba pesticidov v kmetijskih in nekmetijskih okoljih škodljivi učinek na okolje (onesnaženje vode, zraka, zemlje itd.) ter tudi na zdravje (razvoj nekaterih rakov, težave s plodnostjo).

Zaradi tega se je EU odločila spremeniti svojo zakonodajo, da spodbudi manjšo uporabo pesticidov. Zlasti v okviru poročila gospe Breyer v zvezi z dajanjem fitofarmacevtskih sredstev v promet in trajnostne rabe pesticidov sem glasovala za uvedbo strogih meril za vse strupene snovi (nevrotoksične, bioakumulacijske, rakotvorne itd.). Podobno sem zaradi skladnosti s francoskim nacionalnim načrtom za zmanjšanje pesticidov in registracijo, evalvacijo, avtorizacijo in omejevanje kemikalij (REACH) prav tako podprla 50-odstotno manjšo uporabo zelo zaskrbljujočih pesticidov ter nadomeščanje najnevarnejših snovi z varnejšimi nadomestnimi snovmi (vključno z nekemičnimi proizvodi) do leta 2013. Končno, v skladu z duhom nacionalne razprave o okolju v Franciji sem glasovala za davek na pesticide, da spodbudimo naše kmete k manjši uporabi izdelkov za obdelavo.

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki. − (DE) Včeraj nisem mogla izkoristiti svojega časa za govor. Istočasno je potekalo glasovanje v odboru za podnebne spremembe o poročilu gospe Hassi, ki je temeljno v zvezi s stališčem Evropskega parlamenta za konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah. Nova politika Evropske unije o uporabi pesticidov je pomemben korak k boljši zdravstveni in okoljski zaščiti. V zvezi z izidom današnjega glasovanja je pomembno zlasti jasno stališče Parlamenta, ki nasprotuje modelu treh območij, ki ga je predlagala Komisija. Predlagani model je sporen in bi očitno nasprotoval cilju trajnostne rabe pesticidov.

  Thomas Ulmer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Proti poročilu glasujem, ker ni bilo pripravljen v skladu s strogimi znanstvenimi merili ter ker menim, da je model območij v kateri koli različici brez pomena. V skupnem gospodarskem območju je smiselna samo enotna odobritev. Upam na znatno izboljšanje pri drugi obravnavi.

– Poročili: Klaß (A6-0347/2007) in Breyer (A6-0359/2007)

  Liam Aylward in Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. − Nobenega dvoma ni, da kljub trenutni zakonodaji za zmanjšanje pesticidov v našem ozračju, vodi in zalogah hrane, obstajajo velike količine pesticidov, ki so škodljivi za naše zdravje in okolje.

Vendar je danes, ko smo s kolegi poslanci odločno glasovali za zmanjšanje pesticidov v našem vsakdanjem življenju, pomembno, da prepoznamo dejanske potrebe kmetov in sadjarjev v praksi, zlasti ker cene živil rastejo. Ne moremo sprejemati le osnutkov zakonodaje. Danes sem glasoval za praktičen in uravnotežen pristop, ter proti ekstremnim predlogom sprememb, s katerimi bi se zmanjšala naša zaloga hrane in bi kmetijstvo postalo nesmiselno breme in nepraktično. Ne smemo pozabiti, da so kmetje že v osnovi okoljevarstveniki. Namesto prepovedi uporabe pesticidov bodo države članice izvajale izobraževalne in informativne kampanje, najboljše prakse in celostno zatiranje škodljivcev, kar bo koristno za nas državljane, potrošnike in kmete.

Glasoval sem za realne cilje držav članic, s katerimi se priznava raznolika narava 27 držav članic. V zvezi z uporabo mora biti glavni dejavnik tveganje, ob katerem se mora upoštevati nevarnost in izpostavljenost.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) V zvezi s poročili o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in trajnostni rabi pesticidov sem sledila zelo odgovorni usmeritvi svoje politične skupine.

Uporaba proizvodov, uvrščenih v 1. skupino rakotvornih, mutagenih snovi in snovi, strupenih za razmnoževanje, ki znanstveno dokazano škodujejo zdravju ljudi in živali, se ne sme več dovoliti.

Obvezno obveščanje vseh sosedov pred škropljenjem bi samo povzročilo množični preplah, če ne upoštevamo dejstva, da bi vključevalo veliko neučinkovite birokracije, ki z odstranitvijo proizvodov 1. skupine rakotvornih, mutagenih snovi in snovi, strupenih za razmnoževanje iz prodaje, postane neuporabna.

Menim, da se v zvezi z varovalnimi pasovi, kjer se pesticidov ne uporablja, mora upoštevati načelo subsidiarnosti, da se preprečijo dodatne omejitve, veljavne v kmetijski proizvodnji.

Ne podpiram posebne obdavčitve odobrenih proizvodov, ker bo to povzročilo popolnoma nepotrebno povečanje stroškov kmetijske proizvodnje.

Dejansko sem proti prepovedi širjenja fitofarmacevtskih sredstev s helikopterjem. Nesprejemljivo je prepovedati to metodo, ki je edina učinkovita metoda v nekaterih regijah, v katerih se na primer vinska trta goji na pobočjih hribov.

Zadovoljna sem, da so bili moji predlogi sprememb v zvezi z nesprejemljivimi učinki fitofarmacevtskih proizvodov, ki bi lahko med drugim imeli negativen učinek na vedenje nekaterih vrst, kot so čebele, in celo povzročili izumrtje teh vrst, upoštevani.

  Robert Navarro (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročili gospe Klaß in Breyer o uporabi pesticidov, ker označujeta napredek pri upoštevanju učinka uporabe fitofarmacevtskih sredstev na okolje in zdravje. Pozitivno sprejemam predvsem sprejetje predloga socialdemokratov za prepoved uporabe pesticidov na stanovanjskih ali občutljivih območjih. Prav tako sem zadovoljen s sprejetjem naših predlogov o sistematskem spodbujanji nekemičnih tehnik. Vendar obžalujem, da je evropska desnica nasprotovala uvedbi ciljev za zmanjšano uporabo teh proizvodov. Veliko primerov dokazuje, da je zmanjšanje možno, pri čemer bi se strategija za postopno zmanjšanje lahko uvedla brez ogrožanja industrije in delovnih mest. Ponovno je desnica dala prednost dobičku… Vendar tudi mali koraki štejejo, pri čemer sta ti poročili korak v pravo smer za trajnostno kmetijstvo v prihodnosti in bolj zdravo okolje za naše otroke.

11. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

(Seja je bila prekinjena ob 14.25 in se je nadaljevala ob 15.05.)

PREDSEDUJOČI: Gospod PÖTTERING
Predsednik

12. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

13. Predlog splošnega proračuna: Oddelek III − Predlog splošnega proračuna 2008: Oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

− poročilu (A6-0397/2007) gospoda Virrankoskega v imenu odbora za proračun o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2008, oddelek III − Komisija

(C6-0287/2007 – 2007/2019(BUD)) in

− poročilu (A6-0394/2007) gospoda Itäläja v imenu odbora za proračun o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2008, oddelki I, II, IV, V, VI, VII in IX

(C6-0288/2007 – 2007/2019(BUD)).

  Predsednik. − Preden dobi besedo gospa komisarka Grybauskaitë, bi izrazil presenečenost, da drugi komisarji, ki smo jih prosili za udeležbo, niso prisotni. Razlogi so različni: morda so bila naša vabila poslana nekoliko prepozno. Preveril bom, ali je to razlog.

Vendar bi opomnil Komisijo, da mora biti v skladu z medinstitucionalnim sporazumom prisotna med tednom, ko zaseda Evropski parlament. Zadevo bom preveril, pri čemer pričakujem, da bo Komisija in mi kot Parlament dejansko spoštovali svoje obveze v skladu z medinstitucionalnim sporazumom.

Zato bi prosil prisotno komisarko gospo Grybauskaitë, da to sporoči Komisiji. Sicer sem to že nenačrtovano povedal na konferenci predsednikov. Kakorkoli že, zdaj ne želim enostransko obtoževati, vendar bom zadevo preveril.

  Ville Itälä (PPE-DE), poročevalec. – (FI) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem predsedniku odbora za proračun, članom in koordinatorjem odbora, ker so omogočili, da smo v zelo pozitivnem vzdušju dosegli odličen kompromis. Prav tako je bil pri pripravi proračuna zelo odprt in pripravljen sodelovati generalni sekretar Parlamenta. To je dober začetek za prihodnje sodelovanje med upravo in odborom za proračun.

Najprej bi povedal, da se ta sistem dveh organizacij, tj predsedstva in odbora za proračun, ki odločata o proračunu, v prihodnosti ne more ohraniti. Pristop, da predsedstvo razvija različne nove zamisli in nove projekte, ni ustrezen. Odbor za proračun je samo element, ki potrjuje sredstva ali jih zavrne. Primer tega so pomembna nova povečanja, ki jih je predlagal predsednik skupine, ki bi presegla znamenito 20-odstotno zgornjo mejo, ki smo jo sprejeli skupaj. Upam, da bodo v zvezi s tem ljudje upoštevali smernice predsednika odbora, ker on ve, kakšen je ustrezen potek tega procesa, da se dosežejo dejanski in primerni rezultati. O teh zadevah se ne more odločati na dveh mestih. Veliko boljše je, če se o njih odloča samo na enem.

Ko se je pripravljal proračun Parlamenta, sta uprava in predsedstvo s predlogom, da mora osnovno načelo ostati 20 % pod zgornjo mejo, dala pravo pobudo. Nato je predsednik skupine dopolnil pravila politike. Ena novost je, da mora vsak pomočnik poslanca prejeti tisoč evrov na mesec več, kar bi skupno zneslo okoli 10 000 000 EUR, pri čemer so bila še različna druga povečanja, čeprav smo bili v položaju, v katerem je bilo treba dodatne stroške do neke mere znižati. To dejansko ni nikoli preprosto, vendar je treba povedati, da realno nismo ničesar prihranili ali znižali, ampak smo v zvezi z novimi povečanji poskušali upoštevali proračunsko disciplino, da ne bi proračuna preveč povečali.

Dejansko je to pomembno, ker razpolagamo z denarjem davkoplačevalcev. Premisliti moramo, v katerih projektih bomo sodelovali in kateri od njih so sprejemljivi z vidika davkoplačevalcev. Predvsem se moramo osredotočiti na bistveno delo, za opravljanje katerega smo bili izvoljeni. To je zakonodajno telo, zato ne smemo izvajati projektov, ki ne spadajo na področje dejanskih zakonodajnih dejavnosti.

Vendar povem, da sem zadovoljen s skupnim kompromisom, ki Parlamentu omogoča povečanje sredstev za malo manj kot 4 %. To je sprejemljivo, pri čemer v vsakem primeru vključuje veliko projektov, ki jih podpirajo drugi poslanci tukaj.

Omenil bom nekaj teh projektov. Najprej, politika informiranja, ki je zelo pomembna. Zanjo je bilo k rezervi dodanih dodatnih devet milijonov evrov, namenjenih za novo spletno televizijo, ko bo prototip odobren. Zamisel o spletni televiziji kot tehničnem informacijskem programu je izjemna, vendar se je ne sme uveljavljati na način, ki je zdaj predlagan. Politične skupine in poslanci ne bi smeli sodelovati pri spremljanju zadevnega organa ali s tem povezanim vsakodnevnim delom. Uprava nima enake vrste politične iskrenosti, kot jo imajo politične skupine in poslanci in kot jo pričakujejo ljudje.

Težko sprejemam zamisel, ki jo je predlagala levica, da mora biti politika odpravljena iz informativne politike ter da lahko informacije o Parlamentu prihajajo samo prek njegove uprave in ne od poslancev ali političnih skupin. Nepredstavljivo je dopustiti, da informacijska politika prihaja samo prek uprave, ter nas, ki smo bili na to mesto demokratično izvoljeni, izključi iz informacijskega mehanizma.

Druga zamisel, ki se je sprejela na plenarnem zasedanju pred prazniki, povezana s to temo, zadeva lokalne medije. Predlagano je bilo, da morajo poslanci dobiti malo več denarja, da povabijo predstavnike lokalnih medijev na opazovanje dogajanja v Parlamentu in intervjuje s poslanci. Odbor za proračun je glasoval proti temu. Tega očitnega sovraštva do malih lokalnih medijev, ki prihaja od levice, ne razumem, saj se lahko s tem najbolj približamo običajnim ljudem. Vendar smo zdaj v odboru za proračun z večino glasovali proti temu denarju, zato poslanci ne moremo več porabiti denarja za povabilo lokalnih medijev v Parlament.

Tretjič, omenil bi informacijske urade. Vsaka država članica ima informacijski urad, kar je dobro, vendar zakaj se kupujejo najdražje stavbe na najdražjih območjih. Zakaj ne bi kupili malo cenejše stavbe malo vstran iz mesta ter porabili zadevna sredstva za človeške vire? Potrebujemo več ljudi, ki bodo obiskali delovna mesta, izobraževalne ustanove in šole, da ljudem predstavijo, kaj Parlament počne ter zakaj. Najboljši način, da vplivamo na ljudi, je srečanje z ljudmi in ne kupovanje dragih stavb. Ta denar bi lahko boljše porabili.

V zvezi s politiko glede stavb na splošno upam, da lahko vse organizacije skupno ustanovijo splošno organizacijo za določanje, kdaj in kje graditi ter kdaj in kje kupovati nepremičnine, zato da ne sprejemamo odločitev brez vednosti, kaj počnejo drugi ter umetno dvigamo cene nepremičnin.

Samo omenil bi še pripombe o resoluciji v zvezi s predlogom za zmanjšanje števila sej v Strasbourgu. To je morda bolj notranja razprava, vendar se mora nadaljevati, dokler se zadeve ne uredijo. Prav tako moramo postaviti zgled v zvezi z zmanjšanjem emisij. Ne smemo zapraviti 200 milijonov davkoplačevalskega denarja na leto. Javnosti moramo pokazati, da se je EU razširila in spremenila, zato se moramo tudi mi spremeniti. Zasledil nisem niti ene dobre razlage, zakaj se mora ta nadležnost nadaljevati. Zato upam, da bomo o tej temi glasovali, da se Parlament lahko pogodi s Svetom in se izvede ta zelo potrebna sprememba.

Ponovno se zahvaljujem koordinatorjem in članom odbora za proračun za kompromis, pri čemer upam, da se ga bo v četrtek na glasovanju upoštevalo ter da se bodo zadevni zneski ohranili takšni, kot smo jih skupaj sprejeli.

  Kyösti Virrankoski (ALDE), poročevalec. – (FI) Gospod predsednik, gospa komisarka, proračun Evropske unije za leto 2008 je drugi v tem programskem obdobju. Ko se je sprejel sedanji finančni okvir, se je posebna pozornost namenila okrepitvi konkurenčnosti in kohezije za rast in zaposlovanje.

Predhodni predlog proračuna Komisije je bil 129,2 milijard EUR za odobritve za prevzem obveznosti in 121 milijard EUR za odobritve plačil. Svet je v svojem predlogu proračuna odobritve za sprejem obveznosti zmanjšal na 128,4 milijard EUR in odobritve plačil na 119,4 milijarde EUR, to je za 10,3 milijard EUR pod že zelo zoženim finančnim okvirom.

Predlog proračuna Sveta je prav tako izpostavil druga vprašanja. Pod postavko 1 (trajnostna rast in zaposlovanje) so bile odobritve plačil zmanjšane za celotnih 1 046 milijonov EUR, čeprav je bila to brezpogojna prednostna naloga proračunske politike.

To jesen je Parlament prav tako prejel pismo Komisije o predlogu spremembe, ki predlaga dodatnih 262 milijonov EUR za zunanje ukrepe. Poleg tega je Komisija predlagala tudi pregled finančnega okvira, zato da se ustrezna sredstva lahko namenijo za globalni sistem za določanje položaja Galileo in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo za obdobje 2008−2013. Predlog je bil v skladu z resolucijo Parlamenta, sprejeto 20. junija, in prvo obravnavo zakonodaje Evropskega inštituta za tehnologijo.

Na podlagi teh meril je odbor za proračun predložil svoj predlog, o katerem se zdaj razpravlja. Njegovi ključni elementi so naslednji:

Brezpogojna prednostna naloga proračuna je postavka 1 (trajnostna rast in zaposlovanje). Odobritve za prevzem obveznosti so se povečale zlasti za raziskovanje in izobraževanje v skladu z lizbonsko pogodbo ter vseevropska omrežja.

Postavka 1 prav tako zadeva financiranje navigacijskega sistema Galileo. Ko se je pripravljal večletni finančni okvir, je Parlament opozoril, da je za sistem Galileo namenjenih premalo sredstev. Zdaj primanjkljaj znaša 2,4 milijard evrov, ker zasebna industrija v projektu ni pripravljena sodelovati, kot se je zgodilo v Združenih državah Amerike. Ker je projekt za Evropo politično in finančno pomemben, je Parlament vztrajal, da ga je treba nadaljevati, pri čemer ga je treba financirati iz proračuna EU. V zvezi s tem se mora sprejeti odločitev med tem proračunskim postopkom. Zato predlog proračuna v proračunskih odobritvah ni vključeval sistema Galileo in povezanih odobritev za Evropski inštitut za tehnologijo v obliki predloga za „spreminjanje satelitov“. Pogoj za njegovo sprejetje je, da je sprejet predlog Komisije za spremembo večletnega finančnega okvira. Če se to ne zgodi, projekt Galileo ne bo uspel, pri čemer bo tudi financiranje Evropskega inštituta za tehnologijo v težavah. S financiranjem projekta Galileo je nesmiselno nadaljevati, če Svet ne želi resnično vztrajati do konca.

Odobritve sredstev za strukturni in kohezijski sklad pod postavko 1b so se znatno okrepile, saj so neporavnane obveznosti v skladih (RAL) zaskrbljujoče visoke, in sicer več kot 95 milijard EUR.

Poleti sta Parlament in Svet sprejela skupno deklaracijo v zvezi s počasnostjo Komisije pri odobravanju funkcionalnih programov. Zdaj je 63 % programov sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada neodobrenih, kot tudi 83 % programov evropskega socialnega sklada in 75 % programov za razvoj podeželja, čeprav se prvo leto programov že izteka.

Počasnost te uprave resno ogroža strukturno in kohezijsko politiko EU ter zlasti obnovo novih držav članic, saj je sedanji finančni okvir velik evropski projekt obnove večji, kot je bil Marshallov načrt po drugi svetovni vojni.

Vendar je v tem predlogu proračuna za nove države članice namenjenih samo 22,1 milijard EUR in 5,3 milijard EUR za strukturne ukrepe oziroma razvoj podeželja. V skladu s tem odbor za proračun predlaga, da se zadevni del upravnih stroškov Komisije prerazporedi v rezervo in se sprosti takrat ko so programi odobreni, ker je ta proces treba pospešiti.

Druga velika težava je povezana s postavko 4 (EU kot globalni partner). Predhodni predlog proračuna je bil jasno neustrezen, zato je Komisija v svojem pismu za predlog spremembe predlagala 120 milijonov EUR za Kosovo in 142 milijonov EUR za Palestino. Tudi Svet je predlagal povečanje za 260 milijonov EUR za navedeni regiji.

Odbor za proračun je sprejel pristop Komisije, vendar je za Kosovo in Palestino dodal nadaljnjih 10 milijonov EUR. V obrambo prednostnih nalog Parlamenta je odbor predlagal tudi predlog spremembe, označen z „zvezdico“. Strinja se z zmanjšanjem za 40 milijonov EUR, ki bi ga drugače morali izvesti v skupni zunanji in varnostni politiki, ker je povečanje, ki ga je predlagal Svet, jasno področje njihovega interesa, pri čemer bi ogrozilo prednostne naloge Parlamenta. Predlog, označen z zvezdico, prav tako vključuje povečanje, ki ga je predlagal odbor za zunanje zadeve v zvezi s Palestino in Kosovim, v znesku 40 milijonov EUR ter manjšo prilagoditev 7 milijonov EUR za svetovni zdravstveni sklad in nekatere druge postavke. Predlog spremembe se lahko sprejme, če se bo Svet strinjal z uporabo instrumenta prilagodljivosti.

V zvezi z decentraliziranimi agencijami lahko povem, da je odbor povečal zmanjšane odobritve Sveta in osebja za 32 milijonov EUR. Menimo, da je sodelovanje potekalo relativno dobro. Bistvena sprememba zadeva agencijo za nadzor meja Frontex, za katero so se odobritve povečale za 30 milijonov EUR. Sodelovanje na področju nadzorovanja meja in njihove krepitve je ena od ključnih prednostnih nalog Parlamenta.

Slogan tega proračuna je „proračun, usmerjen v rezultate“. Cilj je spodbujanje oblikovanja in upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti. Zato je bilo 49 milijonov EUR splošnih upravnih stroškov Komisije uvrščenih v rezervo in bodo sproščeni takoj, ko bo Komisija na zahtevo Parlamenta predložila predloge za študije in poročila o razvoju upravljanja proračuna na podlagi dejavnosti, pojasnitvi odgovornosti osebja in prihodnjem trendu števila zaposlenih. To je povezano z izjavo o izvršilnih agencijah, sprejeto na spravnem sestanku Parlamenta. Ta določa, da mora vsak nov predlog vsebovati analizo stroškov in koristi v primerjavi z razmerami, v katerih so ukrepi odgovornost Komisije. Poleg tega morajo biti meje odgovornosti in obveznosti v zvezi z agencijo in Komisijo jasno določene, pri čemer mora vsebovati pojasnilo, kako bo Komisija prevzela odgovornost za delo agencije in porabo sredstev. Seznanjeni smo z opozorilnim primerom iz preteklosti v zvezi z uradi za tehnično pomoč.

Skupni znesek za predlog proračuna pred nami je 129 680 milijard EUR, kar je 623 milijard EUR manj od večletnega finančnega okvira. Odobritve plačil zanašajo 124 194 EUR, kar je enakovredno 0,99 % bruto nacionalnega dohodka držav članic. Znesek je 5 300 milijonov EUR nižji od finančnega okvira, pri čemer je pri pripravi tega predloga, o katerem se bo posvetoval Evropski parlament, odbor za proračun dokazal veliko discipliniranost.

Predlog proračuna se je pripravljal v duhu izrednega soglasja in odličnega sodelovanja. Zahvaljujem se predsedniku odbora za proračun, Reimerju Bögeju za odlično vodenje ter koordinatorjem in poročevalcem v senci iz vseh političnih skupin. Izkazali so znatno prilagodljivost in sposobnost sodelovanja. Prav tako se zahvaljujem Komisiji in zlasti gospe komisarki Grybauskaite za pozitiven odnos ter tudi portugalskemu predsedstvu, ki se je v tristranskih pogajanjih in spravi izkazalo s konstruktivnim odnosom in spoštovanjem. Končno, svoje spoštovanje in hvaležnost želim izraziti sekretariatu odbora za proračun in administratorjem, odgovornim za proračun v moji skupini ter drugih političnih skupinah za veliko količino opravljenega dela.

Zdaj predajam proračun za leto 2008 v posvetovanje plenarnega zasedanja.

  Richard James Ashworth, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem gospodu Virrankoskemu za odlično poročilo in veliko količino dela, ki ga je opravil v zvezi z njim.

Pravilno je navedel, da je leto 2008 drugo v sedemletni finančni perspektivi. Menim, da je ta proračun pravilno usmerjen, da ponudi stroškovno učinkovitost, pri čemer z odobritvami plačil, ki so letos določene na 0,99 % bruto nacionalnega dohodka, lahko doseže veliko boljše izvajanje v naslednjih letih.

Vendar za doseganje teh ciljev pozivam Svet, naj upošteva zlasti mnenja Parlamenta in naj se pripravi o nekaterih zadevah razpravljati še naprej, pri čemer v tej točki navajam štiri takšne zadeve.

Prvič, program Galileo in Evropski tehnološki inštitut: Parlament je oba odobril, vendar še vedno potrebujemo dokaz proračunske discipline drugih institucij, pri čemer poudarjam tri stvari. Prvič, ugotavljam pomanjkljive dokaze v zvezi z zahtevami za prekoračitev stroškov in pozno oddajanje projektov. Drugič, ugotavljam pomanjkljive dokaze o zelo jasnih razmejitvah odgovornosti in obveznosti glede teh glavnih točk, zlasti glede dodeljevanja pogodb o delu na projektih. Nazadnje, menim, da bi si Komisija morala veliko bolj prizadevati za vključevanje drugih v svojo vizijo o programu Galileo in zlasti fazi naknadnega razvoja tega projekta in trenutnih razmerah.

Drugič, že zdaj se zavedamo, da bodo potrebe po financiranju Palestine in Kosova znatno presegle mejno vrednost, ki je določena v postavki 4. Delno se je to pokrilo z zmanjšanjem financiranja skupne zunanje in varnostne politike. Vendar bodo zaradi tega naslednje leto nastale neizogibne težave, pri čemer menim, da bomo po prvi obravnavi Parlamenta morali razpravljati s Svetom in Komisijo, da bi ugotovili, kako takšne razmere obravnavati.

Tretjič, Svet pozivam, naj podpre prizadevanje Parlamenta, da bi Komisijo obvezal k upoštevanju pregleda usklajenosti zakonodaje in doseganju večje učinkovitosti osebja. To vključuje decentralizirane in zunanje agencije, pri čemer se bojim, da so potrebne precej višje ravni odgovornosti.

Nazadnje je najpomembneje, da Svet in Komisija bistveno bolj resno obravnavata doseganje pozitivne izjave o zanesljivosti Računskega sodišča. Menim, da trenutno napredujeta nesprejemljivo počasi, zaradi česar je verodostojnost tega parlamenta resno ogrožena. Zato pozivam zlasti Svet, da te razmere obravnava veliko bolj resno.

  Catherine Guy-Quint, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, najprej se zahvaljujem celotni proračunski skupini za njihovo opravljeno delo zlasti našima poročevalcema, gospodu Virranskoskemu in gospodu Itäläju. Proračunski postopek potrjuje ozkost večletnega finančnega okvira. Znesek namenjen plačilom, tj. manj kot 130 milijard EUR ali 0,99 % bruto domačega proizvoda, je nezadosten in ne more uresničiti upov za razvoj evropske politike.

Skupinsko delo odbora za proračun pomeni, da se lahko ohranijo prednostne naloge proračuna političnih skupin, vendar finančni okvir preprečuje okrepitev politik, ki spodbujajo rast, obljubljenih evropskim državljanom. Naš odbor je skrbno obravnaval izbire parlamentarnih odborov, vendar je širjenje pilotnih projektov dokaz za razočaranje zaradi omejenosti tega finančnega okvira. Ponovno smo se morali prepirati o drastičnih zmanjšanjih Sveta, pri čemer sem zadovoljna z zagotovljenim kompromisom. Komisija mora še vedno pravilno izvajati ta proračun. Ne bomo več prenašali, da se z neuspelim izvajanjem in prenosom odobritev proračunskih sredstev na države članice ta prvotni predlog proračuna spreminja.

Prvič, v proračunu za leto 2008 ne podpiramo neuspele porabe kohezijskega sklada. V socialistični stranki smo povečali drastična zmanjšanja Sveta, ki so zadevala programe kot Kultura 2007, Media 2007 in Mladi v akciji. Ne bom vas opominjala na pomembnost teh programov, saj je nova pogodba namenjena narodom Evrope. Pozivam Svet, naj o tem premisli, na primer da zagotavljanje sredstev za izvajanje raziskav ali delovanje agencije Frontex in izboljšanje informiranja ustreza sedanjim skrbem evropskih državljanov. Predlagamo tudi odobritev dodatnih proračunskih sredstev za nekatere nove projekte, da se izboljša možnost nastanitve beguncev ali za boj proti diskriminaciji nevladnih organizacij. Evropski proračun mora nujno še naprej pomagati tistim, ki se bojujejo proti nadlogam, ki ogrožajo evropsko družbo.

V zvezi z zunanjimi odnosi EU smo zmanjšali odhodke za skupno zunanjo in varnostno politiko za 40 milijonov, ker moramo spoštovati naše zavezanosti in zavezanosti EU: ohranitev rezerve za nujno pomoč, pomoč najbolj prikrajšanim državam, podpora svetovnemu skladu za boj proti aidsu in svetovnemu zdravstvenemu skladu ter zagotavljanje razvojne pomoči. Za Kosovo in Palestino bo treba za zagotovitev 87 milijonov EUR uporabiti instrument prilagodljivosti. Obžalovanja vredno je, da je za postavki 4 sistematično namenjenih premalo sredstev. Revščina na svetu raste, pri čemer se naš proračun manjša.

V zvezi z Evropsko komisijo priznavam, da je rezerva 40 milijonov EUR strogo določena, vendar izraža naše dvome v učinkovitost izvajanja upravljanja po dejavnostih. Naj navedem nekaj primerov: najprej, neuspešna poraba kohezijskega sklada, nezmožnost izvajanja pilotnih projektov, za katere si prizadevamo, kot so programi praks, podobni programu Erasmus, pomanjkanje preglednosti pri izbiri raziskovalnih podjetij, slabo izvajanje izbirnih natečajev za nove uradnike. Seznam je dolg, pri čemer se Parlament želi prepričati o dobrem namenu izvršilnega organa.

Končno, glavni predlog spremembe, označen z zvezdico, zahteva, da sta program Galileo in Evropski tehnološki inštitut financirana prek zgornje meje finančne perspektive. To zahteva ali celo prisili v manjšo revizijo finančne perspektive. Parlament ne more sprejeti ogrožanja programa Galileo, ki je velik izziv s tehnološkega, gospodarskega in političnega vidika ter temeljno strateško orodje za politično moč in neodvisnost EU, vendar sem prepričana v pravilnost pripombe gospe Merkel v našem parlamentu. Kanclerka Merkel je 29. junija s tem afriškim pregovorom zaključila svoje predsedovanje. „Če želite iti hitro, pojdite sami, vendar če želite iti daleč, pojdimo skupaj.“

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedniku Evropskega parlamenta, da osebno predseduje temu zasedanju in tem postopkom ter zaradi dejstva, da to ne poteka opolnoči. S tem sem zelo zadovoljna.

Gospa komisarka, nedvomno bodo postopki za sprejetje proračuna za leto 2008 velik izziv. Vendar v Parlamentu sodelujemo, pri čemer sem prepričana, da se bo na našem glasovanju v četrtek splošno podrlo strategijo, odbor za proračun in pripravljavca mnenja, ki ga je gospod Virrankoski izbral za proračun Komisije.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo podpira odlične predloge Komisije za financiranje satelitskega nadzornega sistema Galileo. Podpiramo, da se presežek denarja iz kmetijskih shem uporabi za ta projekt, namesto da se vrne državam članicam. Nesmiselno bi bilo zmanjšati financiranje raziskav in prometa, da bi dobili sredstva za Galileo, kot so predlagali finančni ministri EU. Če se države članice EU strinjajo, da bomo imeli sistem Galileo, morajo zanj zagotoviti tudi sredstva in jih ne porabiti za druge namene. Kot je že navedel gospod Virrankoski, smo bili že prej seznanjeni, da se projektu Galileo ne namenja dovolj denarja, zato razmere, s katerimi se zdaj srečujemo, niso presenetljive.

Druga pomembna sporna zadeva v zvezi s Svetom zadeva sredstva politike za zunanje zadeve. Vsi smo zelo zaskrbljeni, ali je bilo za Kosovo in Palestino namenjenega dovolj denarja. Zahvalila bi se gospodu Virrankoskemu za njegovo izredno prizadevanje, da se doseže kompromis široko podporo.

V zvezi z agencijami smo zadovoljni, da je agenciji za nadzor meje Frontex namenjenega več denarja, pri čemer upamo, da se najde rešitev za zagotovitev, da Evropska agencija za pomorsko varnost čim prej začne s podatkovnim centrom za sistem dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam, ki se bo vzpostavil konec leta 2008.

Poročevalec za druge inštitucije, gospod Itälä, je imel izvedljivo nalogo, vendar težavno. Težavna naloga je bil proračun Parlamenta, v katerem ni bilo možno zmanjšati stroškov na letno raven z inflacijo. Vendar je bilo kljub temu možno stroške ohraniti pod 20-odstotno zgornjo mejo. Skupina ALDE je podprla prvotni dogovor med poročevalcem in predsedstvom, pri čemer je obžalovanja vredno, da je bilo treba zaradi slabega usklajevanja med predsedniki večjih skupin dogovor ponovno spreminjati. To se ne sme ponoviti, saj lahko to boljše izpeljemo. Vendar ne opominjam gospoda Itäläja. Pripravil je dober prispevek, pri čemer se mu prav tako zahvaljujem, ker je našel sprejemljivo rešitev za odbor regij, ki mu je Svet zelo neprizanesljivo zmanjšal sredstva.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v imenu skupine UEN se iskreno zahvaljujem poročevalcema, gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäläju, ter vsem članom odbora za proračun za njihovo prizadevanje pri pripravi proračuna in njihovo odlično sodelovanje. Najlepša hvala.

Ali se drugi proračun v sedanji proračunski perspektivi znatno razlikuje od predhodnih razen glede zadevnih zneskov? Kot običajno moramo nadaljevati financiranje odhodkov iz prejšnjih let, pri čemer lahko spreminjamo samo dele proračuna. Takšni pomembni predpostavki sta Evropski inštitut za inovacijo in tehnologijo ter projekt Galileo. Več sredstev je namenjenih tudi za Palestino in Kosovo. Znatno so se spremenila sredstva za financiranje skupne kmetijske politike in posebnih agencij.

Ali delamo veliko napako, ko nenatančno prilagajamo zneske kasnejšim izdatkom? Ali je smiselno to početi za eno leto vnaprej? Poskušamo, vendar imamo vedno priložnost proračun prilagoditi, kar je zelo pomembno. Morda bi morali v prihodnosti oblikovati več točk, ker bi to omogočalo prilagodljivost proračuna.

Končno se iskreno zahvaljujem gospodu Virrankoskemu. Kljub zahtevnosti zadevnega področja mi je bilo v veliko veselje sodelovati z njim.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, začenjam s trditvijo, da imamo splošno težavo z obstoječo finančno perspektivo, ker z vidika skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze proračun na razpolago do leta 2013 dejansko ni zadosten za velike izzive, s katerimi se srečuje Evropa in sedanjih 27 držav članic.

Izjavljam, da v Svetu v zvezi s področjem proračuna in financ ni dovolj evropskega duha. Menim, da potrebujemo, kot smo že izjavili z lizbonsko strategijo, resnično tehnološko napredno ofenzivo za Evropo, če dejansko želimo oblikovati pot do družbe, ki temelji na znanju. Žal v tem zelo zaostajamo. Prav tako menim, da moramo storiti več za raziskave in razvoj ter vseživljenjsko učenje, če želimo, da so evropski državljani ustrezno usposobljeni, ter jim zagotoviti spretnosti, da se uspešno spopadejo z globalizacijo.

Prav tako moramo oblikovati, pri čemer kažejo tudi vse volitve, da to državljani od nas zahtevajo, odgovorno zunanjo politiko. Vendar če želimo vlagati več v preprečevanje kriz ter odgovorno ukrepanje na kriznih žariščih po svetu, potrebujemo ustrezna sredstva, ki jih zdaj nimamo dovolj.

V zvezi s politiko boja proti podnebnim spremembam prav tako menim, da moramo svetu pokazati, da se dobro premišljena politika boja proti podnebnim spremembam in selektivna rast povezujeta. Na tem področju mora Evropa narediti velik korak s tem, da prepriča druge celine in velike države kot so Kitajska, Indija in Združene države, da lahko z oblikovanjem politike za boj proti podnebnim spremembam in ustvarjanjem novih delovnih mest osvojimo tudi srca svojih državljanov.

Po drugi strani menim, da lahko dejansko privarčujemo pri evropskem proračunu, na primer pri kmetijskih subvencijah za izvoz, proizvodnji tobaka ter tudi stroških naših zasedanj tukaj v Strasbourgu. Vidimo, da je proračun neustrezen za naš velik, visoko zastavljen znanstveni projekt, kot je satelitski navigacijski sistem Galileo. Veliko predhodnih govorcev je to že navedlo. Vendar če menimo, da je to politično korektno, si mora za to prizadevati tudi Svet, ker bomo drugače izgubili stik z Združenimi državami ter Kitajsko in Indijo. Če dejansko želimo pokazati, da je Evropa celina, ki resnično ceni znanje in želi biti družba, ki temelji na znanju, bo moral Svet prav tako narediti več v zvezi z Evropskim inštitutom za inovacijo in tehnologijo. Če želimo spodbujati Evropo, je potrebna skupna evropska želja.

Na kocu se zahvaljujem vsem kolegom poslancem, ki so sodelovali pri predlogu tega proračuna. To je dogovor, vendar je vsaj s stališča Parlamenta dober dogovor, ki ga bomo zagovarjali.

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospod predsednik, gospa komisarkam, v vseh skupinah obstaja verjetno veliko različnih mnenj. Nekateri so zadovoljni s strogo proračunsko politiko Sveta, medtem ko se drugim poslancem zdi, da je politika ovira za doseganje vsega dobrega in odličnega. Dejstvo je, da je predlog Sveta za proračunsko vsoto izredno nizek v primerjavi s skupnim nacionalnim prihodkom ter da predlog Parlamenta prav tako predstavlja izredno nizko raven proračunskih odhodkov.

Naša skupina je nezadovoljna, da predlog proračuna poveča vojaški profil Unije. Militarizacija Unije je tudi eden od razlogov, da naša skupina ne more podpreti novega predloga zakonodaje, o katerem se je dogovorilo prejšnji teden. Zakonodaja in predlog proračuna za naslednje leto ne bo prispeval ničesar h krepitvi socialne razsežnosti Unije.

Navajeni smo, da Komisija nikoli ne izvede proračuna EU v celoti, pri čemer so države članice navajene, da se jim njihova lastna sredstva, kot se imenujejo, vsako leto vrnejo. To se bo zgodilo letos in naslednje leto zaradi neporavnanih obveznosti, ki so posledica odloženih programov v okviru strukturnega in kohezijskega sklada. Poročevalec, gospod Virrankoski, pospešuje postopek odobritve za te programe z dobrim razlogom.

Naša skupina meni, da je prav, da spremenimo medinstitucionalne sporazume v zvezi z novimi odhodki za program Galileo in Evropski tehnološki inštitut. V proračunskem okviru ni dovolj denarja; namesto tega bodo članice morale v Uniji zase zagotoviti nova sredstva. V tem parlamentu predsedstvo Parlamenta ni tako disciplinirano glede proračunskih ciljev, kot je odbor za proračun. Vedno poskuša porabiti 20 % upravnih stroškov EU, tudi če ni razloga za upravičeno porabo. Takšni projekti vključujejo spominsko slovesnost gospodu Pötteringu, muzej, posvečen kratki zgodovini EU, ali preureditev parkirišča Parlamenta v toplice in kopališče.

Hkrati so socialni demokrati, liberalci in zeleni v odboru za proračun glasovali za prizanesljiv nadzor sredstev za podporo evro-strank ter zdaj tudi evro-ustanov, financiranih iz proračuna Parlamenta. V nobeni klavzuli ni bilo določeno, da je treba porabo sredstev nadzirati v skladu z najboljšimi praksami proračunskega nadzora EU. Moja rojaka gospod Virrankoski in gospod Itälä sta v svoji vlogi kot poročevalca poskušala doseči uravnotežen rezultat.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Hvala vam, gospod predsednik. Spoštovana poslanca gospod Virrankoski in gospod Itälä sta proračunske zadeve obravnavala zelo temeljito. Zelo spoštujem njuno delo v okviru določenega obsega pristojnosti. Vendar je težava prav to: delati morata v okviru določenega obsega pristojnosti. Proračunski proces EU je nedoumljivo zastarel in zato preziran.

Osnovno načelo je vedno: pridobilo se je več denarja, v kaj ga bomo vložili? Ta organizacija je stara 50 let, zaradi česar bi se morali osredotočiti na ničelno predračunavanje. Zastaviti si moramo navedena vprašanja: če bi začeli danes (ne pred 50 leti), v kaj bi vložili naša proračunska sredstva? Ali bi jih vložili v oblikovanje ekonomsko-socialnega odbora ali odbora regij? Ali bi skoraj polovico vložili v protekcionistično kmetijsko politiko, odnose z javnostmi in trženje proizvodov, ki se drugače ne bi prodajali? Ali bi vlagali v subvencije za proizvodnjo tobaka, ker proizvodnje tobaka ni mogoče tržiti na običajen način, sočasno s splošno prepovedjo kajenja v EU? Ali bi vlagali v strukturne sklade, ki porabijo skoraj ves preostanek celotnega proračuna, s čimer določimo, da države lahko pridobijo denar iz osrednjega proračuna EU, če se ga le porabi za neko vrsto regionalne politike? Odgovor je nikalen, pri čemer sem prepričan, da bi vsi prisotni v tej stavbi (kar ni veliko) rekli, da si tega ne želijo.

Potem je vprašanje, kako lahko k tej zadevi pristopimo? Ne bo nam uspelo, če nismo pripravljeni preučiti proračunska vprašanja od začetka in nato iz njih izhajati. Zato smo na popolnoma napačnem mestu. Če izvedemo običajno gospodarsko analizo in preučimo, kaj je treba storiti s proračunskimi skladi na ravni EU, ki jih porabi Bruselj, je to prerazporeditev denarja, ki ga države članice drugače ne bi mogle porabiti na primer za osnove raziskave. Vsi vemo, da je iz vidika gospodarske teorije osnovnim raziskavam na trgu namenjenih premalo sredstev. Vedno se najdejo priskledniki. Predvideva se, da bo nekdo drug plačal stroške osnovne raziskave, pri čemer bo končana raziskava dostopna vsem nam. Takšnih področij je veliko, vendar jim je namenjena zelo mala količina denarja. O tem razpravljamo, vendar ničesar ne storimo. V večini primerov je denar namenjen zadevam, o katerih se je odločalo pred 30−50 leti. To je nesprejemljivo. Obstaja tudi takšna EU, ki kupuje stavbe po Evropi v prepričanju, da so cenejše. Špekuliranje z davkoplačevalskim denarjem je neodgovoren način ravnanja. To se ne sme nadaljevati. Začeti moramo razpravo o tem, kaj mora EU narediti z denarjem, ki ga prejmemo. Za tisto, kar počnemo prav, porabimo morda 10−15 % vseh sredstev. Ostalo je namenjeno nesmiselnim zadevam in različnim vrstam odnosov z javnostmi, kot je denar za prilagoditev globalizaciji. Evropo in njen uspeh so oblikovale posamezne države, ki med seboj tekmujejo za dobre institucionalne rešitve. To ohranimo. Najlepša hvala.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, vsi, ki ste bili v odboru za proračun, boste vedeli, kako je v jeseni vedno težko sprostiti veliko denarja. Ponavadi je skrit v proračunskih predpostavkah rezerv za informacijske storitve.

Dejansko poskušamo biti dejavni in nekaj storiti. Gospod predsednik, v zvezi s tem vas neposredno naslavljam. Ustanovila se je filmska nagrada LUX. Pogoji so bili, da se filmi pogledajo do 18. oktobra letos, pri čemer lahko in morajo o tej pobudi proračunske postavke glasovati samo tisti poslanci, ki so videli vse tri filme. Pravkar sem preveril seznam. Niti dvanajst poslancev jutri ne bo odločalo, komu bodo namenili nagrado v obliki babilonskega stolpa.

Gospod predsednik, pozivam vas, da bodite iskreni in nas jutri ne zavajajte, ampak nam sporočite, koliko poslancev je dejansko upravičeno sodelovalo v tem glasovanju.

Prosim zagotovite, da se o zapisniku v zadnjem trenutku ni dogovarjalo, ker je bil zadnji rok za ogled filmov, skrajni rok ogleda, 18. oktober.

Gospod predsednik, ta relativno majhna težava na ravni proračuna se lahko prenese na toliko drugih področij. Tukaj stalno zapravljamo denar brez razmišljanja, zato ker imamo preveč denarja, pri čemer tudi dobre zamisli, kot je filmska nagrada ne uspejo. Gospod predsednik, jutri bodite vsaj iskreni.

  Predsednik. − Te pripombe niso vredne odgovora.

  Dalia Grybauskaitė, komisarka. – (LT) Na začetku bi povedala, da pred pomembnim glasovanjem po prvi obravnavi danes govorim z vami z izrednim zadovoljstvom. Zahvaljujem se predsedniku gospodu Bögeju, glavnemu poročevalcu gospodu Virrankoskemu, ter tudi koordinatorjem vseh političnih skupin za njihov najuspešnejši, usklajen in pozitivni prispevek pri sprejemanju kompromisa na prvi obravnavi odbora za proračun. Vse vrstice, ki jih je predlagala Komisija, so bile popravljene – za to se najlepše zahvaljujem.

Zahvaljujem se Parlamentu za vzpostavitev skoraj vseh postavk predhodnega predloga proračuna. To ponavljam v angleščini, da ne bi prišlo do nenatančnega razumevanja, ker je to najpomembnejši del mojega govora. Hkrati bi rada dejala, da ne glede na to, kako zadovoljni smo z našim sodelovanjem, imamo še vedno nekaj pripomb, pri čemer je bil Parlament v večini primerov še vedno zadržan.

Te zadeve smo obravnavali lani, ko je Komisija bila sposobna obravnave, pri čemer bomo naredili vse za zagotovitev, da Komisija izpolni vse pogoje ter s tem omogoči vse potrebne podatke za sprostitev teh rezerv pred drugo obravnavo.

Navajam zlasti pilotne projekte, na področju katerih je Parlament letos prevzel pobudo in praktično uporabil večje število novih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki jih predlagate. Kot običajno bomo previdno preučili vsak primer in svoje mnenje predstavili v začetku novembra v t. i. „pismu izvedljivosti“, ki ga bomo predložili pravočasno, precej pred spravno sejo in drugo obravnavo.

V zvezi z izvajalskimi agencijami, ki predstavljajo zelo velik napredek v našem letošnjem proračunskem postopku, prav tako poudarjam konstruktivni okvir, ki smo ga oblikovali na julijski spravni seji, ter splošno vprašanje agencij. Prav tako se zahvaljujem Parlamentu in predvsem gospe Haug za njeno sodelovanje, zlasti pri končnem oblikovanju revizije delovnih določil za izvajalske agencije, ki smo jo nedavno potrdili.

Komisija se bo potrudila, da bo kot pošten posrednik med obema proračunskima organoma poskušala doseči najboljši in uravnotežen rezultat za nas vse, da pripravi proračun, pri čemer se bo zavedala, da moramo skupaj rešiti še nekaj velikih problemov, kot so v zvezi s programom Galileo in Evropskih tehnološkim inštitutom, ki je na dnevnem redu po našem predlogu, medtem ko čakamo predvsem sklep Sveta. Zadovoljni smo z načinom, s katerim je Parlament obravnaval to vprašanje v predlogu in na prvi obravnavi. Torej upam, da bomo vsi trije skupaj lahko uspešno in pravočasno zaključili proračunski postopek.

  Michael Gahler (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za zunanje zadeve. – (DE) Gospod predsednik, zgornja finančna meja v skladu z večletnim finančnim okvirom za postavko 4 je 7,002 milijarde. Svet je povečal predhodni predlog proračuna Komisije za leto 2008 z 6,672 milijard EUR na 6,89 milijard EUR predvsem z dodatnimi zneski za Palestino in Kosovo. Parlament je že na začetku poudaril, da ti zneski ne bodo zadostni, ker se niso upoštevali izzivi, ki se jih je že dalo predvideti. Zdaj nam je Svet sporočil, da so potrebni veliko večji zneski zlasti na področju varnostne politike. Žal še nismo seznanjeni z dejanskimi predlogi. Vendar moramo s Svetom sprejeti sporazum v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko. Zato se odprto in iskreno pogajajmo o dejanskih potrebah za leto 2008.

Če bi odobrili 250 milijonov EUR na leto za skupno zunanjo in varnostno politiko od leta 2007 do 2013, bo primanjkljaj v financiranju že očiten. Naši stroški za varnostno politiko se skoraj skladajo s časovnim obdobjem.

Drugo pomembno področje je Palestina. V letu 2007 je naša poraba znatno večja od ocenjene in sicer do 400 milijonov EUR. Prav tako naslednje leto potrebujemo več denarja, kot sta Komisija in Svet do zdaj ocenila. Vendar ne moremo pričakovati, da bo Parlament v proračun sprejel nižje zneske in kasneje med letom oškodoval druge politike, ker ni bilo resnega načrtovanja.

Zdaj še ni jasna natančna dodelitev nalog v zvezi s Kosovom in proračunskimi potrebami za leto 2008. Vem, da bomo morali najprej počakati na določitev mandatov v Parlamentu.

Končno, izpostavil bi politični dialog, ki ga je treba čim prej oblikovati. Evropski parlament se za vključitev tega v medinstitucionalni sporazum bori v pogajanjih o večletnem finančnem okviru To bi bilo ustrezno pristojno mesto, da se pomembni razvojni dosežki obravnavajo na konstruktiven način, pravočasno in na podlagi medsebojnega zaupanja. To bi bilo ustrezno okolje za pripravo pregleda novih finančnih inštrumentov.

  Ralf Walter (PSE) , pripravljavec mnenja odbora za razvoj. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odbor za razvoj si prizadeva za določitev prednostnih nalog z njihovimi odhodki, ocenjenimi v proračunu. Vemo, da razvojno pomoč, torej naša pomoč najrevnejšim ljudem na planetu, ni stvar hitre odločitve, pri kateri se rezultati pokažejo sami, ampak so z njo povezani procesi, za katere si stalno prizadevamo.

Poudarili smo, da se želimo boriti proti revščini. To pomeni, da moramo ljudem zagotoviti izobrazbo in omogočiti, da so zdravi, zato da se lahko razvijajo v okviru svojega okolja, svoje države. V preteklosti smo veliko denarja vložili v boj proti malariji, tuberkulozi in virusu Aids, pri čemer želimo tem državam pomagati, da se dejansko razvijejo s preventivnimi ukrepi, kot so na primer odpravljanje orožja malega kalibra, kopenskih min ter atomskega, biološkega in kemičnega orožja z oblikovanjem mreže za preprečevanje sporov in čezmejnega sodelovanja med državami v razvoju.

Vendar pozivam Svet in Komisijo, da se v zvezi s tem ne sme zgoditi, da Svet, preprosto zato, ker se pojavi nova tema na dnevnem redu, hitro odvrne, da zdaj začnemo z reorganizacijo vsega. Pomagati moramo Kosovu in Palestini, s čimer se vsi strinjamo. To moramo storiti, vendar ne z zbiranjem denarja od najrevnejših med revnimi in mišljenjem, da lahko s tem dosežemo kontinuiteto ali da ljudje zunaj dobijo občutek, da tam pomagamo najrevnejšim med revnimi na zelo prizadeven način. Na to področje se morajo stekati nova sredstva, pri čemer vem, da govorimo o denarju davkoplačevalcev, vendar jim je treba to nedvoumno sporočiti. Če to storimo, bomo prav tako uspešni.

Druga točka zadeva Komisijo. Natančno veste, katere so naše prednostne naloge za boj proti revščini. Pravkar sem jih navedel: zagotavljanje zdravstvenega varstva in osnovne izobrazbe, zato da lahko ljudje doma sami kaj zaslužijo. Veliko količino denarja smo dali v rezervo, vendar tega denarja ne bomo sprostili, dokler ne bo jasno, da se strinjate s prednostnimi nalogami Parlamenta in jih sprejemate.

Ne želimo oblikovati mikroupravljanja, ampak smo izvedli politično ovrednotenje, ki ste ga odobrili. Pri njem vztrajamo in ga bomo izvajali, zato da se uresniči kot drugi primeri zunanje politike, pri čemer bomo izkoristili naše proračunske pravice in priložnosti, da na vas izvajamo primeren pritisk.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

  Peter Šťastný (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za mednarodno trgovino. – Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäläju za izvrstno, a nehvaležno delo.

Menim, da je pomembno poudariti vlogo Parlamenta kot institucije, ki nadzira proračun, in tudi vlogo vsakega posameznega odbora v zvezi z vidiki proračuna, ki so neposredno v njihovem območju pristojnosti. Menim, da je zelo koristno, da posamezni generalni direktorati poročajo različnim odborom o svojih pričakovanih stroških za tekoče leto. Potrebna je neka stopnja nadzora in preglednost. Čeprav odbor za mednarodno trgovino za enkrat še nima pravice soodločanja o trgovinskih zadevah, menim, da se je razvila zelo dobra praksa, v okviru katere z generalnim direktoratom za trgovino odkrito in odprto razpravljamo o proračunskih zadevah in upravičenosti nekaterih stroškov.

V zvezi s proračunskimi postavkami poudarjam, da je potrebno še naprej zagotavljati pomoč za trgovino in parlamentarno razsežnost Svetovne trgovinske organizacije kot pomembna vidika trgovinskega proračuna. Moramo biti sposobni spodbujati prodajo evropskega blaga v tretjih državah. Potrebujemo strokovnjake za pomoč našim podjetjem pri vstopanju na tuje trge, vendar moramo hkrati prav tako pomagati državam v razvoju pri izvažanju v EU. Brez trgovine ni dolgoročnega trajnostnega razvoja. Svetovni trgovinski organizaciji so pred kratkim očitali pomanjkanje preglednosti. Parlamentarna razsežnost pogajanj o svetovni trgovini je pomembna pobuda, ki jo moramo podpirati še naprej, ker izboljšuje dialog, povečuje legitimnost in omogoča večji nadzor.

Na koncu pozivam Komisijo, naj Parlamentu zagotovi pravočasno obveščanje o vseh projektih mikrofinančne pomoči, da se bo v zadevnih odborih o tem lahko primerno razpravljalo, in da bomo kot institucija dobro seznanjeni s trošenjem denarja EU v državah, upravičenih do te pomoči.

  Salvador Garriga Polledo (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za proračunski nadzor. – (ES) Gospod predsednik, odbor za proračunski nadzor se je v svojem mnenju o proračunu za leto 2008 osredotočil na dve temeljni točki:

najprej na uskladitev z odstavkom 44 novega medinstitucionalnega sporazuma v zvezi z izjavo o zanesljivosti ter letno certifikacijsko poročilo, ki ga mora poslati vsaka država. V tem predlogu spremembe upoštevamo ugotovitve in priporočila razrešnice za leto 2004 in 2005, ki jo je večina držav članic že upoštevala, vendar menimo, da bi jo morale upoštevati tudi druge.

Vemo, da Evropska komisija ne more oceniti, do kakšne mere so do 15. februarja države članice izvedle to obvezo. Vendar smo morda tudi za spodbujanje Evropske komisije, da nadaljuje s tem ocenjevanjem brez zapravljanja časa, uvedli rezervo za stroške osebja Komisije. Prepričani smo, da je tudi zanimanje Komisije enako zanimanju Parlamenta, da zagotovi, da države članice v celoti izvajajo odstavek 4 na področju skupnega upravljanja. Zato sem prepričan, da bomo sprejeli dogovor o rezervi.

Druga točka je preglednost. Menimo, da natančneje opredeljeni proračunski odhodki za pristojen proračunski organ pomenijo preprostejše nadzorovanje njegovega izvajanja.

Zato smo pozvali k oblikovanju novih proračunskih postavk na področju porabe sredstev, ki so za Parlament zelo občutljiva, kot so agencije, razvoj podeželja ter druge skupine, kot je zunanje ukrepanje, pri čemer še enkrat ponavljam, da zaradi zelo jasne zavezanosti Parlamenta in odbora za proračunski nadzor, ki bo prispeval k največji možni preglednosti, ki jo javno mnenje od nas zahteva.

  Cristobal Montoro Romero (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, poročevalca, odbor za ekonomske in monetarne zadeve je predložil mnenje, ki je bilo soglasno sprejeto – nihče ni glasoval proti – in v katerem zlasti pozdravljamo napredek v zvezi z odobrenimi proračunskimi sredstvi, katerega cilj je izboljšati konkurenčnost za gospodarsko rast in zaposlovanje, ter tudi napredek, katerega cilj je kohezija za rast in zaposlovanje v Evropski uniji.

Glede na zadeve, za katere je odgovoren odbor, to so ekonomske in monetarne zadeve, področje podjetništva, konkurenca, obdavčenje in carinska unija, boj proti davčnim in splošnim goljufijam v evropskih statističnih podatkih ter zlasti poglavje o statističnih podatkih, seveda podpiramo napredek na področju proračuna, tj. proračunski pristop, vendar smo seveda našli tudi pomanjkljivosti.

Radi bi imeli več denarja, več denarja za gospodarsko rast, skratka več denarja za dobro počutje državljanov, da se zagotovita jasnejša podpora za programe monetarne unije ter jasnejša podpora za mala in srednja podjetja kot vir ustvarjanja delovnih mest. Seveda moramo vsi upoštevati načela strogosti – to mora biti na prvem mestu in sam to tudi najbolj podpiram. Vendar se to zelo razlikuje od sedanjih pomanjkljivosti v naših proračunih Unije.

Menimo, da mora imeti Evropska unija resnično bolj odločne proračune v smislu spodbujanja gospodarske rasti, ki bo prispevala k ustvarjanju delovnih mest, zato je nujno dodeliti sredstva vseh držav EU za ta namen.

  Gabriele Stauner (PPE-DE), pripravljavka mnenja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve zlasti podpiram dejstvo, da je Komisija zdaj pripravljena porabiti 44,2 % proračuna, tj. 57 milijard EUR, za rast in zaposlovanje. Povečanje ustreznih proračunskih postavk za 2,3 milijarde EUR za leto 2008 pomeni učinkovito podporo za lizbonsko strategijo. Zlasti izpostavljam tri pilotne projekte v socialnem sektorju, čeprav odbor za proračun v enem primeru ni odobril sredstev zanje, v drugem primeru pa jih je znatno zmanjšal.

Celo projekt o zaposlitvenih razmerah v zdravstvu, ki ga je odbor za proračun nekoliko omejil, mi je zelo blizu, ker smo imeli na tem področju velike težave vse od širitve EU leta 2004 in 2007. Pilotni projekt je zato treba izvršiti tako, kot smo si ga zamislili. To velja zlasti v zvezi z mogočo ureditvijo socialnovarstvenih storitev. Enako velja za drug projekt, ki smo ga predlagali, tj. vključevanje priseljencev v družbo.

Zato vas prosim, da podprete predloge sprememb, ki smo jih ponovno predlagali. Prav tako ponovno spodbujam družinski projekt, ki naj bi ga izvršila fundacija v Dublinu in ki bi ga radi podprli z zneskom 400 000 EUR, vendar ki ga je odbor za proračun v celoti zavrnil. Družinam prijazna delovna mesta, izboljšanje stanovanjskih razmer za družine in stalna družinska podpora so prav tako naši glavni cilji v Evropi.

Obravnava teh tem bi bila zato vključena v program dela fundacije v Dublinu, zagotovila pa bi se tudi potrebna sredstva.

  Jutta Haug (PSE), pripravljavka mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je predlagal ponovno vzpostavitev proračunskih zneskov iz predhodnega predloga proračuna Komisije, ki jih je na našem področju zmanjšal Svet. To pomeni 10,3 % višji proračun za okoljski sektor v primerjavi s proračunskim letom 2007.

Menimo, da je to v celoti primerno za večino pomembnih instrumentov v okoljskem sektorju. EMEA, EEA, EFSA in ECDC – to so kratice naših agencij, z delom katerih smo povsem zadovoljni – so prav tako ponovno pridobile svoja sredstva. Program Life+ je sprejet, delo se začenja in nov akcijski načrt za zdravstveno varstvo bo januarja 2008 nadomestil starega. Vse to je zaenkrat dobro. Zagotovo bomo lahko oblikovali oceno konec leta ali na začetku leta 2009.

Vendar je program HELP skrb vzbujajoč. Vemo, kako škodljivo je uživanje tobaka. Vendar prav tako želimo, da evropska javnost sliši in razume to sporočilo. Leto 2008 je zadnje proračunsko leto, v katerem bomo prejemali denar za to protikadilsko kampanjo iz tobačnega sklada. Pozivamo Komisijo, da zelo hitro razmisli o tem, od kje bi lahko dobili sredstva za to kampanjo v prihodnjih letih.

  Angelika Niebler (PPE-DE), pripravljavka mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko zahvaljujem poročevalcu in kolegom poslancem v odboru za proračun za njihovo stalno konstruktivno in učinkovito sodelovanje.

Odbor za industrijo se je osredotočil zlasti na dve tesno povezani temi. Ti dve temi sta na eni strani povezani – kot je bilo danes že navedeno – s programom Galileo, na drugi strani pa s projektom Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Obe pobudi vključujeta revolucionarne projekte, ki so bistveni za politiko na področju inovacij in industrije, ter jih moramo podpreti.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo znatno prispeval k prenosu tehnologije od znanosti k industriji in podjetjem. Povpraševanje v Evropi je še vedno veliko. Vendar je financiranje vprašljivo. Odbor za industrijo je zelo jasno povedal, da financiranje ne sme potekati v škodo drugih naprednih programov. Zato ne smemo vzeti sredstev iz sedmega okvirnega programa za raziskave, programa za vseživljenjsko učenje ali programa vseevropskih omrežij, da bi financirali Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. V odboru za industrijo se potegujemo za prerazporeditev sredstev iz upravnega proračuna v korist Evropskega tehnološkega inštituta. Dobro je, da se odbor za proračun prav tako zavzema za to. Poleg tega odbor za industrijo zahteva jasno financiranje tudi izven svoje proračunske postavke.

Veliko bolj problematičen je Galileo. Dovolite mi, da izpostavim naslednji del stališča industrijske politike: menim, da se strinjamo, da potrebujemo program Galileo in da ga je treba financirati. Na podlagi najnovejše resolucije o Galileu Parlament zagovarja financiranje Skupnosti, kar je predlagala tudi Komisija. Menim, da je glede na to bistveno, da se projekt nadaljuje. Projekta ni treba ponovno začeti, ampak lahko temelji na znatnem prizadevanju zadevnih industrijskih družb. To je treba pri upoštevati tudi pri prihodnjih pogajanjih.

Vse ostalo v zvezi z Galileom bom prepustila kolegu Bögeju, ki bo prav tako odgovoren za nadaljevanje pogajanj v odboru za proračun skupaj z navzočimi kolegi.

  Luisa Fernanda Rudi Ubeda (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (ES) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem članom odbora za proračun, ker so podprli predloge sprememb, ki jih je predložil odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov ter ki so bili skoraj soglasno sprejeti v odboru.

Prvič, v zvezi s proračunskim naslovom 12, „Notranji trg“, menim, da je bil cilj predlogov sprememb odbora ponovno vzpostaviti zneske v predhodnem predlogu proračuna, ki jih je predvidela Komisija in jih je nato zmanjšal Svet.

Rada bi omenila oziroma vas opozorila, da je vse, kar je povezano z notranjim trgom, v Evropski uniji zelo pomembno. Menim, da je to jasno. To je ena od glavnih podlag za vsak poznejši razvoj, ki temelji na tem.

V nekaj letih, na primer v lanskem in prihodnjem letu 2008, ko bo treba sprejeti pomembno zakonodajo, na primer direktivo o storitvah, načrtuje pa se tudi prizadevanje za zakonodajo za izpopolnitev notranjega trga, razumemo, da bo treba ponovno vzpostaviti zneske, predvidene v predhodnem predlogu proračuna.

Enako bi lahko veljalo za naslov 14, „Carinska unija“, ki se prav tako nanaša na izboljšanje zunanjih meja Unije, kar nam bo omogočilo zagotoviti ustrezno delovanje enotnega trga.

Končno, v zvezi z naslovom 17, ki je povezan z varstvom potrošnikov in ki zadeva odbor, za katerega sem bila poročevalka, bi rada povedala, da smo s podporo odbora za proračun ponovno vzpostavili zneske v predhodnem predlogu proračuna za program SOLVIT. Potrošniška politika in politika varstva potrošnikov sta v posameznih državah EU različno razviti. Razlike je treba večkrat rešiti z nepravnimi in zunajsodnimi instrumenti. Izkazalo se je, da je SOLVIT dober instrument za to.

Na koncu naj dodam še, gospod predsednik, da se posebej zahvaljujem odboru za proračun za njegovo podporo pri pilotnem projektu, za katerega je bil dodeljen 1 milijon EUR, s čimer se bosta omogočili izvedba študije med spremljanjem naslednje leto in primerjava izvajanja ukrepov potrošniške politike v posameznih državah članicah.

  Wojciech Roszkowski (UEN), pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. – (PL) Gospod predsednik, odbor za regionalni razvoj je v svojem mnenju posebno pozornost namenil proračunskim postavkam, ki so povezane s Poglavjem XIII ali naslovom „Regionalna politika“. Pozvali smo, da se ohranijo ali po potrebi ponovno vzpostavijo vse proračunske postavke iz predhodnega predloga proračuna.

Odbor za proračun je izpolnil naše zahteve in celo v postavki 130616 v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj zahteval povečanje plačil v višini 900 milijonov EUR. Odbor za proračun je prav tako zaskrbljen glede uporabe nedodeljenega dela denarja na področju kohezije za dodatno financiranje drugih projektov, kot je Evropski tehnološki inštitut, na podlagi odločitve Sveta, ki bi bila v skladu z načelom kohezije in s katero bi se prav tako zmanjšale posebne pravice Evropskega parlamenta. Če povzamem, to ni naš sanjski proračun, ki bi nas lahko razveselil, vendar odbor za regionalni razvoj podpira predlog proračuna, ki ga je predlagal odbor za proračun. Najlepša hvala.

  Jan Mulder (ALDE), pripravljavec mnenja odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. – (NL) Gospod predsednik, v zvezi s proračunom za kmetijstvo vsako leto poteka naslednji postopek: Komisija sprejme predlog proračuna, nato Svet brez obrazložitve zmanjša preveč postavk, odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ob podpori odbora za proračun ponovno vzpostavi te postavke, nato pa na podlagi pisnega predloga spremembe Komisije začnemo razpravljati o sprejetju natančnega proračuna za naslednje leto.

Ni mi jasno, zakaj mora Svet vedno zmanjšati te postavke, ker imamo razprave na podlagi pisnega predloga spremembe Komisije že od amsterdamske pogodbe, ker tako dobimo najnovejše podatke, ki so na voljo. Menim, da bi morali nadaljevati na tak način.

Odbor za kmetijstvo je povečal več postavk: postavki za sadje in mleko za šole itd., ker si vsi želimo, da bi se osveščanje glede dobre prehrane začelo že zgodaj. Spoštujemo pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki jih je na začetku sprejel odbor za proračun.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE) , pripravljavec mnenja odbora za ribištvo. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odbor za ribištvo je na svojem področju pristojnosti predložil več predlogov sprememb v obravnavo odboru za proračun, pri čemer je bila večina dobro sprejeta in je povezana zlasti s krepitvijo evropske pomorske politike med pripravljalnimi ukrepi za trajnostni razvoj oceana priložnosti, ki ga predstavljajo evropski oceani in morja, več sredstvi za nadzor ribištva, da se zagotovi trajnost morij in oceanov, ter za zbiranje ključnih informacij za razvoj politike trajnostnega ribištva, ustrezno delovanje in učinkovitost Agencije Skupnosti za nadzor ribištva ter poleg tega v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami, da se zagotovi učinkovitost sedanjih programov, ki so ključni za zmanjševanje omejitev, ki stalno in zlasti vplivajo na te regije.

Poročila, ki sva jih pripravila z gospodom Virrankoskijem, so jasen znak za krepitev ribiške politike, celo z vsemi omejitvami, ki so povezane s finančno perspektivo; zato pozivam kolege poslance, da jih odločno podprete, ter pozivam Svet, da upošteva naše predloge in predloge Parlamenta.

  Helga Trüpel (Verts/ALE), pripravljavka mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. – (DE) Gospod predsednik, govorim v imenu odbora za kulturo, ki je poleg kulture odgovoren tudi za izobraževanje, mladino, medije in šport. Naš proračun je zelo omejen v primerjavi s tem, kakšen bi moral biti.

Če dobro pogledamo, kako uspešen je program ERASMUS, ki univerzitetnim študentom omogoča, da lahko študirajo v različnih državah v Evropi, sklepajo prijateljstva na drugih delih Evrope in se nato o tem pogovarjajo s svojimi prijatelji in stiki, je jasno, da ta program veliko prispeva k medsebojnemu razumevanju.

Menim, da moramo narediti več za medsebojno sporazumevanje, zlasti zdaj, ko so se voditelji držav dogovorili glede reformne pogodbe. Ključna je zamisel o delovanju na lokalni ravni, tj. delu z ljudmi v njihovem okolju, da se pridobi njihova podpora za evropsko prihodnost. Vesela sem, da sta bila mogoča vsaj dva pilotna projekta: EuroGlobe, tj. potujoče gledališče, podobno gledališčem v obdobju Shakespeara, ki je bilo ustanovljeno, da bi potovalo po evropskih glavnih mestih, s čimer bi se omogočilo resnično sodelovanje državljanov, ter kulturni projekt o mobilnosti umetnikov, da se omogoči druženje in sodelovanje mladih evropskih umetnikov ter njihovo oblikovanje evropske prihodnosti.

  Gérard Deprez (ALDE), pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nadomeščam gospo Dührkop, ki je odsotna.

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je opredelil tri glavne prednostne naloge za proračun 2008. Prva od teh prednostnih nalog je povezana s krepitvijo sredstev za tekoče poslovanje, ki jih ima na voljo agencija Frontex, ki je, kot veste, zadolžena za usklajevanje sodelovanja na zunanjih mejah EU. Ta cilj je bil dosežen. Če se bo Parlament strinjal z našim predlogom, bo Frontex prejel 30 milijonov dodatnih proračunskih sredstev za tekoče poslovanje, tj. več kot dvakrat več kot leta 2007.

Druga prednostna naloga je povezana s potrebo po preglednosti pri upravljanju računalniških sistemov za nadziranje vstopa na evropsko ozemlje. Odobrena proračunska sredstva so bila zato razporejena v rezervo za schengenska sistema SIS I in SIS II ter za vizumski informacijski sistem, ki se kratko imenuje VIS. Ta odobrena proračunska sredstva ne bodo sproščena, dokler ne bomo imeli ustrezne pravne podlage, kjer je to potrebno, v vsakem primeru pa dokler ne bo informacij o javnih razpisih in pogodbah.

Končno, tretja prednostna naloga našega odbora je povezana z Evropskim skladom za vračanje. Vsa odobrena proračunska sredstva v zvezi s tem so bila razporejena v rezervo in bodo sproščena šele potem, ko bosta Parlament in Svet sprejela direktivo o skupnih standardih in postopkih za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Svet bi to moral vedeti: brez direktive ni denarja. Tako preprosto je.

  Rihards Pīks (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za ustavne zadeve. – (LV) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, zelo sem vesel, da lahko zdaj končno po lizbonskem vrhu nadaljujemo s podpisom reformne pogodbe ter njeno ratifikacijo in izvajanjem. Vsi razumemo, da je ta nova pogodba potrebna za razvoj in utrditev Evrope. Zato sem bil kot pripravljavec mnenja odbora za ustavne zadeve presenečen, da je bila proračunska postavka 3b, ki je povezana z evropskim državljanstvom, edina postavka, za katero so bili načrtovani nekoliko manjši odhodki v primerjavi s proračunom za leto 2007. V obdobju, ko se institucionalna struktura Evropske unije spreminja, so potrebna sredstva za obveščanje prebivalcev EU. Državljane EU je treba obvestiti o potrebnih spremembah ter zagotoviti njihovo sodelovanje in podporo. Zato se zahvaljujem članom odbora za ustavne zadeve iz moje politične skupine ter zlasti poročevalcem in članom odbora za proračun za njihovo podporo v zvezi z mojimi predlogi o različnih proračunskih postavkah za povečanje odhodkov za ta program. Upam, da bo Parlament prav tako podprl predloge sprememb proračuna in da se bodo ta sredstva porabila ustrezno za krepitev Evropske unije. Hvala.

  Christa Prets (PSE), pripravljavka mnenja odbora za pravice žensk in enakost spolov. – (DE) Gospod predsednik, pomembno je, da se proračun obravnava nevtralno glede na spol, za kar bi si morali in moramo prizadevati s stališča ženske politike. Vidik spola je pri tem zelo pomemben in upoštevanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna ne smejo biti le prazne besede, ampak je treba to prenesti tudi v prakso.

Zelo je pomembno, da povečamo sredstva za program DAPHNE. Žal naš predlog spremembe ni bil sprejet in ga bomo zdaj še enkrat izpostavili na plenarnem zasedanju. Socialdemokrati podpiramo predlog spremembe in povečanje sredstev za program DAPHNE, ker je to sorazmerno majhen, vendar zelo pomemben program za boj proti nasilju v družini.

Poleg tega je pomembno zagotoviti ustrezna sredstva za Evropski inštitut za enakost spolov, da se zagotovi njegov uspešen začetek delovanja. Prav tako je pomembno, da se odhodek za evropsko leto medkulturnega dialoga enakovredno razdeli med oba spola. Veliko žensk, zlasti priseljenk, bi moralo imeti ključno vlogo pri tem medkulturnem dialogu.

  Luciana Sbarbati (ALDE), pripravljavka mnenja odbora za peticije. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz se zahvaljujem poročevalcema gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäli za odlično opravljeno delo.

Menim, da mora biti proračun temeljno politično dejanje vsake javne ustanove in tudi vsakega zasebnega subjekta, ker kaže na politične odločitve, za katere se bo porabil javni denar. S tem so povezani trije bistveni elementi: prvič, strogost; drugič, pogum za sprejemanje učinkovitih in uspešnih političnih odločitev; tretjič, nadzor odhodkov. Kot je povedal gospod Virrankoski, je jasno, da je za vse to potrebna odločna in nepopustljiva politika, ki prav tako vključuje revizijo postopkov, kar v celoti podpiram.

Kar zadeva vprašanje odbora za peticije, smo menili, da moramo odboru za proračun predlagati, da je bilo predlagano zvišanje proračuna varuha človekovih pravic za 4,69 % pošteno in ustrezno, delno zato, ker je varuh človekovih pravic zdaj ključna politična osebnost na področju demokracije in preglednosti Evropske unije ter dobrega upravljanja, kar mora varuh pozorno varovati.

  László Surján (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, gospa komisarka, najpomembnejša postavka v proračunu za leto 2008 je kohezijska politika. V praksi imajo vse države članice regije, ki so premalo razvite, zato se vsi zanimamo za to vprašanje. Poleg tega se za kohezijo prav tako zanimajo tisti, ki sodelujejo pri financiranju tega procesa, ne le upravičenci. Zato ne moremo sprejeti nobenega predloga o znatnem zmanjšanju plačil v zvezi s kohezijsko politiko, ki bi znašalo okrog pol milijarde eurov. Menim, da je Parlament prepričan, da bodo nove države članice sposobne prilagoditi in porabiti vsa sredstva, ki jih imajo na voljo. Za to si bomo morali prizadevati tudi v svojih državah.

To ni edina postavka, v zvezi s katero se ne strinjamo in se ne bomo strinjali s Svetom. Prav tako lahko z gotovostjo rečemo, da dobro oziroma odgovorno upravljamo denar evropskih državljanov, ker je proračun za leto 2008 veliko manjši od zgornjih mej iz finančnega okvira. Zato se žal še vedno krešejo mnenja v razpravi o proračunu za program Galileo ali za Evropski tehnološki inštitut. Oba bi bila dobra za razvoj Evropske unije, zakaj torej oviramo njuno vzpostavitev?

Zahvaljujem se Evropski komisiji in poročevalcu za njuno delo ter pozivam Parlament, da podpre predloge sprememb, ki jih je predlagal odbor za proračun, in s tem trdno podpre pogajanja pred drugo obravnavo.

Končno, gospod predsednik, pozdravljam poslance, ki so danes navzoči, ob našem državnem prazniku. Seveda govorim o madžarski revoluciji iz leta 1956. Hvala za pozornost.

  Jutta Haug (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, Svet je letos naredil nekaj, kar naredi vsako leto. Svojim javnim uslužbencem na ministrstvih za finance je dovolil, da so sestavili proračun, ki upošteva glavni cilj Sveta, tj. „zmanjševanje številk“ in, kar je še pomembneje, „zmanjševanje plačil“.

To nima nobene zveze s političnimi načrti, ki jih želimo izvajati v Evropski uniji – popolnoma nobene. Svet ima v svojih različnih sestavah še vedno navado nedeljskega pridiganja in je zadovoljen, ker prepusti drugim, tj. Parlamentu, da opravijo pravo delo vse druge dni v tednu. Ni važno, ali je vprašanje povezano z zunanjo politiko ali s pomočjo za Kosovo ali Palestino ali z izvajanjem politike o konkurenčnosti za rast in zaposlovanje, ki sta izjemno pomembna za Evropo, oziroma ključna za njeno preživetje.

Parlament je gledal naprej in izpostavil, celo med pogajanji o finančni perspektivi pred 18 meseci, da bi imeli težave s financiranjem istih politik v bližnji prihodnosti. Vendar je naše sporočilo naletelo na gluha ušesa in zdaj mora Svet to spotoma popraviti. Zdaj se moramo prej kot smo pričakovali spopasti z okoliščinami, v katerih moramo zagotoviti javna sredstva za rešitev projekta Galileo, ker so se sanje o podjetniški pobudi razblinile. Evropski parlament se je lahko hitro strinjal, da bo financiral začetek projekta Galileo z evropskim denarjem z uporabo „metode Skupnosti“. Vse ostalo se nam zdi šušmarstvo in ne želimo sodelovati pri njem.

Predlagali smo, da bi se za projekt Galileo od leta 2008 do leta 2013 namenilo 2,4 milijarde EUR, poleg 1 milijarde EUR, ki je bila že načrtovana. Vendar ker zahtevana sredstva niso na voljo v postavki 1a in ne bodo padla z neba, smo pripravljeni, da jih vzamemo iz drugih kategorij proračuna, tj. iz postavke 2 za leto 2007 in 2008, pri čemer bi dobili 2,2 milijarde EUR, in 220 milijonov EUR iz postavke 5. To je seveda veliko denarja iz postavke 2, vendar je izvedljivo, ne da bi bili kmeti prikrajšani za sredstva. Cene kmetijskih proizvodov na svetovnem trgu so visoke, zato lahko zmanjšamo naše subvencije.

Prenos, za katerega smo oblikovali podlago v odboru za proračun med prvo obravnavo, se imenuje „manjša sprememba“. Pa kaj še! Svet se tudi najmanjšim spremembam izogiba kot kugi, vendar je to težava Sveta. V vsakem primeru smo pripravljeni vzpostaviti pogoje za Galileo, tj. vodilni projekt evropskih tehnoloških inovacij.

Dejstvo je, da smo v okviru te manjše spremembe pripravljeni dati sredstva na voljo Evropskemu tehnološkemu inštitutu, kar je po našem mnenju vredno le bežne navedbe zaradi velikosti oziroma majhnosti prvotno zahtevanega zneska: 2,9 milijonov EUR od leta 2008 do leta 2013. Pričakujemo, da bo Svet začel ukrepati, prišel v Parlament in delal v tej smeri.

Gospod predsednik, dovolite mi še eno pripombo. Resnično smo pričakovali, da se bo minister za finance ali vsaj državni sekretar portugalskega predsedstva Sveta udeležil te razprave na prvi obravnavi, da bi ga lahko pozdravili. Nič nimam proti vam, gospod Mourato, vendar ga v tem primeru ne more nadomestiti niti portugalski podpredsednik našega Parlamenta.

  Gérard Deprez (ALDE) . – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot predstavnik skupine ALDE se najprej zahvaljujem za delo kolega poslanca, poročevalca gospoda Virrankoskega, in mu sporočam, da v celoti podpiramo strategijo, ki jo je razvil o Galileu v soglasju z odborom za proračun.

Evropa potrebuje Galileo. Želimo si, da bi se projekt Galileo financiral iz sredstev Skupnosti in da zagotovljena odobrena proračunska sredstva ne bi imela negativnega vpliva na druge prednostne naloge.

Prav tako se zahvaljujem našemu poročevalcu, ker je na seznamu pilotnih projektov ohranil nekaj projektov, za katere se še posebej zavzemamo, zlasti mehanizem hitrega obveščanja za ugrabitve ali izginotja otrok.

Rad bi povedal nekaj besed o poročilu gospoda Itäle, ki je žal odsoten. Podpiram pobude o povečanju sredstev, ki so na voljo regionalnim medijem za obveščanje državljanov o pobudah Skupnosti. Menim, da imajo lahko regionalni in lokalni mediji veliko večji vpliv kot nekatere centralizirane, bolj birokratske pobude.

Vendar moram reči, da se nikakor ne strinjam z eno od pobud iz poročila gospoda Itäle. To je povečanje stroškov sekretariata posameznega poslanca za 1 000 EUR na mesec. Ta pobuda mi ni všeč, ker je rezultat sporazuma med dvema političnima skupinama, ki sta po naključju dve največji, in ki je bila sprejeta eno leto pred evropskimi volitvami. Menim, da je to prikrit način za subvencioniranje ponovne izvolitve naših kolegov poslancev in bom glasoval proti tej določbi.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). - (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, za besedo v razpravi o proračunu za leto 2008 sem zaprosil, da bi izpostavil naslednja vprašanja.

Prvič, čeprav je skoraj 129 milijard EUR odhodkov v tem proračunu najvišji znesek v zgodovini Unije, je razmerje teh odhodkov z bruto nacionalnim dohodkom 27 držav članic najnižje doslej in po spremembah odbora Evropskega parlamenta za proračun znaša le 0,99 % bruto nacionalnega prihodka v odobritvah za prevzem obveznosti, kar želim izpostaviti.

Drugič, v okviru finančne perspektive za obdobje 2007–2013 je prag odobritev za prevzem obveznosti znašal 1,08 % bruto domačega prihodka držav članic, zato je zdaj nastala velika razlika med tem, kar smo želeli financirati pred dvema letoma, in tem, kar želi Evropska unija financirati zdaj. Ne moremo imeti večje Evrope za veliko manj denarja. To stališče je bilo večkrat izpostavljeno v tem parlamentu in danes se moramo še enkrat spomniti nanj.

Tretjič, podpreti moramo odločitve odbora Evropskega parlamenta za proračun, ki je znatno povečal sredstva za program Galileo, Evropski tehnološki inštitut in nekatere zunanje dejavnosti Evropske unije.

Četrtič, prizadevati si moramo, da bo Evropska unija čim prej sprejela programe, ki so jih predlagale države članice za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Več kot 20 milijard EUR bo dodeljenih novim državam članicam leta 2008. Zato bi bilo dobro, da bi se lahko ta sredstva uporabila čim bolj učinkovito.

Končno in petič, upoštevati je treba pobudo za sklad za prilagoditev globalizaciji, ki bo omogočila podjetjem, ki občutijo negativne posledice tega procesa, da izkoristijo prehodno podporo in zaščitijo delovna mesta v EU.

  Gérard Onesta (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, moje pripombe so povezane s poročilom mojega kolega gospoda Itäle, ki je dobro opravil svoje delo. Vemo, da je vedno zelo težko določiti proračun za našo institucijo.

Obžalujem le nekaj: proračun za leto 2008 je nekaj zelo posebnega. To je zadnji proračun, v katerem bi lahko zbrali veliko denarja za naložbe, zlasti na področju nepremičninske politike Parlamenta. Imamo 32 krajev dela, če upoštevamo vse naše urade v različnih glavnih mestih. Razen Bruslja in Strasbourga imamo le šest krajev, kjer delamo v različnih državah. Seznanjeni smo s politiko nakupovanja nepremičnin, k izvajanju katere nas vedno spodbuja Računsko sodišče, vendar je ne moremo izvajati, ker gospod Itälä – in razumem njegovo zaskrbljenost v zvezi s sporočanjem, da ne bomo porabili vsega denarja, ker želimo ostati pod pragom 20 % – preprečuje Parlamentu, da bi vlagal denar na tem področju in uvedel portfelj nepremičnin. Vendar bi se to lahko zgodilo le še leta 2008 ali nikoli, ker bomo, kot veste, leta 2009 financirali statut poslancev in potem to ne bo več mogoče.

Razen tega nestrinjanja moram priznati, da je gospod Itälä opravil zelo dobro delo, zlasti pa je to eden od najbolj zelenih proračunov, kar sem jih videl, ker vsebuje veliko določb, zlasti določbe o zmanjšanju emisij ogljika, izravnavi vpliva ogljika, želji po voznem parku, ki vključuje hibridna vozila, želji po zmanjšanju števila sestankov z organizacijo videokonferenc in celo z zmanjšanjem obsega potovanj uradnikov, ki jim ni nujno treba, da nas spremljajo v kraje, kjer jih potrebujemo.

Skratka, morali bi imeti več denarja za naložbe in ukrepe leta 2008, tj. leto pred volitvami, vendar je na splošno to še vedno dobro poročilo zaradi vpliva na področja politike, ki so mi blizu. Zato bomo glasovali za to poročilo, gospod predsednik.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) V dveh minutah, ki jih imam na voljo, še enkrat izpostavljam, da se proračunska politika ponavlja. Evropska komisija predstavi predlog proračuna Skupnosti, tokrat za leto 2008, Svet predlaga znatna zmanjšanja v predlogu Komisije, Parlament pa predstavi predlog o manjšem zmanjšanju v predlogih Komisije in Sveta. Zdi se, da je vse to običajno, če ne bi bili vsi ti predlogi nižji od proračuna za leto 2008 iz finančne perspektive za obdobje 2007–2013.

Tako kot v prejšnjem finančnem okviru za obdobje 2000–2006 se zgornja meja proračun iz sedanje finančne perspektive ne upošteva, ker je imel proračun Skupnosti leta 2007 1,6 milijarde EUR manj odobritev za prevzem obveznosti in več kot 8 milijard EUR manj odobritev plačil, pri čemer se ne upošteva dejansko izvajanje. Jasno je, da zneski iz finančne perspektive za obdobje 2007–2013 že sami po sebi niso dovolj visoki, da bi se spodbujala prava gospodarska in socialna kohezija v razširjeni Evropski uniji s 27 državami.

Načeloma so vsi ti predlogi proračuna Skupnosti za leto 2008 v nasprotju z zahtevami premožnih držav, ki določajo zgornjo mejo za proračun v višini okrog 1 % bruto nacionalnega dohodka Skupnosti, s čimer se zmanjšata delež tega proračuna in njegova vloga v zvezi s prerazporeditvijo. Predlog Parlamenta vključuje vidike, ki izboljšujejo predlog, ki ga je predložil Svet, kot je povečanje odobrenih proračunskih sredstev za kohezijsko politiko, kar smo prav tako predlagali, čeprav bi morali izpostaviti, da je njeno učinkovito izvajanje večinoma ogroženo zaradi izpolnjevanja ciljev neoliberalnega programa lizbonske strategije, ki jih odločno zavračamo.

Vendar celo predlog Parlamenta vključuje zmanjšanje odobritev plačil za več kot 5 milijard EUR v primerjavi z dogovorjenimi zneski za leto 2008 v večletnem finančnem okviru. Ker je to faza pogajalskega procesa, upamo, da bo Parlament v nasprotju s preteklimi dogodki vsaj poskušal zagotoviti čim večje upoštevanje najmanjših zneskov iz finančne perspektive za leto 2008.

  Jean-Claude Martinez (ITS). – Gospod predsednik, v zvezi z razpravami o proračunu obstaja dobro znan zakon, ki ga imenujemo zakon treh „L-jev“, ker razprave o proračunu vključujejo branje „litanij“, tako kot pri verski „liturgiji“, kar na koncu povzroči gospodarsko „letargijo“. To smo ugotovili v zvezi s proračunom za leto 2008.

Prvič, litanije. Gospod Virrankoski bere te litanije tako kot gospod Elles leta 2006 in tako kot kolega poslanec Garriga Polledo leta 2005. Najprej litanije v zvezi z zmanjšanjem odobrenih proračunskih sredstev: v predlogu proračuna je svet ministrov zmanjšal odobrena proračunska sredstva v predhodnem predlogu proračuna. Gospod Mulder nam je razložil, da je to na primer povsem običajno za kmetijstvo. Vendar Evropski parlament predlaga ponovno določitev odobrenih proračunskih sredstev na prejšnji znesek. Ena od litanij je povezana tudi s tem, da je proračun stalno pod zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira. V večletnem finančnem okviru je že močno pomanjkanje potrebnih odobrenih proračunskih sredstev, še bolj pa v proračunu. Polno je maltuzianizma. Gre tudi za litanije v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami: vsako leto se izpostavljajo boj proti revščini, izobraževanje, usposabljanje, večfunkcionalnost kmetijstva in sedmi okvirni program za raziskave, kar je povezano z liturgijo.

Liturgija je zlasti povezana s proračunsko nomenklaturo in ideologijo, ki podpira to nomenklaturo. Nomenklatura pomeni predstavitev in razčlenitev proračuna po dejavnostih. V praksi so odhodki razdeljeni na naslove oziroma praktična področja, ki ustrezajo generalnim direktoratom. Proračun je kot velika salama, nekakšen inventar trgovine z živili, pri čemer je težava, kot je ugotovil poročevalec, da razčlenitev proračuna po dejavnostih povzroča zmedo v zvezi z večletnim finančnim okvirom, ki je razdeljen na širše kategorije. Prvi ima pet kategorij: konkurenčnost, ohranjanje naravnih virov, svoboda, EU kot globalna partnerica, uprava, drugi pa vključuje okrog trideset političnih dejavnosti, zato je težko primerjati te kategorije.

Vse to je narejeno v imenu proračunske ideologije, tj. ideologije zmogljivosti, konkurenčnosti, učinkovitosti, uspešnosti in rezultatov, s čimer se oblikujejo sklop nejasnih orodij, kazalniki rezultatov, kazalniki uspešnosti in seznami dejavnosti. Ta proračunska tehnologija je predstavljena kot nekaj novega, kot vodilna proračunska inteligenca, vendar je to pravzaprav nekaj precej starega in izvira iz leta 1947. Ameriški Hooverjev odbor je prvi govoril o pojmu uspešnosti, razmerju med stroški in koristmi, učinkovitosti, ciljih in rezultatih. Tako so Združene države v 60. letih prejšnjega stoletja pod predsedstvom Johnsona dobile sistem načrtovanja, oblikovanja programov in vključevanja v proračun, pod predsedstvom Carterja pa se je zagotovilo ničelno predračunavanje (zero base budgeting) – ideologija proračunske uspešnosti, ki se je nato leta 2001 razširila v Novo Zelandijo, Združeno kraljestvo in Francijo s sistemskim zakonom o finančnih zakonih, leta 2006 pa celo v Mehiko.

Na podlagi tega bi lahko ugotovili, zakaj evropski proračun ni dovolj pregleden in učinkovit. V Evropskem parlamentu ni 100 ljudi, ki bi lahko razumeli evropski proračun po dejavnostih z vsemi posledicami, ki so povezane s tem; to je gospodarska letargija Evropske unije. Če nimamo programa Galileo, če ni povezave med Lyonom in Turinom, če ni povezave med Genovo in Barcelono, če glavna mesta niso povezana s hitrimi vlaki, če proračun za raziskave ni tak, kot bi moral biti, če je proračun za Evropo s 27 državami članicami enak kot španski proračun, če je evropski proračun ena dvajsetina proračuna Združenih držav, je to posledica te maltuzijanske ideologije. Morda je čas, da se zavedamo, da poleg običajnega proračuna potrebujemo izredni proračun za posojila, ki bi se financirala iz velikega evropskega posojila, s čimer bi se omogočile naložbe.

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Če bi izmerili stopnjo zaupanja v centralno financirane dejavnosti EU glede na proračunske odhodke, izražene kot delež BND EU, bi bila pot krivulje zaupanja podobna poti odpadlega lista. To je zares skrb vzbujajoče. Odobritve plačil kot delež BND EU so se v več letih stalno zniževale na okrog 1 %. V predlogu proračuna za leto 2008 so se znižale na 0,95 %. Podobna gibanja so značilna v zvezi s količino proračunskih sredstev in tudi z odobritvami plačil glede zgornje meje plačil večletnega finančnega okvira.

Zlasti se zdi, da predlaganih 10 milijard EUR nedodeljenih odobritev plačil znatno odstopa od ciljev dolgoročnega finančnega okvira. Tudi jaz sem presenečen, da Svet predlaga zmanjšanje plačil za programe, katerih cilj je izboljšati evropsko konkurenčnost in kohezijo, za več kot 1 milijardo EUR. Zato se strinjam z mnenjem, da so odobritve plačil nezadostne glede na politične izzive, s katerimi se spopada EU. Zato podpiram predlog o povečanju odobritev plačil na 0,99 % BND EU.

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, danes bom govoril o dveh pomembnih rezervah v proračunu Komisije: rezervi za nepremičninsko politiko in rezervi za osebje. V zvezi z rezervo za osebje je mogoče reči, da je poročilo o pregledu pokazalo, da je pri Komisiji skoraj 11 000 ljudi zaposlenih na področju upravne podpore in usklajevanja – vodenja uprave. Če temu dodamo prevajalce in hišnike, to področje postane področje z največjo rastjo osebja, ker pomeni dodatnih 5 700 ljudi. Glede na to, da občasno izpostavimo „boljše predpise“, moramo takoj zahtevati „boljšo organizacijo“. Pri tem potrebujemo več informacij, čemur je namenjena rezerva.

Del naloge, za katero je Parlament pooblastil Komisijo, je bila primerjalna analiza, tj. primerjava stališč osebja s stališči mednarodnih organizacij. Komisija nam ne dovoli, da bi videli to primerjavo, in navaja, da se je odločila za ohranitev anonimnosti identitete teh organizacij. To je smešno. Napredek je mogoč le, če Parlament prejme informacije, ki jih zahteva – ustrezne informacije, ne le delčke. S pregledom se bo zagotovila enkratna in prva obravnava strukture osebja Komisije, za kar smo hvaležni, vendar ni bil sprejet noben sklep, Komisija pa ni pripravila akcijskega načrta. Odločno pozivam, da se pripravi akcijski načrt.

Prav tako ni bil sprejet noben sklep o nepremičninski politiki v Bruslju. V julijskem poročilu Komisije o zgradbah ni treba upoštevati rezultatov pregleda osebja, čeprav je za oboje odgovoren isti komisar. Vi niste ta komisar, kar je žalostno in se ne sme nadaljevati. Zneski, ki jih je Parlament prerazporedil v rezervo, obvezujejo Komisijo, da poveže oba dokumenta. Komisija mora končno začeti z delom na tem področju in ustrezno opraviti svoje delo, ker menim, da rezultatov pregleda osebja, ki so nam bili predstavljeni do zdaj, ne moremo predstaviti našim volivcem.

  Vladimír Maňka (PSE). – (SK) Na začetku se zahvaljujem poročevalcema. Zahvaljujem se gospodu Itäli za več kot osemmesečno sodelovanje v zvezi z vprašanjem predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008. V zadnjih štirih letih se je proračun institucij povečal za skoraj 18 %, kar je večinoma posledica širitve. V prihodnosti se ta proračun ne bo povečeval tako hitro. Če želimo, da bi bile institucije bolj učinkovite, moramo izboljšati sodelovanje med njimi. Vesel sem, da se naš strah pred tveganji, ki so povezana s takim sodelovanjem, ni uresničil.

Na eni strani smo poskušali zagotoviti, da bodo izpolnjene vse naloge, za katere državljani pričakujejo, da jih bodo izpolnile inštitucije. Na drugi strani smo poskušali zagotoviti učinkovito porabo sredstev. Najpomembnejša stvar, na katero se moramo zdaj in v prihodnje osredotočiti pri dodeljevanju proračuna Evropskega parlamenta, ter naša glavna vloga in prednostna naloga je: izboljšati zakonodajni proces. Vprašanja, ki niso povezana s tem, je treba v proračunu čim bolj zmanjšati. Na dobri poti smo, da bomo to dosegli.

Gospe in gospodje, marca smo rekli, da potrebujete boljše informacije o vseh sredstvih in gradivu, ki ga imate na voljo, da boste lahko odgovorno in učinkovito delali. Zato pozivamo, da se vzpostavi sistem upravljanja znanja, ki bo omogočil poslancem, da bodo delali učinkovito in da bodo uporabili vse dokumente.

Gospe in gospodje, volivcem bi radi dokazali, da odgovorno upravljate njihova sredstva. Vendar včasih nimamo na voljo dokumentov niti v najpogostejših jezikih. Organizirajo se izredne seje odborov, za katere so potrebna nova sredstva. Izboljšati moramo prilagodljivost na tem področju. Odhodki za nepremičnine predstavljajo velik del proračuna Skupnosti: zato moramo to področje pozorno spremljati v prihodnosti. V preteklosti so v nekaj primerih evropske inštitucije kupile ali najele nepremičnine po ceni nad tržno vrednostjo. Želimo si, da bi v prihodnosti več pozornosti namenili vsem vidikom nakupa, najema in obnove. Naš cilj je znižati stroške in zagotoviti prilagodljivost. Radi bi se izognili kartelom in monopolom.

Naša naslednja prednostna naloga je zagotoviti boljše informacije za državljane Evropske unije. Zato smo se odločili, da bomo okrepili to področje z zagotavljanjem pomoči regionalnim in lokalnim medijem. Gospe in gospodje, želimo si, da bi institucije še naprej delovale bolj učinkovito. Poročila, ki jih prejmemo o njihovih dejavnostih, morajo biti bolj informativna. V teh poročilih mora biti jasno navedeno, ali so bili ti cilji doseženi. Podpiram metodo, ki jo uporabljajo institucije za pripravo proračuna z uporabo inflacijskih koeficientov in tudi na podlagi tega, kar je resnično potrebno. Na koncu se zahvaljujem poročevalcu, ker nam je uspelo z več težavnimi razpravami doseči dober kompromis, na podlagi katerega se bo zagotovila boljša poraba denarja evropskih davkoplačevalcev.

  Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ena minuta in pol, ki jo imam na voljo, da vam povem svoje mnenje o predlogu proračuna za leto 2008, je velik izziv, vendar si bom najprej vzela čas, da se zahvalim poročevalcema, gospodu Virrankoskemu in gospodu Itäli, s katerima smo obravnavali odločitve, ki jih danes predlaga odbor za proračun, kar je bila zelo težka naloga. Seveda smo zaradi večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 ujeti v primež strogosti, ki nam žal ne omogoča, da tako enakomerno ali zlasti tako hitro izpolnjujemo cilje, ki smo jih določili za Evropo in politika katerih je po mojem mnenju edina rešitev za evropske regije, ker lahko našim državljanom zagotovi udoben življenjski slog, ki si ga želijo v globalnem okolju, ki se je preoblikovalo ter se stalno spreminja in razvija. Zato pozivam Parlament, da podpre pobude našega odbora, zlasti pred ponovnimi vmesnimi pogajanji o večletnem okviru in opredelitvi novega mehanizma za lastna sredstva.

Ker nimam veliko časa, bom izpostavila le eno točko v zvezi s tem proračunom. Kot stalna poročevalka za strukturne sklade v odboru za proračun sem se odločila, da bom vprašala člane Evropske komisije, kakšni so bili njihovi razlogi, da so prerazporedili 30 % upravnih stroškov teh skladov v rezervo. V študiji, ki sva jo pred kratkim predstavila z gospodom Virrankoskim o izvajanju strukturnih skladov, je izpostavljeno dolgo časovno obdobje, ki ga je porabila Komisija za odobritev nacionalnih okvirov in operativnih programov, zaradi česar imamo zdaj najvišje triletne neporavnane obveznosti doslej; z zavzetjem tega odločnega stališča o rezervi smo želeli sprožiti preplah. Regionalne politike, tako kot podpora za raziskave in inovacije, so najpomembnejše politike za prihodnost našega gospodarstva ter s tem za delovna mesta in kakovost življenja Evropejcev. Stvari poskušamo izvajati hitro in dobro, s čimer se pojasnjuje visoka raven odobrenih proračunskih sredstev, ki jo zahtevamo v poročilu Sveta.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, izpostaviti je treba en vidik proračuna, tj. denar, ki ga je treba prihraniti za skupno kmetijsko politiko. Tako imenovana skupna kmetijska politika je v zadnjih 15 letih doživela veliko sprememb: reforme Maca Sharryja, Agenda 2000 in ločevanje plačil od proizvodnje.

Rab bi pojasnil eno točko: vlade držav članic se morda ne bodo strinjale s spremembami plačil v okviru skupne kmetijske politike za kmete v Evropi kot celoti za obdobje od leta 2007 do leta 2013. Pri nas na Irskem so bili določeni strogi finančni predpisi za kmete v okviru kmetijske politike, ki jih je treba izvajati od leta 2007 do leta 2013. Vemo, da je treba pregledati stanje kmetijske politike, vendar splošni pregled ni potreben. Poleg tega pregled ne bo vključeval finančnih predpisov, ki so jih sprejeli voditelji EU za kmete na Irskem in v Evropi do leta 2013. Upam, da se bo to razumelo in da nič ne bo izpuščeno ter da ne bo poskusov izkrivljanja, ker je za kmete po Evropi ključno, da je vse tako, kot mora biti.

  Margrete Auken (Verts/ALE). – (DA) Gospod predsednik, naša skupina seveda glasuje za predlog spremembe glede dodelitve več denarja Palestini. Vendar moramo izpostaviti dejstvo, da morata Svet in Komisija zagotoviti, da se ne bomo na koncu znašli v položaju, v katerem bomo denar metali v sod brez dna. To velja za večino pomoči, ki se zdaj dodeljuje, in je v nasprotju z načeli EU glede pomoči, pri kateri mora biti upravičenec sposoben, da razvije trajnostno gospodarstvo. Vendar je to nemogoče, ker Izrael zatira palestinsko družbo in gospodarstvo, ne le v Gazi. Delegacija odbora za razvoj je to sama videla, ko je septembra obiskala Zahodni breg in Gazo. Denar EU priteka neomejeno, pri čemer Izrael ni odgovoren zanj.

Seznanili smo se s poročilom o dialogu iz Washingtona, v katerem so enega od svetovalcev Bele hiše za bližnji vzhod vprašali o vlogi EU. Odgovoril je: „EU? Mi dajemo ukaze, Evropa pa jih plačuje.“ To je res. Mi še naprej plačujemo, Izraelu pa se dopušča, da uniči vse, kar smo zgradili. Komisija in Svet morata postaviti zahteve Izraelu. Blokado Gaze je treba odpraviti, da se bo omogočilo gibanje blaga in ljudi. Gaza je zdaj pravzaprav velik zapor na prostem. Ovire na Zahodnem bregu je prav tako treba odstraniti. Tako ne meni le naša delegacija; sporočilo Zahodnega brega in našega Generalnega direktorata za humanitarno pomoč je bilo prav tako jasno. Če ni nobenega upanja za izboljšanje ali luči na koncu tunela, zlorabljamo denar davkoplačevalcev EU in to se mora takoj končati.

  Adamos Adamou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, proračun EU je glavni način za doseganje političnih prednostnih nalog. Njegova proračunska politika ima tri cilje: konkurenčnost podjetij, boj proti terorizmu in posredovanje v tretjih državah.

Odhodki so namenjeni doseganju teh treh ciljev, vendar so interesi in zanimanje množic popolnoma drugačni. Povezani so z njihovimi prihodnjimi kraji dela, prihodkom, pokojninami ter državnimi šolami in univerzitetnim izobraževanjem.

Kakšne so politične prednostne naloge iz proračuna? Ali se bo z njimi resnično izboljšalo življenje državljanov? Ali je EU svetovna udeleženka, ki pošteno izpolnjuje svoje obveznosti? Kako se bo z dodelitvijo okrog 741 milijonov EUR za spodbujanje svobode, varnosti in pravičnosti izboljšalo življenje evropskih državljanov?

V nedavnem posvetovalnem dokumentu Komisije o reformi proračuna je navedeno, da je treba zdaj in v prihodnosti s proračunom krepiti konkurenčnost na področju surovin in trgov, spremeniti ravnotežje gospodarske moči in liberalizirati velike nove trge, na katerih bodo nastajale nove priložnosti za Evropejce.

Vendar so ravno zaradi tega Evropejci zapeljani. Prvič, namesto da bi bil cilj proračunov držav članic socialna pravičnost, dodatno zaostrujejo boj za nadzor nad trgi ne glede na sredstva. Drugič, zaradi tega javno mnenje v tretjih državah ni naklonjeno Evropi.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, še vedno smo na začetku nove finančne perspektive, zato smo previdni pri načrtovanju odhodkov za leto 2008. Hkrati je to četrti letni proračun v tem parlamentarnem mandatu, zato smo zbrali dovolj izkušenj v zvezi s proračunskim postopkom in posebnimi pravili igre med Parlamentom, Komisijo in Svetom. Verjetno je bilo zato rekordno število predlogov sprememb brez težav sprejetih v odboru za proračun pod učinkovitim vodstvom gospoda Bögeja v duhu soglasja, s čimer se bo zagotovo omogočilo blokovsko glasovanje v četrtek in bomo zagotovo dobili večjo pogajalsko moč pri oblikovanju proračuna za leto 2008.

Vedno znova so se navajale prednostne naloge za leto 2008, financiranje programa Galileo pa se je vedno znova izpostavljalo kot težava. Zato sem vesel, ker lahko izpostavim, da se je zdaj regija Baltskega morja prvič upoštevala v tem proračunu, ne v obliki izjave, ampak v finančnem, tj. pravem smislu. Morda se je to zgodilo zato, ker so gospa komisarka, oba poročevalca in predsednik odbora za proračun prebivalci te regije. Dobro je, da Evropska unija sprejema globalne zaveze, vendar se s širjenjem Evropske unije povečuje njena obveznost do naše celine, vključno z regijo Baltskega morja, tj. notranjega morja Evropske unije, kakršno je zdaj, in vsi vemo, da je v zelo slabem stanju. Glede na to je dobro, da smo v obliki pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov našli finančni instrument za povečanje financiranja regionalnega razvoja, varnost plovbe, poenostavitev postopkov prestopa meje in zlasti varstvo okolja.

Upam, da bodo te prednostne naloge zdržale pritisk nepopustljivega zrcala Evropske komisije skupaj s celotno proračunsko strategijo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Louis Grech (PSE). – (MT) Gospod predsednik, na začetku izpostavljam, da se strinjam z besedami gospoda Itäle o vprašanju proračunskega postopka in da ni nihče pripravljen, da bi imel le vlogo samodejnega potrjevanja. Zato predlagam, da čim prej razpravljamo o tej temi, da bomo učinkovito obravnavali domnevne težave in razlike. Na drugačni ravni podpiramo povečanje proračuna agencije Frontex za 30 milijonov EUR. Realno pričakujemo izboljšanje strukture agencije, boljše usklajevanje in odločnejše ukrepanje. Parlament je dal jasen in odločen znak, da je zdaj čas, da Frontex in države članice odpravijo neučinkovitost, izpolnijo neizpolnjene obljube in končajo z zamudami iz preteklih let. Naslednja točka, ki bi jo rad izpostavil, je povezana s poročili in študijami, ki so jih pripravile ali naročile različne inštitucije, vključno s Komisijo. Potrebujemo skupno zbirko podatkov o poročilih in študijah, da bi se izognili podvajanju dela, zmanjšali odpadke in hkrati zagotovili večjo dostopnost informacij. Poleg tega je potrebno letno poročilo, v katerem bi bile navedene te študije in poročila, dobitniki pogodb, vrednost teh pogodb in po možnosti njihove koristi. Prav tako je treba preveriti vpliv in dodano vrednost poročil, ki sta jih pripravila Ekonomsko-socialni svet in Odbor regij, zlasti ob upoštevanju poročil, ki so preveč tehnična, ali poročil, ki sta jih že pripravila Komisija ali Parlament. Kar zadeva nakup prostorov, vas opozarjam, da je bilo leta 2006 sklenjeno, da bomo še enkrat preverili politiko v zvezi z nakupom in najemom zgradb, ki jih uporabljajo institucije, vključno z informacijskimi pisarnami. Zdi se mi, da so v zadnjih letih institucije iz različnih razlogov kupovale in najemale prostore po ceni, ki je višja od tržne cene. Čeprav ne dvomimo v koristi politike kupovanja zgradb, je vseeno smiselno, da se na institucionalen način preveri, kako bi lahko izboljšali pogoje, v katerih kupujemo in najemamo prostore, ter približali pisarne tržnim cenam in s tem preprečili nastajanje kartelov ali monopolov. Na koncu v zvezi z dvojnim dejanjem Fincev čestitam za njihovo koristno delo in način izvajanja pogajanj.

  István Szent-Iványi (ALDE). - (HU) Gospod predsednik, najprej čestitam poročevalcu gospodu Virrankoskemu za odlično delo. Vendar bi rad izpostavil, da če želi biti Evropska unija globalna udeleženka, je smešno, da želi porabiti manj denarja za zunanjo politiko kot za upravne odhodke.

Drugič, prav tako je nesprejemljivo, da morajo biti odhodki iz postavke za širitev, ki se obravnavajo prednostno, v nominalnem smislu nižji v primerjavi z letom 2007, in tretjič, nesprejemljivo je, da se morajo odhodki za zunanje zadeve manj povečati – za okrog 1,5 % – kot splošni odhodki, za katere je določeno, da bi se povečali za 2 %. To pomeni, da Evropska unija ni zagotovila dovolj sredstev za izvršitev nalog, ki jih je določila; prav tako ni zagotovila dovolj sredstev za izvajanje prednostnih nalog zunanje politike. Za misijo na Kosovem in zagotavljanje pomoči palestinskemu ljudstvu ni bilo dodeljenih dovolj sredstev; bojim se, da bo treba prihodnje leto spet večkrat popraviti proračun, ker ni bila sprejeta nobena določba v zvezi s tem.

Neravnotežje med vzhodnimi in južnimi sestavnimi deli evropske sosedske politike je stalna težava že več let. Države na jugu so prejele trikrat več denarja na prebivalca kot države na vzhodu, kar je nesprejemljivo. Končno, menim, da je pomembno rešiti vprašanje sodelovanja med Evropskim parlamentom in Svetom v zvezi s postavko za skupno zunanjo in varnostno politiko. Ker ni bilo nobenega predhodnega sporazuma ali političnega dialoga, in dokler se to ne bo zgodilo, se strinjam s prerazporeditvijo 40 milijonov EUR v rezervo za skupno zunanjo in varnostno politiko. Najlepša hvala.

  Konrad Szymański (UEN). – (PL) Gospe in gospodje, ena od stvari, o kateri se moramo danes dogovoriti je dodelitev prvega obroka finančne podpore Evropskemu tehnološkemu inštitutu. To je zlasti pomembna odločitev za mesto Vroclav, ki to odločitev vneto pričakuje, saj upa, da se bo institucije nahajala v tem mestu.

Zelo slabo je, da nam ni uspelo te institucije ustanoviti pred koncem pogajanj o proračunski perspektivi, kar zelo ovira njen zagon. Danes imamo priložnost, da nadoknadimo izgubljeni čas ter za zagon institucije namenimo približno 3 milijone EUR. Celotna finančna sredstva za obdobje 2010−2011 lahko zagotovimo le s pregledom proračunske perspektive.

Zagotovim vam lahko, da bo to dobra naložba. To dokazuje pripravljenost in navdušenost lokalnih organov Spodnje Šlezije, poslovnežev in znanosti, da sodelujejo pri tem projektu. Zato vas prosim, da sprejmete te predloge sprememb.

  Satu Hassi (Verts/ALE). – (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalcema gospodu Itälu in gospodu Virrankoskemu za odlično opravljeno delo. Veseli me, da je odbor za proračun odobril pilotna projekta v zvezi z varstvom Baltskega morja. Upam, da bosta projekta prejela podporo tudi na plenarnem zasedanju.

Čas je, da večjo pozornost namenimo Baltiku. Po krogu širitve leta 2004 je Baltsko morje postalo notranje morje EU, vendar je hkrati eno od najbolj prizadetih in onesnaženih morij na svetu, kar je sramotno za EU.

Namen enega od teh pilotnih projektov je zmanjšati količino nevarnih odpadkov, odvrženih v Baltsko morje, ter izboljšati raven primanjkljaja kisika v globokih morskih kotanjah. Namen drugega projekta je zmanjšati emisije žveplovega dioksida iz ladijskega prometa s trgovanjem z emisijami. Če bodo rezultati tega poskusa dobri, lahko trgovanje z emisijami žveplovega dioksida učinkovito prispeva k zmanjšanju emisij žveplovega dioksida v vseh morskih območjih EU, zaradi česar bo zrak, ki ga dihamo, v prihodnosti čist v celotni Evropi. Zato tudi jaz upam, da bosta ti pobudi prejeli podporo na plenarnem zasedanju.

  James Elles (PPE-DE). – Gospod predsednik, tudi jaz tako kot ostali čestitam poročevalcema. V svojih pripombah pa bi namesto treh L-jev gospoda Martineza, ki so pomenili, če se prav spomnim, „litanije“, „liturgije“ in „letargije“, raje navedel „izvrševanje“, „vzpostavitev“ in „domišljijo“.

Najprej se zahvaljujem poročevalcem, zlasti gospodu Virrankoskemu, za vključitev nekaterih odstavkov o spremljanju proračuna. Izredno pomembno je, da obravnavamo vprašanje stroškovne vrednosti. Čeprav v resoluciji ni vključen ravno ta izraz, si nedvomno vsi želijo, da lahko z našimi specializiranimi odbori upravičimo finančna sredstva, ki jih dejansko porabljamo, ne samo trenutno, ampak tudi za izjave o nacionalnem upravljanju, ki jih nekatere države članice še vedno ne želijo sestaviti.

Zahvaljujem se poročevalcem in komisarju, da sta v mojem lastnem proračunu za leto 2007 izvedla tiste pilotske in pripravljalne projekte, ki so bili vključeni. Teh je kar nekaj in lepo je v letu 2008 ohraniti neko kontinuiteto, zlasti pri presojanju pilotnih informacijskih omrežij in tudi projektov z EU, Kitajsko in Indijo.

S tem sem prišel do svojega zaključka, ki je vprašanje domišljije. Einstein je dejal, da je domišljija pomembnejša od znanja. V tej razpravi je jasno, da veliko kolegov poslancev, gospod Mantovani, gospa Guy-Quint in drugi, vključno z mano, vedno obžalujemo dejstvo, da imamo v četrti kategoriji, zunanjem delovanju, premalo denarja. Popolnoma se zavedamo, da ga je premalo, zato na tej stopnji, ko pričakujemo pregled proračuna, predlagam, da morda dejansko uporabimo malo domišljije v zvezi s prihodnjim soočanjem Komisije s svetovnimi izzivi in njeno vlogo v globalni pomoči in delovanju svetovnega gospodarstva, ter si nato zagotovimo sredstva, s katerimi bomo lahko izvajali politike, ki jih želimo.

  Joan Calabuig Rull (PSE) – (ES) Gospod predsednik, s proračunom, ki znaša 0,99 % BDP Unije, ne moremo zagotoviti trdnega političnega stališča.

V zvezi s kategorijo 1a, konkurenčnost za rast in zaposlovanje, je treba poudariti, da številke za te politike prvič predstavljajo večino predhodnega predloga proračuna. Vendar je Svet za te kategorije v zvezi z lizbonsko strategijo, ki bi morale biti jedro politik Unije, zmanjšal sredstva.

Pri tem naj omenim financiranje programa Galileo in Evropskega tehnološkega inštituta, ki sta prednostna projekta za našo konkurenčnost in verodostojnost. Finančna perspektiva 2007−2013 ne zadošča za financiranje tako strateško pomembnih projektov.

Druga točka zadeva agencijo Frontex, ki ima pomembno vlogo na humanitarnem in političnem področju. Evropski Svet je junija znova poudaril potrebo, da je treba okrepiti agencijo Frontex za izboljšanje zmogljivosti Unije pri upravljanju z zunanjimi mejami.

To je tudi ena od prednostnih nalog, ki jih je Parlament že večkrat poudaril. To dokazuje predlagano povečanje odobritev za sprejem obveznosti za stroške poslovanja agencije za 30 milijonov EUR, kar je 127-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim predlogom proračuna.

Sredstva, namenjena za kategorijo 4, ne zadoščajo za doseganje naših ciljev in izpolnitev naših obljub na svetovni ravni ter, kot je že bilo povedano tukaj, pri operacijah na Kosovem in v Palestini.

Za konec naj povem, da je potrditev udeležbe Unije na svetovni razstavi Expo Zaragoza 2008 – voda in trajnostni razvoj – pravilna odločitev in dobra priložnost za približanje evropskih politik evropskim državljanom, kar moramo narediti.

  Samuli Pohjamo (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, komisarka, tudi jaz se najprej zahvaljujem Kyöstu Virrankoskemu za odlično pripravljen proračun. Ustrezno je upošteval različne zadevne strani in predloge odbora za regionalni razvoj. Poročevalec gospod Itälä je prav tako opravil zelo dobro delo.

Pomembno je, da raven odobrenih proračunskih sredstev za regionalni razvoj ostane ustrezna. Hkrati moramo zagotoviti, da se v Uniji in državah članicah poenostavi in razjasni izvajanje in upravljanje regionalne politike, da lahko države članice vsa odobrena proračunska sredstva za regionalni razvoj porabijo učinkoviteje in bolj preudarno za zmanjšanje regionalnih razlik in izvajanje lizbonske strategije.

Birokracija, ki je šibka točka Unije, prav tako ovira izvajanje regionalne politike. Prvo leto novega programskega obdobja je skoraj končano, pri čemer večina programov še vedno ni odobrenih. To je resna težava, kot je povedal poročevalec. Ker sta Svet in Komisija oklevala z začetkom izvajanja projektov, bo prvo leto programskega obdobja težavno premostitveno leto. Komisija mora brez odlašanja odobriti ostale programe, da se lahko odobrena proračunska sredstva porabijo učinkovito in uspešno ter da se lahko novi programi začnejo ustrezno izvajati.

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Hvala, gospod predsednik, gospod Virrankoski in gospod Itälä. S tem proračunom bo Parlament podvojil proračun agencije Frontex, ki bo znašal skoraj 70 milijonov EUR. S tem ukrepom je zdaj vsem jasno, da Parlament prednost namenja agenciji Frontex. Proračun za delovanje agencije Frontex je bil povečan za 30 milijonov EUR, da se okrepijo njegove misije na tistih območjih, ki so najbolj prizadeta zaradi dotoka priseljencev. Hkrati, gospod predsednik, smo 30 % upravnega proračuna agencije Frontex uvrstili v rezervo, ker želimo, da bi agencija delovala učinkoviteje. Rezervo je mogoče sprostiti pod tremi pogoji: prvič, direktor agencije Frontex mora vzpostaviti redne stike z nami, da se okrepi nadzor Parlamenta nad agencijo. Drugič, želimo podrobne informacije o delovnem programu agencije Frontex za naslednje leto, pri čemer zato, ker je komisar Frattini, podpredsednik Evropske komisije, napovedal, da bo z naslednjim letom misija Frontex v Sredozemlju postala stalna, zdaj pričakujemo, da se bo agenciji namenilo več kot 10 milijonov EUR, predvidenih do zdaj za misije na morskih mejah. Tretjič, želimo posodobljen in realen seznam virov, ladij, letal, helikopterjev, ki so jih države članice pripravljene nameniti za misije agencije Frontex. Ne želimo namišljenih seznamov, takšnih kot lani, pri čemer so se države članice domnevno zavezale, da bodo agenciji Frontex zagotovile 21 letal, 27 helikopterjev in 117 čolnov, vendar ko je bilo treba začeti izvajati misije, obljub niso izpolnile. Zato pričakujemo, da bo agencija Frontex oblikovala ustrezen načrt, na katerega se lahko zanesemo, preden sprostimo rezervo. Hvala.

  Göran Färm (PSE). – (SV) Gospod predsednik, poročevalca, gospe in gospodje, veliko se jih sprašuje, zakaj se Parlament zavzema za revizijo dolgoročnega proračuna. Ali se res ne moremo soočiti z novimi potrebami, kot so Galileo, Evropski tehnološki inštitut in delo EU na Kosovem in v Palestini, ter hkrati zmanjšati proračun? Problem je, da proračunske zgornje meje veljajo za celoten proračun, vendar veljajo seveda tudi za vse posamezne kategorije proračuna. Da bi preprečili, da bi na primer morali zaradi povečanega financiranja programa Galileo zmanjšati financiranje drugih raziskovalnih programov, pozivamo k tako imenovani manjši reviziji. Vendar opozarjam, da je to v okviru skupnih zgornjih meja. Zavzemamo se za zmanjšanje presežkov proračuna za kmetijstvo, kar je pomembno. Kar zadeva Palestino in stroške dela EU na Kosovem, se zavzemamo za uporabo „instrumenta prilagodljivosti“. V nasprotnem primeru bomo morali uporabiti sredstva, ki so sicer namenjena za Afriko in Latinsko Ameriko, kar bi bilo nesmiselno.

Togi proračunski model EU je treba spremeniti. Ne smemo sprejeti ukrepov, ki niso v skladu s splošnim okvirom, da bi dosegli večjo prožnost znotraj okvira za upravljanje novih potreb. Kako bomo drugače v prihodnosti na primer obravnavali potrebe na področju podnebne in energetske politike? Poleg tega bom omenil še dve stvari. Prvič, razprava o pogodbi kaže, da so povečanje virov in dolgoročna prizadevanja EU v zvezi s komunikacijo, dialogom in demokratičnim razvojem pomembni. Poleg tega sem si prizadeval, da bi odbor za proračun sprejel določene prilagoditve k dodelitvi kvot. Upam, da se zdaj vsi strinjamo z agresivnejšim vlaganjem. Drugič, omeniti želim pilotni projekt, za katerega sem podal pobudo. Namen projekta je podpreti obnovo kulturnih in verskih institucij ter spomenikov na območjih, ki so jih prizadeli spori. Predlog v prvi vrsti zadeva Balkan, vendar bi lahko te izkušnje dolgoročno uporabili na drugih območjih, kjer so lahko uničeni muzeji, porušene cerkve in mošeje vzrok za spor, ki ga lahko EU prepreči. Takšna območja bi lahko bila na primer Palestina, Afganistan, Irak in mogoče celo Tibet. Poslance v zvezi s tem področjem pozivam k razumevanju in podpori. Hvala.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcema, gospodu Virrankoskemu in gospodu Itälu. Oba poznam, pri čemer vem, da podpirata odprtost in preglednost ter se zavzemata za oblikovanje gospodarstva Evropske unije na trajnostni osnovi. Dobro je tesno nadzorovati odhodke in priznati razumne zahteve. Na kratko bom izpostavil nekaj vprašanj, pri čemer prvo vprašanje zadeva raziskave in inovacije. Čeprav vem, da so za to področje večinoma pristojne države članice, Evropska unija ne sme pozabiti na svoje obveznosti, na primer lizbonsko strategijo, ki jih mora izpolniti, da lahko proračunska sredstva namenimo za raziskave in inovacije ter s tem oblikujemo novo dodano vrednost za Evropo.

Veseli me, da se pozornost namenja Baltskemu morju. Menim, da imata za to največje zasluge poročevalca. Pomembno je odkriti, v kakšnem stanju je Baltsko morje, pri čemer sta ta dva pilotna projekta dober začetek. Res je, da potrebujemo več ukrepov, vendar je to dobra osnova za začetek.

Tretjič, pri pripravi proračuna je treba upoštevati načela trajnostnega razvoja in vrednote Unije. To mora biti osnova za ukrepanje, ko na primer denar namenjamo tretjim državam ter sodelujemo na različnih projektih, kot je palestinsko avtonomno območje. Zagotoviti moramo, da so viri ustrezno uporabljeni ter niso namenjeni za dejavnosti, ki so v nasprotju z demokracijo, človekovimi pravicami in svobodo govora, tj. vrednotami Unije. Pri dodeljevanju finančnih sredstev je treba vedno upoštevati vrednote Unije.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Na začetku tega leta smo načrtovali, da se bomo skupaj s Svetom dogovorili o pragmatičnem in učinkovitem proračunu, na podlagi katerega bomo dosegli politike, ki jih Evropska unija zdaj potrebuje.

Z našimi predlogi sprememb v odboru za proračun smo zelo zmanjšali plačila za programe, za katere se brez prave dodane vrednosti namenja davkoplačevalski denar. Na področju kmetijstva znaša zmanjšanje 553,000,000 EUR, tj. 77 % celotnega zmanjšanja, kar kaže, da namerava Svet postopno odpraviti to politiko, od katere je odvisna celotna gospodarska struktura novih držav članic. Veseli me, da smo v odboru za proračun uspeli ponovno zagotoviti raven sredstev, namenjenih za kmetijstvo. Prav tako upam, da bo Evropska komisija čim prej odobrila operativne programe in program za razvoj podeželja.

Poleg teh vprašanj bom govorila o pomembnosti proračuna za mladinsko politiko Evropske unije. Predlagani proračun predvideva 9 % povečanje sredstev za programe vseživljenjskega učenja, kar znaša skupaj 900,000,000 EUR. Ti programi so bolj kot kar koli drugega prispevali k spodbujanju evropske ideje. Za devetdeset odstotkov mladih Evropska unija predstavlja možnost potovanja, študija in dela kjerkoli v Evropi. Za to mladino moramo storiti več. Ena od težav, s katero se spopadajo, je premalo evropskih štipendij, zlasti v okviru programa Erasmus. Zaradi pristopa Romunije in Bolgarije k Evropski uniji smo v sedanjem proračunu plačila povečali za 100,000,000 EUR. Kljub temu moramo zagotoviti, da bo vsak študent prejel večji delež tega denarja. Program Erasmus ne sme zagotavljati le dodatnega dohodka za mlade študente, ampak glavno podporo za finančno šibke.

Nenazadnje Komisijo opozarjam na obveznosti, sprejete v okviru tristranskih pogovorov julija, v zvezi z zagotavljanjem ustreznega števila delovnih mest za nove države članice. Zelo malo Romunov in Bolgarov je zdaj na vodilnih položajih, pri čemer jih je veliko zaposlenih začasno. Dodatna sredstva, ki smo jih namenili Službi Evropske unije za izbor kadrov, je treba čim prej učinkovito porabiti za redno zaposlitev osebja iz novih držav članic.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). – (BG) Za predstavnika Bolgarije, ene od najnovejših članic EU, je velik izziv, da lahko kot polnopravni član sodeluje pri sprejetju proračuna za leto 2008. To je omogočila politika širitve Evropske unije ob podpori proračunske politike.

Podpiram poročilo in čestitam poročevalcema in koordinatorjem za dosežen sporazum v zvezi s proračunom in njegovimi spremembami. Predlog proračuna za leto 2008 na področju trajnostne rasti omogoča celo najnovejšima državama članicama EU, da dosežeta cilje v zvezi s svojim članstvom. Operativni programi v okviru strukturnih skladov zagotavljajo visokokakovostne in usposobljene človeške vire, konkurenčnost, izboljšanje infrastrukture, krepitev upravnih zmogljivosti na področju prometa, okolje itd. Na žalost je potrebnih več sredstev, kot jih je na voljo.

Podpiram tudi strateško povečanje plačil za strukturne sklade ter socialni in kohezijski sklad, kar jim bo omogočilo, da okrepijo operativne programe in zmogljivosti. Prav tako podpiram 30-odstotno rezervo za vrstico upravnih odhodkov, ker menim, da bo s tem zagotovljena učinkovitost odhodkov in učinkovit nadzor nad porabo.

V predlogu proračuna za leto 2008 je pozornost namenjena tudi novim regijam, ki so pristopile k EU. V črnomorski regiji sta to Bolgarija in Romunija, ki predstavljata zunanjo mejo Evropske unije. Namen politike EU in nacionalnih vlad je preoblikovati regijo v območje varnosti, stabilnosti in dobrih sosedskih odnosov. V regiji je treba zaradi njene visoke industrializiranosti in preoblikovanja v območje, prek katerega poteka oskrba s surovinami v energetskem sektorju, izboljšati infrastrukturo, zagotoviti več naložb in sprejeti ustrezne ukrepe za varstvo okolja. Evropska unija mora s politiko in financiranjem zagotoviti okoljsko varnost ter stabilnost in varnost oskrbe z energijo v Evropi. Okvirni program za spremljanje in razvoj Črnega morja je pilotni projekt, za katerega sem prepričana, da ga bo Evropski parlament podprl; to je pravi korak k ustreznemu razvoju črnomorske regije in vključitvi državljanov črnomorske regije v politiko članstva EU.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Govorila bom o učinku proračuna EU na blaginjo navadnih evropskih državljanov, pri čemer nekateri od njih spremljajo našo današnjo razpravo. Zelo pogosto slišimo, da mora Evropska unija postati najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, kar lahko zagotovi proračun. Vendar ga je treba preoblikovati, da bo učinkovitejši ter bo spodbujal znanstvene raziskave in inovacije.

Na žalost se zdi, da Evropska komisija dejansko nima določene niti opredelitve znanstvenih raziskav. Različni projekti z različnimi odhodki naj bi se financirali v skladu s programom za raziskave in inovacije.

Nenehno govorimo o Evropi in njenem vplivu v svetu. Močna in razširjena Evropska unija 27 držav lahko doseže spremembe na svetovni ravni. V okviru proračuna je mogoče precej finančnih sredstev nameniti za pomoč tretjim državam. Vendar se v skladu z raziskavami Računskega sodišča ta sredstva zelo pogosto porabijo neučinkovito.

Vzrok je, da večino držav, ki jim namenjamo pomoč, vodijo nedemokratični režimi. Človekove pravice so kršene, pri čemer projekti pomoči peščici ljudi omogočajo, da postajajo še bogatejši, namesto da bi prispevali k izboljšanju blagostanja običajnih ljudi.

Zato vas, gospe in gospodje pozivam k upoštevanju pogoja, določenega v naših dokumentih, da je treba pri dodeljevanju programov pomoči upoštevati spodbujanje demokracije in človekovih pravic.

  Rolf Berend (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem celotni proračunski ekipi za dobro opravljeno delo. V imenu odbora za regionalni razvoj bom povedal nekaj pripomb.

Na podlagi svojega finančnega načrta je Komisija ocenila potrebo po financiranju, pri čemer je v skladu z mejnimi vrednostmi iz medinstitucionalnega sporazuma ter pogoji finančne perspektive upoštevala verjetne zahtevke. Zato so se seveda obveznosti za strukturne sklade za leto 2008 povečale za 0,9 % in plačila za 3,2 %, medtem ko so se obveznosti za kohezijski sklad povečale za 14,4 % in plačila za 36 %.

Ker je Komisija dejansko edina institucija, ki ima neomejen dostop do zahtevanih informacij v zvezi s celotnimi finančnimi potrebami, je naš odbor upošteval predlog Komisije ter soglasno in takoj popravil neupravičene predloge sprememb, ki jih je Svet predložil k svojemu predlogu proračuna.

Poleg sprememb smo poenostavili tudi upravo ter zagotovili učinkovitejšo porabo sredstev, zlasti ob upoštevanju lizbonskih in göteborških ciljev. Osredotočili smo se na edinstven status malih in srednje velikih podjetij in tradicionalne dejavnosti malih podjetij, kot so raziskave in razvoj. V zvezi z veliko ključnimi točkami na področju regionalne politike naj omenim, da smo menili, da je pomembno posebej omeniti pobudi Jeremie in Jessica.

Podpiramo tudi Komisijo pri spopadanju s prihodnjimi demografskimi izzivi v Evropi, pri čemer je v nekaterih regijah in celo v vseh državah članicah zaradi upadanja stopnje rodnosti staranje prebivalstva postalo glavni problem. Spodbujati je treba družinske vrednote, pri čemer je treba mladim ženskam pomagati uskladiti družinske in poklicne odgovornosti. To je napredna politika, ki jo je treba upoštevati tudi na ključnih področjih regionalne politike.

  Thijs Berman (PSE). – (NL) Gospod predsednik, zavzemamo se za Evropo, ki temelji na solidarnosti. V proračun za leto 2008 so vključeni nekateri novi elementi, ki to dokazujejo. Vendar potrebujemo sodobnejši proračun, ki bo v skladu z zahtevami o na znanju temelječem gospodarstvu, ter bo temeljil na solidarnosti. Na pobudo skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, je treba več finančne pomoči zagotoviti Palestini in Kosovu. To je bistveno, čeprav zapleteno.

Tudi na drugih področjih mora Evropa pokazati solidarnost. Podpreti je treba svetovni zdravstveni sklad ter mojo pobudo za okrepitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter spolnih in reproduktivnih pravic v revnih državah, kar na primer vključuje zmanjšanje smrtnosti mater in pravico do splava. To omogoča emancipacijo žensk ter s tem prispeva k razvoju revnih držav.

Solidarnost je pomembna tudi pri preoblikovanju proračuna EU. To se lahko najbolje doseže z zmanjšanjem kmetijskih subvencij, kar je zlasti izvedljivo zdaj, ko so cene visoke. Evropa mora vlagati v novo tehnologijo, pri čemer je program Galileo pokazal, da je dovolj možnosti za dodaten proračun. Lahko živimo z nižjimi kmetijskimi subvencijami, medtem ko program Galileo zagotavlja več delovnih mest in inovacij.

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Hvala vam, gospod predsednik. Ena od najpomembnejših dolžnosti poslancev Evropskega parlamenta je, da vsako leto sprejmemo proračun. To je ena od redkih priložnosti, da jasno in enotno izrazimo naša pričakovanja v zvezi z delovanjem EU. Na splošno menim, da se vedno več kolegov poslancev v tem parlamentu zaveda, da je pomembno omejiti sklade EU, vendar je v zvezi s tem treba še veliko narediti. Menim, da je pomembno, da v proračunu določimo pravilne prednostne naloge, vendar sta spremljanje denarja in poraba denarja tako pomembna kot priprava proračuna za ustrezne namene. Menim, da na veliko področjih naš denar ne koristi, ampak škoduje. Poleg tega morajo institucije razviti računovodski sistem EU za lažje razumevanje namenjanja denarja in spremljanje denarja, da lahko pred tem in po tem ugotovimo, kako je bil porabljen. Gre za vprašanje preglednosti.

Upal sem, da bo proračun EU za leto 2008 jasneje izražal temeljne prednostne naloge EU, tj. vzpostavitev prostega pretoka blaga, storitev, oseb in kapitala. Vendar na žalost letošnji predlog proračuna v zvezi s tem ni izpolnil pričakovanj. Naj naštejem nekaj primerov: nepovratna sredstva za rejo sviloprejk, čebelarstvo, pridelovanje bombaža, energetskih rastlin, fig, konoplje, orehov, oliv, riža in tobaka. Izvozne subvencije za žita, sladkor in proizvode iz vinskega sektorja. Skupaj je za te proračunske postavke namenjenih več kot 1 858 436 000 EUR. Menim, da je financiranje teh proračunskih postavk zguba davkoplačevalskega denarja, poleg tega te postavke bolj škodijo, kot koristijo. Vplivajo na ljudi izven Unije. Menim, da je eden od najresnejših primerov izvozna pomoč EU za kmetijstvo, pri čemer EU subvencionira svoj kmetijski sektor ter s tem zmanjšuje povpraševanje po blagu in cene na trgih revnih držav. S tem revnim državam onemogoča, da bi uveljavljale svoje naravne konkurenčne prednosti, zato te države ne morejo zagotoviti blagostanja. V zvezi s tem moramo ukrepati naslednje leto in ne leta 2013. Hvala.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod predsednik, najprej čestitam predsedniku odbora za proračun, poročevalcu in poročevalcem v senci, ki so danes v tem parlamentu predstavili proračun z jasnimi političnimi cilji in dobro določeno zgornjo mejo, ki znaša 0,98 % BDP.

Naj poudarim dve točki, ki sta pomembni za ta parlament in vse države.

Evropski parlament v odstavku 24 svoje resolucije poudarja, da mora Komisija čim prej odobriti nacionalne operativne načrte za evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in strukturne sklade. Pomembno je, da to naredi pravočasno, zlasti glede na zadnje obsežne naravne nesreče v južnoevropskih državah, predvsem v Grčiji, ki jim je treba čim prej zagotoviti sredstva za odpravo povzročene škode.

Moja druga pripomba zadeva nedavno krizo v zvezi s cenami žit, ki so povzročile motnje na trgu z žiti ter ogrozile kmetijske dohodke. Zaradi tega se očitno varčuje s sredstvi v proračunu Skupnosti. Vendar poudarjam, da se s temi prihranki ne sme financirati drugih politik; ostati morajo v okviru skupne kmetijske politike, pri čemer jih je treba nameniti na primer za reševanje kriz v kmetijskem sektorju.

  Reimer Böge (PPE-DE), predsednik odbora za proračun. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, odbor za proračun za prvo obravnavo na plenarnem zasedanju predlaga proračun za leto 2008, ki znaša 129,6 milijard EUR za odobritve za prevzem obveznosti in 124,2 milijard EUR za odobritve plačil ter dosledno upošteva vse naše sporazume in obveznosti, vključno z večletnimi programi in finančno perspektivo, pri čemer dodajam, da ne presega zgornjih meja, ki smo jih določili v večletnem načrtu, je skladen z načelom proračunske discipline ter Svetu predlaga, da na trajnosten način reši sedanja vprašanja, kot sta program Galileo in financiranje zunanje in varnostne politike. Iskreno se zahvaljujem poročevalcema, gospodu Itälu in gospodu Virrankoskemu, ki sta skupaj s koordinatorji in osebjem predložila odličen predlog za prvo obravnavo.

Najprej o proračunu Parlamenta. Med glasovanjem v odboru za proračun in na plenarnem zasedanju je bil izveden postopek sprave, ki je potekal ob posvetovanju z uradom tega parlamenta in v tesnem sodelovanju z upravo. V okviru tega postopka smo razumno in zadovoljivo rešili številna nesoglasja. Vendar poudarjam, da morata biti urad in uprava pripravljena obravnavati vprašanja in kritike odbora za proračun, saj je to del naše naloge. Del spora, o katerem razpravljamo vsako leto, smo rešili z določitvijo skrajnega roka, in sicer lahko med predložitvijo upravnega predloga o proračunu Parlamenta in odločitvijo urada minejo največ dva ali trije tedni, zato da lahko skupine svoja mnenja izrazijo na začetku postopka in ne na koncu.

Komisarka, v vašem pismu 17. oktobra ste znova pojasnili izvrševanje proračuna, kot ste to storili konec septembra. Izpostavili ste primere, v katerih izvrševanje poteka dobro, v katerih slabo, v katerih so bili morda programi izvedeni prepozno ter v katerih se je Komisija preveč osredotočala na podrobnosti v zvezi z drugimi vprašanji glede držav članic. Vendar je poročilo pokazalo, da se je izvrševanje glede na majsko poročilo izboljšalo. Če želi Komisija ostati verodostojna, neporavnanih plačil in obveznosti pri izvrševanju proračuna za leto 2008 ne more več opravičevati s sklicevanjem na pozno izvajanje in druge težave v letu 2008.

Zdaj lahko rečemo, da nam je s sporazumom o agencijah, doseženim med institucijami med nemškim in portugalskim predsedovanjem, ter zahvaljujoč izjemnemu delu stalne poročevalke Jutte Haug uspelo ponovno zagotoviti razvoj agencij, tako da v prihodnosti nobena agencija ne bo ustanovljena brez ustreznih analiz stroškov in koristi ter zagotovila, da prinaša dodano vrednost. Zato je treba to zagotoviti v okviru kodeksa ravnanja, ki se sprejema za izvajalske agencije. Komisarka, povedati je treba, da smo letos zelo pazljivo obravnavali upravni proračun Komisije, vendar ni treba, da je vsako leto tako. Vendar vztrajamo pri nadaljnjem vrednotenju delovnih mest, pregledu in razvoju, kar je treba izvesti preudarno in brez pretiravanja, vendar čim bolj pregledno.

Gospod predsednik, zelo jasno smo pojasnili svoje stališče do programa Galileo. Danes dopoldan smo razpravljali o reformni pogodbi ter jo podprli, kar se bo v prihodnosti imenovalo metoda Skupnosti. Če države članice menijo, da se lahko zanesejo na neusklajeno financiranje ali financiranje izven proračuna Skupnosti, je to glede na ta razvoj v Evropi popolnoma nesmiselno.

V nadaljevanju bom govoril o financiranju skupne zunanje in varnostne politike. Če ne bi bilo Parlamenta, bi že zmanjkalo sredstev za izvajanje skupne zunanje in varnostne politike, pri čemer bi morali v skladu z odločitvijo, ki so jo predsedniki držav in vlad sprejeli decembra 2005, shajati s približno 90 milijoni EUR. Ker bo morda treba v proračun vključiti več, kot sta prvotno predlagala Svet in Komisija, na primer tudi Palestino in Kosovo, smo pripravljeni poiskati rešitev v zvezi s tem. Na podlagi glasovanja bomo morali razpravljati tudi o instrumentu prilagodljivosti. To velja tudi za nadaljnje priznavanje interesov Parlamenta, k čemur je izrecno in ustrezno pozval odbor za razvoj.

Predsedstvo se mora zavedati, da lahko Parlament o vseh vprašanjih, razen o programu Galileo in skupni zunanji in varnostni politiki, odloča sam. Zato Svet pozivam, da zagotovi ustrezno podporo, da bomo lahko programu Galileo ter skupni zunanji in varnostni politiki zagotovili trdno osnovo ne le za leto 2008. Če nam to ne bo uspelo, bomo morali o tem razpravljati na prihodnjih sejah med proračunskim letom 2008. Pripravljeni smo se pogajati, vendar od Sveta pričakujemo jasne ukrepe v zvezi s tema ključnima vprašanjema. Tako ali drugače bomo z vidika tega parlamenta proračun za leto 2008 imeli.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 25. oktobra 2007.

Pisna izjava (člen 142)

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. – Evropskemu davkoplačevalcu moramo pokazati, da ima proračun EU stroškovno vrednost in predstavlja dobro finančno poslovanje. Redna mesečna selitev Evropskega parlamenta v Strasbourg je torej v popolnem nasprotju s tem, zlasti ker nas skrbijo podnebne spremembe. Čeprav pozdravljam mnenja o bolj ekološki uporabi prevoznih sredstev v poročilu gospoda Itälä, imajo ta komaj kaj veze z reševanjem razsežnosti problema. Nujno moramo ukrepati kot pionirji in postaviti pravilen zgled.

V zvezi s poročilom gospoda Virrankoskega sem razočaran nad ravnijo financiranja programov za zmanjšanje revščine v najrevnejših regijah, vključno z Azijo. Če želi EU postati svetovna sila, mora začeti dejansko ukrepati.

Čeprav pozdravljam podporo Palestini in Afganistanu, je za strategijo EU, če želi biti dolgoročno uspešna, v primeru Afganistana pomembno večje sodelovanje s sosednjimi državami Indijo in Pakistanom. Poleg tega obžalujem predlagano zmanjšanje financiranja SZVP, zlasti na Kosovu. Tukaj ne smemo zamujati ali premalo financirati.

Nazadnje, podpiram poudarek na ustvarjanju delovnih mest in večji strokovnosti v okviru programa lizbonske strategije. Pobude v zvezi s tem bodo ljudem iz West Midlandsa, katerih predstavnik sem, zares omogočile dodano vrednost iz EU.

(Seja je bila začasno prekinjena.)

PREDSEDUJOČA: DIANA WALLIS
Podpredsednica

14. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

15. Čas za vprašanja Komisiji

  Predsednica. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0138/07).

Danes smo želeli, in mislim, da nekateri kolegi poslanci to že vedo, izvesti majhen poskus, s katerim bi čas za vprašanja naredili nekoliko prijaznejši in interaktivnejši. Zato vabim vse poslance tega parlamenta, da pridejo bliže in se usedejo v prvo vrsto, tako da bomo bolj prijateljski med seboj in s Komisijo. Prosim, pridite v prve vrste, namesto da sedite čisto zadaj.

Vidim, da ste nekateri še vedno malce sramežljivi. Dajte no, prav zabavno bo narediti poskus.

Na Komisijo so naslovljena naslednja vprašanja.

Prvi del

Vprašanje št. 41 predložil Manuel Medina Ortega (H-0679/07)

Zadeva: Ugrabitev otrok

Kakšne ukrepe predlaga Komisija v zvezi s številom primerov ugrabitve otrok in njihovega izginotja, da bi v državah članicah uskladila sredstva za preprečevanje in kaznovanje takšnega ravnanja v celotni Evropski uniji?

  Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − Komisija se v celoti strinja s pomembnostjo boja proti izginotjem in ugrabitvam mladoletnikov. Doseči večje otrokove pravice je, kot vsi dobro veste, ena mojih osebnih prednostnih nalog.

Prvi ukrep, ki ga je Evropska komisija leta 2001 izvedla v zvezi s tem je bil, da je podprla ustanovitev evropske mreže organizacij, evropske zveze za pogrešane in spolno zlorabljene otroke, ki se zdaj imenuje Pogrešani otroci Evrope (Missing Children Europe). Danes imamo 21 organizacij v 15 državah članicah.

Nato je bilo s finančno podporo našega programa Skupnosti, programa Daphne, med leti 2001 in 2005 s pomočjo evropske agencije za pomoč otrokom Child Focus ustanovljenih ali prenovljenih več centrov.

Več držav članic je v zadnjih 10 letih vzpostavilo klicne linije za pomoč v stiski, da bi pospešile iskanja in podprle družine pogrešanih otrok.

Primeri pogrešanih in ugrabljenih otrok lahko hitro dobijo čezmejne razsežnosti. Zato predlagamo enotno telefonsko številko za nujne klice v zvezi s pogrešanimi otroki. Glede tega se bo izvedla Odločba Komisije z dne 15. februarja 2007 o rezervaciji nacionalnega območja oštevilčenja, ki se začenja s 116, za usklajene številke za usklajene storitve družbene vrednosti. To je pomembna odločitev vsake države članice, zlasti v zvezi s številko 116000 vročih telefonov za pogrešane otroke.

Kot veste, so za pravilno uporabo storitev v zvezi s številko 116 še vedno odgovorne države članice. Na žalost moram povedati, da se tri države članice na to še niso odzvale. Pravne ukrepe je sprejelo 17 držav članic. V 12 državah članicah so bili razpisi za kandidate za upravljanje s številkami vročih telefonov, samo 4 od njih pa so do zdaj izbrale ponudnika storitev: Belgija, Danska, Grčija in Portugalska. Zato nikakor nisem zadovoljen z izvajanjem sklepa, sprejetega februarja 2007.

Poleg teh telefonskih številk za klic v sili je potreben mehanizem pomoči pri iskanju pogrešanih otrok. Več takšnih sistemov že obstaja in lahko spodbudijo ukrepe v celotni EU. Saj poznate ameriški sistem „Amber Alert“, francoski „Alerte enlèvement“ in grški sistem „Amber Alert Hellas“, ki že delujejo. Države članice podpiramo pri izvajanju podobnih mehanizmov na nacionalni ravni. Če vse države uvedejo takšne mehanizme in uporabijo sisteme medsebojnega povezovanja, bo s tem omogočeno reševanje čezmejnih primerov, ki bo tudi lažje. Zato smo osnovali smernice, ki opisujejo našo zamisel o opozorilnem mehanizmu za otroke v celotni Evropi. O tem vprašanju se je prvič razpravljalo na neuradnem zasedanju sveta za pravosodje in notranje zadeve 1. oktobra 2007.

Nazadnje izražamo podporo oblikovanju mednarodne podatkovne baze primerov otroške zlorabe, ki bo novo orodje za pomoč pri prepoznavi žrtev in storilcev. Študija izvedljivosti in stopnja izvajanja se financirata iz programa AGIS, in to bazo podatkov, ki jo uporablja Interpol, od septembra 2005 financirajo vlade G8 in zasebna podjetja. Do zdaj je ta baza omogočala izsleditev in aretacijo več storilcev v Evropi in drugje, nazadnje zelo znanega pedofila na Tajskem, pri čemer so bile žrtve rešene.

  Manuel Medina Ortega (PSE). – (ES) Gospa predsednica, zahvaljujem se vam, da ste nam omogočili srečanje s komisarjem, ki sem mu zastavil že veliko vprašanj o podobnih zadevah.

Vprašanje pogrešanih otrok je boleče vprašanje. Na primer samo na mojih otokih, Kanarskih otokih, so v zadnjih letih brez sledu izginili trije otroci, kar pomeni, da se niso pojavili niti v pedofilskih mrežah. Izginili so popolnoma, zato se sprašujemo, ali te otroke uporabljajo za določene namene, kot na primer za trgovanje z organi, ter ali v Evropski uniji delujejo mafijske organizacije z možnimi mednarodnimi zvezami.

Zato menim, da je treba v zvezi s tem vprašanjem sprejeti pobudo, ki je bolj ambiciozna od tistih, ki jih je Komisija sprejela do zdaj. Vem, da je bil Komisar vedno ambiciozen, vendar ga pozivam, da je ambiciozen tudi na tem področju, saj je to boleče vprašanje za starše in družbo na splošno, ker so otroci najdragocenejše, kar imamo.

  Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, gospod Medina, v celoti se strinjam z vašimi željami, pri čemer naj povem, da sem razočaran nad državami članicami, ker tudi ko sprejmemo pobude, teh pobud ne izvajajo.

Vse države članice bi morale do konca septembra uvesti enotno telefonsko številko za nujne klice v Evropi. Zdaj je konec oktobra, pri čemer sistem deluje samo v štirih državah članicah, medtem ko jih je preostalih 17 pobude sprejelo, vendar zaostajajo z izvajanjem.

Nadalje predlagamo tesno sodelovanje za spremljanje tako imenovanega „spolnega turizma“. Na žalost veliko evropskih državljanov potuje na druge konce sveta, da bi spolno zlorabljali otroke, pri čemer se strinjam, da je treba na tem področju okrepiti mednarodno sodelovanje. Strinjam se z vami in na žalost imamo dokaze, da so pogrešani otroci pogosto žrtve trgovine z organi. Žal to velja za mojo regijo ter za druge sosednje regije Evropske unije, kot so Balkan, Vzhodna Evropa in črnomorska regija.

Žal je trgovina z organi realnost, da sploh ne omenjam odkritja trgovine z organi odraslih in otrok iz daljnega Vzhoda in jugovzhodne Azije. Čeprav pristojnosti na tem področju nacionalne vlade do zdaj niso želele prenesti na EU, bo delno zaradi sprejetja sporazuma o novi institucionalni pogodbi to področje morda kmalu učinkoviteje vodila Evropska unija.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, komisarja sprašujem, ali zagotovo drži, da so v vseh državah članicah rojstva otrok objavljena. Ali se beleži število otrok, ki prečkajo meje EU, da se lahko ugotovi njihovo morebitno izginotje ali uporaba njihovih organov?

  Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − (FR) Prav imate. Ugotovili smo, da v nekaterih primerih otroci na mejnih prehodih niso bili registrirani, zato menim, da je identifikacija zelo pomembna.

Z identifikacijo pomagamo matičnim državam v EU, čeprav bolj pogosto sosednjim ali partnerskim državam, ki včasih nimajo vzpostavljenega ustreznega nadzora nad registrom ter v katerih otroci sploh niso registrirani, zaradi česar sem zlasti zaskrbljen.

Zato smo se odločili, da delno s sredstvi iz evropskih programov financiranja podpremo strateške projekte, katerih namen je okrepiti zmogljivosti civilnih registrov partnerskih in sosednjih držav.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, v okviru svojih primerov ste izrecno omenili, da so štiri države članice vzpostavile telefonsko številko za klic v sili. Poznamo tudi druge primere, kot takrat na območju, ki ga je prizadel cunami, kamor so pedofili prišli zlorabljat otroke, vendar so bili njihovi podatki zaščiteni z zakonom o varstvu podatkov, zato sorodniki in organi niso vedeli, kdo je bil dejansko žrtev. Ali ni čas, da presežemo diplomatsko zadržanost in navedemo te države članice? Treba bi jih bilo poimenovati in izpostaviti ter jih s tem spodbuditi k ustreznemu ukrepanju.

  Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − Kot sem že povedal, nikakor nisem zadovoljen z ravnijo izvajanja in do zdaj so le štiri države članice izvedle ta sklep. Izvesti ga morajo vse države članice. Dejstvo, da do zdaj le štiri države članice izvajajo ta sklep, ki je bil soglasno sprejet februarja 2007, pomeni, da moramo v zvezi s tem storiti veliko več.

V zvezi s pravšnjim ravnotežjem med zaščito zaupnosti ali zasebnosti podatkov in bojem proti pedofiliji, kadar razpravljamo o pedofilih, kaznivih dejanjih in zlorabi otrok, sem osebno na strani žrtev, torej otrok, in nisem na strani storilcev. Zato, če so priznane vse zagotovitve, moramo najprej pomagati žrtvam in njihovim staršem, ne storilcem.

  Predsednica. − Poslance bi rada spomnila na svoj predlog na začetku časa za vprašanja. Izvajamo poskus, pri katerem vabim vse poslance v prve sedeže dvorane, da ustvarimo bolj zaupno in prijateljsko vzdušje, ter si morda povemo več. Torej, tudi če ponavadi sedite bolj zadaj v dvorani, ste toplo vabljeni, da pridete bližje.

Naslednje vprašanje je v zvezi s tropskim virusom čikungunja v Evropi. Nisem prepričana, če sem ga pravilno izgovorila.

  Predsednica. − Vprašanje št. 42 predložil Milan Gala (H-0738/07)

Zadeva: Tropski virus čikungunja v Evropi

Italijanski organi so z uporabo evropskega sistema zgodnjega opozarjanja obvestili druge države članice EU o epidemiji tropske mrzlice, ki jo povzroča virus čikungunja v provinci Emilia-Romagna. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni svari, da so podnebne razmere ugodne za trajno prisotnost tega virusa še naslednjih nekaj mesecev, zlasti v sredozemskih državah, in da obstaja visoko tveganje prenosa tega virusa v druge evropske države, kjer so podnebne razmere ugodne za njegovo preživetje. Ali v tem času izrazitih sprememb podnebnih razmer in visoke stopnje mobilnosti Komisija pripravlja načrt za ukrepanje v primeru izbruha epidemije tropske mrzlice na širšem območju?

  Markos Kyprianou, komisar. − Dejansko sem imel tudi sam probleme z izgovorjavo tega virusa. Sprva sem upal, da bo izkoreninjen, preden se ga bom moral naučiti izgovoriti, vendar je na žalost trdovraten, in zato moramo o njem razpravljati.

Včeraj sem imel med enominutnimi govori priložnost slišati mnenje poslanca o tem vprašanju, in strinjam se z njim. Lahko bi rekli, da imamo sorazmerno malo okužb, na primer 250 v Italiji, medtem ko jih je bilo na otoku Reunion več kot 150 000. Vendar je zaskrbljenost trend. Naše skrbi dejansko povečuje dejstvo, da so tropske bolezni, ki se širijo v Evropi, v povezavi s podnebnimi spremembami, ki seveda pripomorejo k širjenju in preživetju virusov, in obenem s povečano mobilnostjo, ki omogoča, da se virus prenaša prek ljudi, ki pripotujejo iz tropskih krajev.

Pomembno je bilo ukrepati takoj. Italijanski organi so pravilno, hitro in učinkovito ukrepali od vsega začetka, zato lahko sedanje razmere označimo za precej boljše, čeprav primeri bolezni še obstajajo.

Komisija je najprej izvedla razne ukrepe, pri čemer je uporabila veljavne instrumente ali jih je prilagodila danim razmeram. Na začetku smo zagotovili tehnično podporo z evropskim centrom za obvladovanje bolezni, katerega ustanovitev se je ponovno izkazala za pametno potezo Evropske unije.

Zdaj se moramo spopasti s to novo nevarnostjo in novim izzivom. Prilagodili smo svojo zakonodajo in dodali prenosljive bolezni na seznam bolezni, o katerih se prednostno razpravlja. Obenem smo pozvali države članice, da o tem obvestijo Komisijo in druge države članice z odzivnim sistemom zgodnjega opozarjanja, kar je tudi njihova pravna obveznost. Zelo pomembno je, da se lahko primeri bolezni odkrijejo čim prej, da se prepreči njena širitev.

Evropski center za obvladovanje bolezni je poleg teh opredelitev določil standardne postopke delovanja in jih redno posodablja. Zelo pomembno je, da smo nadgradili in okrepili laboratorijske zmožnosti, da se virus čikungunja izsledi in prepozna. To smo naredili s pomočjo Evropske mreže za vnesene virusne bolezni (ENIVD), ki se financira iz programa javnega zdravja. S tem programom prav tako financiramo skupne dejavnosti z državami članicami za krepitev pripravljenosti na nujne primere v zvezi z javnim zdravjem še naprej.

Na plenarnem zasedanju smo imeli priložnost razpravljati o obveščevalnem in akcijskem načrtu glede splošne pripravljenosti, ki je bil sprejet leta 2005. Ta sistem je ustrezen in ga seveda lahko uporabimo ter ga tudi smo, vendar ga moramo prilagoditi in primerno spremeniti, da se bomo lahko spopadali s takšno obliko nevarnosti za zdravje. Obveščanje javnosti je zelo pomembno in to izvajamo tudi prek Evropskega centra za obvladovanje bolezni, za okužena območja in za popotnike.

Ustrezno je uporabiti dokumente s tehničnimi napotki o hitrem odkrivanju okužbe virusom čikungunja in temelje učinkovitega epidemiološkega nadzora. Evropski center za obvladovanje bolezni je predložil zajeten paket dokumentov s tehničnimi napotki: informacije za zdravstvene delavce, opredelitve primerov okužbe z virusom čikungunja in diagrame poteka za prepoznavanje takšnih primerov. Ti napotki so na voljo in trenutno jih pristojni organi uporabljajo za pospeševanje procesov odločanja na nacionalni ravni.

Prav tako se neposredno ukvarjamo z vprašanjem varnosti krvi, ki je tudi pomemben dejavnik, pri čemer sodelujemo z nacionalnimi pristojnimi organi. Vendar v primeru, da bodo takšne razmere trajale še naprej, sem pripravljen sprejeti nov zakon o odklonu krvodajalcev tudi za to bolezen.

Z novim javnim programom in drugimi instrumenti se bodo prav tako financirale raziskave več vprašanj v zvezi z boleznimi, ki jih prenašajo živalski prenašalci, pri čemer moramo preučiti tudi žuželke na splošno in seveda tudi globalne spremembe s pomočjo projektov, kot je Eden, ki se ukvarja s pojavom novih bolezni v spreminjajočem evropskem okolju.

Vse to ponazarja, kako podnebne spremembe neposredno vplivajo na zdravje. Ob tem moram omeniti, da je zaradi podnebnih sprememb ogroženo tudi zdravje živali. Evropska komisija namerava prihodnje leto sprejeti sporočilo tudi v zvezi s tem vidikom podnebnih sprememb.

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Komisar, zahvaljujem se vam za temeljit odgovor ter čestitam italijanskim organom za ustrezno ukrepanje. Menim, da je nenavadno, da za virus čikungunja ni na voljo nobenega cepiva, čeprav je po nekaterih podatkih s tem virusom v Afriki okuženih približno 1 milijon ljudi. Delno je to razumljivo za ptičjo gripo, za katero cepiva ne moremo razviti, ker virus, ki se lahko prenaša, še ni izoliran. Medtem ko gre v tem primeru za virus, ki ga je mogoče identificirati s serološkimi in drugimi metodami, pri čemer bi lahko zdaj razvili serum ali cepivo proti temu virusu. Če bi se virus razširil, bi lahko s tem serumom ali cepivom učinkovito zdravili proti virusu čikungunja ter morda celo proti hujšim okužbam, kot je vročica denga.

  Markos Kyprianou, komisar. − Prvič, pomembno je, da upoštevamo tudi vročico denga, ker lahko ta žuželka prenese bolezen na sveže meso, zato smo zaskrbljeni tudi zaradi tega. Zaradi tega pripravljamo poročilo za obravnavo bolezni, ki jih prenašajo žuželke, ki se, kot sem že dejal, zaradi podnebnih sprememb razmnožujejo hitreje, in s toplejšimi zimami povezanih daljših življenjskih dob žuželk, ki prenašajo bolezni.

Prav imate, cepiva ni, kar je žalostno. Dejstvo je, da raziskave potekajo, vendar moram za zadaj reči, da smo še precej daleč od kakršnih koli rezultatov.

Seveda bomo to vprašanje izpostavil tudi pri WHO in s svojimi instrumenti ter politikami poskušali pospešiti razvoj teh cepiv.

Rad bi dodal še svoje osebno mnenje že od prvih razprav o ptičji gripi, ki velja za države članice: do držav v razvoju in tretjih držav smo solidarnostno odgovorni, da jim pomagamo pri obravnavi nevarnosti za zdravje, pri čemer gre tudi za obliko samoobrambe in moramo spoznati, da ne moremo biti imuni in varni le na svojem domačem območju tukaj v Evropski uniji. Nismo. Zato je zelo pomembno, da nevarnosti za zdravje po celem svetu obravnavamo tudi kot nevarnosti za Evropsko unijo, kar mora postati ena naših prednostnih nalog.

Strategija za zdravje, ki smo jo danes sprejeli v Komisiji, bo poslana v Parlament, da bomo o njej razpravljali tudi z vami. Vključuje zelo pomemben globalni vidik zdravstvenih politik Evropske unije, in optimistično verjamem, da lahko s tem novim pristopom spremenimo in izboljšamo razmere.

  Predsednica. − Vprašanje št. 43 predložil Paulo Casaca (H-0752/07)

Zadeva: Humanitarna katastrofa v Iraku

Z zaprtjem sirijske meje je bil onemogočen edini preostali način pobega za tisoče iraških beguncev, vključno z zelo velikimi družinami in velikim številom otrok.

Poleg etničnega čiščenja, ki so ga večkrat spodbujale dejavno vpletene iraške oblasti, se je pojavila resna epidemija kolere, ki je neposredno povezana z izredno slabimi zdravstvenimi pogoji, ki prevladujejo v večjem delu države.

Odziv Komisije na humanitarno katastrofo v Iraku je bil popolnoma neustrezen in je v nasprotju z evropskimi vrednotami.

Kako namerava Komisija pomagati iraškemu ljudstvu, ki beži znotraj ali iz Iraka?

Kako namerava Komisija pomagati neposredno prizadetim državam, kot je Jordanija, ki morajo nesorazmerno nositi posledice takšnih razmer?

  Neelie Kroes, komisarka. − Komisija se popolnoma zaveda obsega humanitarnih potreb v Iraku in sosednjih državah. Odziv Komisije na te krizne razmere je dvojen. Prvič, maja 2007 se je neposredno odzvala s sprejetjem sklepa o finančni humanitarni pomoči v višini 6,2 milijona EUR za pomoč pri najnujnejših potrebah iraških beguncev. Ta znesek pomoči bo do konca leta 2007 povečala na 7 milijonov EUR.

Komisija se je prav tako povezala z vladama Sirije in Jordanije, ki nosita največje breme begunske krize, da bi skupaj razvili programe pomoči. Ti vladi sta jasno izrazili nestrinjanje s tujimi programi humanitarne pomoči, ki jih izvajajo mednarodne in nevladne organizacije. Od mednarodne skupnosti pričakujejo podporo svojih nacionalnih sistemov, zlasti na področju izobrazbe in zdravja, ki prav tako koristijo iraškim beguncem.

Zato je Komisija opredelila projekte hitrega učinka v višini 37,7 milijonov EUR, glede katerih je v posvetovalnem postopku z državami članicami. Vsi ti ukrepi so v okviru neposrednega odziva Komisije na najnujnejše potrebe beguncev.

Komisija se zaveda, da z njimi le delno omili strahotno trpljenje in pritisk na institucije ter družbo sosednjih držav, zato še naprej razvija svojo strategijo odziva, da omogoči ustrezno financiranje.

Drugič, v zvezi z razmerami v Iraku je Komisija Mednarodnemu odboru Rdečega križa do zdaj prispevala 4 milijone EUR in trenutno išče dodatne zanesljive ter primerne partnerje, ki delujejo v Iraku, da bi povečala svojo raven pomoči.

Potrebno se je zavedati, da je poleg velikih humanitarnih potreb tudi veliko ovir pri dostavljanju humanitarne pomoči. Komisijo in druge donatorje pomoči pri razdeljevanju sredstev, ki so resnično potrebna, skrbi varnost in ovira otežen dostop.

Dejansko na območju Iraka primanjkuje humanitarnih partnerjev, ki bi lahko delovali in izvajali programe, s katerimi bi ustrezno pomagali najbolj ranljivim ljudem.

Na koncu Komisija želi spomniti na dejstvo, da v Mednarodni sklad za obnovo Iraka prispeva največ finančnih sredstev, in sicer v višini 123 milijonov EUR. Mimogrede, do danes je to 46 % vseh prispevkov. Od leta 2003 je Komisija za Irak namenila več kot 800 milijonov EUR.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospa predsednica, komisar, zahvaljujem se vam za pojasnila, vendar nas vas spomnim, da se v Egiptu nahaja že 200 000 iraških beguncev, pri čemer Evropska komisija Egiptu ne nudi pomoči. Na Univerzi v Ammanu so pred kratkim izvedli študijo, v skladu s katero naj bi se v Jordaniji nahajalo več kot milijon beguncev, kar ima uničujoč makroekonomski učinek, pri čemer Evropska komisija za reševanje tega vprašanja ni sprejela nobenih ukrepov. Celo Izrael je vzpostavil obsežen program zdravniške pomoči za iraške otroke. Kar zadeva Sirijo, ne sodelujem na pogovorih med Komisijo in Sirijo, vendar sem se pogosto pogovarjal s sirskimi organi: dejstvo je, da se je število prebivalcev povečalo približno za 2 milijona. Gospa predsednica, naj vas spomnim, da lahko na meji med Sirijo in Irakom v mestu Rabia vsak trenutek izbruhne humanitarna katastrofa: na tisoče Iračanov, ki so slišali govorice, da se bodo meje odprle, se je tukaj zbralo in ne morejo prestopiti meje. Razmere so zelo tragične, pri čemer tega dogajanja ne moremo več prezreti.

  Predsednica. − Mislim, da nas vse skrbijo iste stvari, vendar je v skladu z našimi pravili čas za dopolnilna vprašanja pol minute.

  Neelie Kroes, komisarka. − Povedala sem že, da sta ti vladi, zlasti sirijska, na katero se je poslanec skliceval, jasno izrazili nestrinjanje s tujimi programi humanitarne pomoči, ki jih izvajajo mednarodne in nevladne organizacije. Zato količina pomoči ustreza nasprotovanju sirijskih in jordanskih oblasti, da bi dovolile mednarodnim nedržavnim akterjem, kot so Združeni narodi in nevladne organizacije, posredovati v njunih državah.

Naša pomoč lahko prihaja le prek organizacij, ki so jih lokalne oblasti sprejele in ki imajo zadostno operativno zmogljivost. S tem smo pri svojem delovanju omejeni. Vendar si prizadevamo pri programih krepitve zmogljivosti in sodelujemo neposrednih dialogih z jordanskimi in sirijskimi oblastmi, da bi povečali svoje zmogljivosti izvajanja pomoči v teh državah.

Potrebno se je zavedati, če lahko tako rečem, da daje iraška vlada sama vtis, da zelo nerada pomaga svojim sosedom. Ta vlada je že večkrat izjavila, da bo namenila 25 milijonov USD za pomoč iraškim beguncem. Vendar se kljub obljubam na konferenci v Sharm el-Sheikhu maja lani in okrepljenim odnosom med iraškimi, sirijskimi in jordanskimi uradniki zdi, da Irak ne sodeluje dovolj. Zato moramo iraško vlado pozvati, da za svoje državljane prevzame vsaj finančno odgovornost.

Pomanjkanje usklajevanja med agencijami ZN pri odpravljanju humanitarnih kriz je zelo zaskrbljujoče. Ugotavljamo, da humanitarne agencije ZN med seboj zelo tekmujejo, namesto da bi tesno sodelovale, kar je grozno. Upamo, da se bo z imenovanjem novega humanitarnega koordinatorja povečala zmožnost naših partnerjev ZN pri obravnavi te krize.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Pred kratkim je Turčija, država kandidatka EU, izvedla vojaški akcijo na iraške Kurde v Iraku. Kakšno je vaše mnenje v zvezi s tem? Kakšen učinek lahko ima ta ukrep na razmere v Iraku? Ali bi bila potrebna pomoč in kaj Komisija meni o turškem ukrepu?

  Neelie Kroes, komisarka. − To ni enostavno vprašanje. Komisija obsoja vse teroristične napade in jih označuje kot kriminalna dejanja, ki se jih ne da upravičiti. Po tej izjavi obžalujemo trpljenje, ki so ga povzročili ti ukrepi.

Turčija se neprestano srečuje s čezmejnimi terorističnimi napadi s strani kurdske delavske stranke (PKK), ki je na seznamu terorističnih organizacij EU. Komisija razume potrebo Turčije po zaščiti svojih državljanov, vendar Turčijo in Irak še naprej spodbujamo, da to težavo rešujeta s sodelovanjem med ustreznimi organi in spoštovanjem mednarodnega prava. Pri tem pozdravljamo nedavni dvostranski sporazum med Turčijo in Irakom o boju proti terorizmu.

EU in Turčija sta večkrat poudarjali, da si še naprej prizadevata za neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljsko celovitost Iraka. Pričakujemo, da bo Turčija še naprej imela konstruktivno vlogo pri doseganju teh ciljev in spodbujanju regionalnega sodelovanja.

Vendar pri tem upoštevajmo pritisk turške javnosti, ki se na jugovzhodu države skoraj vsak teden sooča z uboji vojakov in civilistov. Turška vlada mora pokazati pripravljenost in sposobnost za učinkovitejše ukrepanje.

Kot se veliko naših držav članic dobro zaveda, je težko učinkovito reševati problem teroristov. Razumljivo je, da Turške oblasti poskušajo pri svojih prizadevanjih dobiti pomoč ameriških, iraških in iraško-kurdskih oblasti. To je edini način. Resolucija, ki jo je sprejel Parlament, in oblikovanje verodostojne grožnje posredovanja se morata obravnavati kot del te strategije.

  Predsednica. − Nekateri poslanci so že sprejeli moje vabilo, tiste, ki še niste, pa vabim, da brez zadržkov pridete bližje. To razpravo poskušamo narediti bolj domačo in interaktivno, zato vas vabim, da pridete čisto blizu in da lahko komisarju pogledamo v oči. Prepričana sem, da bo s tem zadovoljen.

Drugi del

  Predsednica. − Vprašanje št. 44 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0681/07)

Zadeva: Pogodbeni uslužbenci na delovnih mestih in njihovo pokrivanje stalnih in trajnih potreb v institucijah ter službah EU

V skladu z direktivo 1999/70/ES⁽¹⁾države članice ne smejo dovoliti zlorab pogodb za določen čas za pokrivanje stalnih in trajnih potreb.

V kakšnem obsegu institucije in službe EU same spoštujejo zgornje načelo in kolikšen je odstotek pogodbenih uslužbencev v institucijah in službah EU, ki na delovnih mestih pokrivajo stalne in trajne potrebe?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Kolega poslanec je bil opozorjen, da spodnji natančni odgovori zadevajo samo Komisijo, ki je seveda daleč največji delodajalec med evropskimi institucijami.

Eden od namenov direktive 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas je vzpostaviti okvir za preprečevanje zlorab, izhajajočih iz veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas.

Določba 5(1) v zvezi s preprečevanjem zlorabe obvezuje države članice, da kadar ni ustreznih pravnih ukrepov, ki bi preprečevali zlorabo, uvedejo enega ali več naslednjih ukrepov za preprečevanje zlorab, izhajajočih iz veriženja pogodb o zaposlitvi:

(a) objektivne razloge, ki upravičujejo obnovitev takšnih pogodb ali razmerij;

(b) najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb ali razmerij za določen čas;

(c) število obnovitev takšnih pogodb ali razmerij.

Pravila o zaposlovanju osebja v evropskih institucijah so določena s kadrovskimi predpisi, o katerih se je razpravljalo s kadrovskimi predstavniki, preden jih je sprejel Svet.

S tem so evropske institucije zakonsko zavezane, da spoštujejo določbe teh kadrovskih predpisov. Kadrovski predpisi evropskim institucijam omogočajo, da zaposlujejo tri glavne vrste osebja: redno zaposlene, začasne in pogodbene uslužbence.

Začasni uslužbenci in redno zaposleni so zaposleni v okviru kadrovskega načrta. Imajo lahko neomejen obseg odgovornosti.

Za pogodbene uslužbence je položaj drugačen. Niso zaposleni v okviru kadrovskega načrta in svoje delo morajo opravljati pod nadzorom redno zaposlenih ali začasnih uslužbencev. Pogodbeni uslužbenci se delijo v dve kategoriji. Ena kategorija opravlja pomožne naloge, za katere ni nujno, da jih opravlja uradnik. Takšnim pogodbenim uslužbencem se lahko ponudi pogodba za nedoločen čas, in tako se njihove naloge lahko obravnavajo kot stalne.

V skladu z direktivo 1999/70/ES se takšnemu osebju na splošno ponudi prva pogodba za določen čas, nato podaljšanje za določen čas in tretja pogodba za nedoločen čas. V nekaterih primerih se lahko ponudi pogodba za nedoločen čas takoj pri zaposlitvi.

Trenutno Komisija zaposluje okrog 2 300 takšnih pogodbenih uslužbencev po vsem svetu, zlasti v delegacijah, predstavništvih in uradih.

Druga kategorija pogodbenih uslužbencev pokriva začasne ali strokovne potrebe, ki jih ne pokrivajo obstoječa delovna mesta, in nadomešča osebje, ki je začasno odsotno zaradi porodniškega ali starševskega dopusta ali drugega razloga. S triletno omejitvijo najdaljšega skupnega trajanja verižnih pogodb o zaposlitvi za določen čas v kateri koli instituciji so kadrovski predpisi dejansko v skladu z določbo 5(1)(b) navedene direktive.

Takšni pogodbeni uslužbenci predstavljajo približno 15 % vsega osebja. Jasno je, da so glavni steber osebja Komisije redno zaposleni. Pogodbeni uslužbenci omogočajo uradnikom Komisije pri njihovem delu dragoceno podporo za določen čas. Trenutno opravlja delo za Komisijo v njenih različnih območjih okoli 3 200 takšnih pogodbenih uslužbencev.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, zahvaljujem se komisarju za odgovor. Poleg tega ga sprašujem, ali pri pogodbenih uslužbencih ali pomožnemu osebju, kot so se prej imenovali, prejšnja leta zaposlitve veljajo kot delovna doba? Če veljajo, ali bodo imeli kandidati, ki so delali pogodbeno, prednost pri zaposlovanju pred kandidati s kvalifikacijami, ki so uspešno opravili preizkus, vendar še niso bili imenovani?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Seveda razmerje med pogodbenimi uslužbenci in delodajalcem temelji na pogodbi, ki mora biti obenem v skladu z zakoni in trgom dela v teh krajih, zato sistem stažev, kot je v primeru redno zaposlenih, ne obstaja. Ta pogodba torej temelji na pogojih trga dela in uspešno smo zaposlili veliko dobrih pogodbenih uslužbencev.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Komisar, prepričan sem, da se zavedate, da je razvoj zaposlovanja Evropske unije v prihodnosti velik izziv za nas. Zato je za Parlament zelo pomembno, da smo obveščeni o številu zaposlenih in prostih mest – saj menim, da ste te zaposlene označili kot zaposlene za polni delovni čas – ter o natančnem številu načrtovanih delovnih mest za posamezne kategorije ter njihovi porazdelitvi med državami članicami. Ali nam lahko predložite te statistične podatke?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Želite razčlembo osebja države članice. Ta je na voljo v naših statističnih podatkih. Vsi izračuni so na voljo, zato se prosim povežite z našimi ljudmi, ki vam bodo dali natančne številke.

  Predsednica. − Vprašanje št. 45 predložil Johan Van Hecke (H-0718/07)

Zadeva: Vpliv rastočega števila uradnikov EU na pokojninsko zavarovanje

V zadnjih sedmih letih se je v Komisiji število zaposlenih za nedoločen čas očitno povečalo za 16 % na 20000 uradnikov. V začetku tega leta, po pristopu Bolgarije in Romunije, se je zaposlilo več kot 700 uradnikov, da okrepijo notranji trg. Tako rastoče število uradnikov EU vpliva na proračun, še bolj pa je zaskrbljujoče, da se lahko pričakuje povišanje pokojninskega zavarovanja. Leta 2008 se je na račun evropskih davkoplačevalcev pokojninsko zavarovanje povišalo za več kot 10 %.

Kakšno je mnenje Komisije o rasti števila uradnikov Komisije v prihodnosti? Se je že razpravljalo o obliki zamrznitve števila uradnikov? Ali se Komisija zaveda predvsem finančnih posledic v zvezi s pokojninskim zavarovanjem?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Pravice v zvezi s pokojnino in pokojninski sistem sta eni od najbolj zapletenih stvari v vsej Evropi. Najprej je treba omeniti, da je bilo v letu 2007 s proračunom zagotovljenih 23198 službenih mest v Komisiji. To vprašanje vsebuje dve podvprašanji, tj. o ukrepih Komisije v zvezi z zaposlovanjem z namenom, da se omejijo posledice rastočega števila uradnikov EU na proračun in o vplivu rastočega števila uradnikov EU na pokojninsko zavarovanje.

Glede prvega podvprašanja naj vas opomnim, da so bili Kadrovski predpisi urejeni leta 2004, med drugim z namenom, da se znižajo proračunski stroški v zvezi s povečanjem števila osebja v ustanovah. Nova poklicna in promocijska struktura ter nova kategorija osebja pogodbenih delavcev sta bili uvedeni z namenom, da bi pozitivno vplivali na proračun. Poslanci bi se lahko zavedali, da je leta 2007 v proračunskem postopku Evropski parlament zaprosil Komisijo naj izvede vsebinski pregled, ki bi zagotovil vmesno oceno potrebe po osebju ter podrobno poročilo o kadrovski strukturi Komisije za podporo in koordinacijo nalog. Evropski parlament je želel biti obveščen o namenih Komisije v zvezi s prerazporejanjem osebja, da bi se tako osredotočili na prednostne naloge novega medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in izboljšanju dobrega finančnega poslovodenja ter zlasti o tistih politikah, ki jih je Parlament podprl med pogajanji.

Po pregledu človeških virov Komisije, ki je bil izveden na željo Evropskega parlamenta, je Komisija potrdila potrebo, ki se je pokazala v letih 2002 in 2005, po dodatnem osebju izključno glede na naloge, povezane s širitvijo, tj. 890 novih uslužbencev v letu 2008, kar pomeni 640 novih uslužbencev za širitev EU z desetimi novimi članicami in 250 službenih mest za širitev EU z dvema novima članicama. Potrjeno je, da bo v letu 2009 potrebnih še zadnjih 250 službenih mestih za širitev EU z dvema novima članicama.

Komisija podpira odločitev, da se ohrani nespremenljiva kadrovska struktura, ko se bo vso osebje, povezano s širitvijo integriralo in ne bo zahtevala novih službenih mest v obdobju 2009–20013. Komisija se zavezuje, da bo izpolnila nove kadrovske strukture na ključnih političnih področjih s prerazporejanjem znotraj in med službami. Komisija se zavezuje k zagotavljanju najvišjih standardov cenovne primernosti za državljane, katerim služi, in s povečanjem učinkovitosti zagotovi visokokakovostne storitve. Komisija je že pokazala svojo predanost tem ciljem v praksi. Podatki iz obdobja 2000–2007 kažejo, da je povečanje v okviru organizacijske sheme službenih mest v Komisiji manjše kot v drugih ustanovah.

V zvezi z drugim podvprašanjem naj se upošteva, da bo zaposlovanje v obdobju 2004–2008 zaradi širitve vplivalo le na pokojninsko zavarovanje naslednjih 30 let, kar pomeni, da širitev v bližnji prihodnosti ne bo imela učinka na pokojninsko zavarovanje. Kljub temu je Komisija zelo pozorna na rast pokojninskega zavarovanja v prihajajočih letih. Pričakuje se, da se bo pokojninsko zavarovanje v proračunu v letu 2008 povečalo za 10 %. Razlog so izjemne okoliščine. Nadpovprečna rast v letu 2008 je običajna reakcija na podpovprečno rast v letih 2006 in 2007. Pojavila se bosta prvi del odhodov pogodbenih uslužbencev, katerih prispevek se bo moral prenesti v drugo shemo, in pričakovan 3 % letni dvig plač in pokojnin. Celo s to izjemo ocenjujemo, da bo stopnja dviga pokojnin v obdobju 2007–2013 združljiva z 8,5 % povprečne rasti izdatkov, ki upoštevajo finančni sistem za obdobje 2007–2013.

Posledica v zvezi z dolgoročnimi finančnimi učinki sedanjih zaposlitev je bila analizirana, ko se je pripravljala reforma kadrovskih predpisov. Sprejeti so bili ukrepi za znižanje pokojninskega zavarovanja, Kadrovska pravila pa zahtevajo, da se stopnja pokojninskega prispevka, ki ga plačujejo zaposleni in trenutno znaša 10,25 %, posodablja letno, tako da ustreza tretjini skupnih prispevkov, ki so potrebni za zagotovitev dolgoročnega ravnovesja pokojninskih shem Komisije.

  Johan Van Hecke (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, sem občinski svetnik v belgijski občini, ki ima 13 000 prebivalcev. Nadzorni organ proračuna te majhne občine ne odobri, dokler ni predložen načrt o zaposlovanju, vključno z natančnim proračunom. Nikoli ne bi odobril 16 % zvišanja števila uradnikov za nekaj let ter več kot 10 % povečanja pokojninskega zavarovanja v enem letu, tako kot v EU. Komisar je kot razlog navedel širitev, vendar se je kljub širitvi število poslancev Evropskega parlamenta zmanjšalo. Moje vprašanje je: ali komisar ne meni, da je skrajni čas, da kljub možnim nadaljnjim širitvam ne zaposlujemo več osebja?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Kot sem že povedal, bo po širitvi prišlo do zamrznitve v zvezi z osebjem, zato ta primerjava z mestno občino ni primerna. Imamo velik politični projekt, širitev Evropske unije, zato smo zaposlili nove uradnike. Tak model smo uporabljali pri vseh prejšnjih širitvah. Pri zaposlovanju ljudi iz novih držav članic smo bili precej uspešni, to pa se bo zamrznilo. Po tem se bo zamrznilo celotno število.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – Gospod komisar, v Bruslju pravijo, da imaš pred seboj mirno življenje vse do upokojitve, če opraviš vse teste in preizkuse ter si tako kot uradnik sprejet v Evropsko komisijo.

Zato sprašujem po kvaliteti tistih, ki so zaposleni v evropskih institucijah. Morda ima Komisija kakšne načrte v zvezi s tem, da oteži položaj tistim, ki niso delavni, da zahteva spričevala in da jasno razlikuje med tistimi, ki dajo vse od sebe in tistimi, ki delajo premalo.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Z veseljem vam podrobno predstavim našo ureditev poklicnega razvoja, za katerega moram reči, da je eden od najbolj zapletenih na svetu in o katerem se konstantno razpravlja. Poteka letno vrednotenje vsakega posameznega uradnika. Ureditev napredovanja glede na to vrednotenje ponudi določeno število točk, ki posledično tvorijo podlago za napredovanje. Ta ureditev je zelo podrobna in razvita.

Prav imate tudi v tem, da sprašujete po kvaliteti osebja. V zvezi s povprečnim javnim natečajem ali izbirnim preskusom je prijavljenih približno 42 resnih prijaviteljev, da ostalih sploh ne omenjamo, za vsako razpisano službeno mesto. Ker je tako med letom, testi za zaposlovanje pa so zelo težki, smo zmeraj imeli velik dotok zelo dobrih in izkušenih ljudi.

Moram povedati, da delo v Komisiji ni preprosto in da čas do upokojitve ni tako miren in tih. Vendar imate prav, ko trdite, da večina uradnikov v Komisiji dela zelo dolgo, to pa je lahko za Komisijo tudi prednost.

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Danes ste večkrat omenili pregled osebja. En od rezultatov pregleda osebja je bil, da je 32 % osebja Komisije zaposlenega v upravi, kjer je zadolženo za zagotavljanje upravne podpore in usklajevanja.

To je 11 000 ljudi. Vprašanje: kdaj boste ukrepali v zvezi s temi številkami? Kdaj boste sestavili akcijski načrt za zmanjšanje števila osebja?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − To jemljemo zelo resno, za kar bomo zagotovo predlagali tudi rešitve. Razpravljamo o teh vprašanjih.

Treba je upoštevati, da so vse te administrativne in nadzorne naloge prav tako posledica razvoja v Komisiji, kjer so poslovodne naloge bile ovrednotene ali ocenjene kot bolj pomembna naloga. Prav tako so se povečale spremljajoče ureditve. Trenutno razpravljamo o nadaljevanju, zagotovo pa bomo imeli ustrezne projekte pred novim pozivom za krčenje naših službenih mest. Prav tako razpravljamo o režijskih stroških in vzporednih nalogah, v Komisiji pa se o tem seveda pojavljajo različna mnenja. Ni presenetljivo, da nekatere horizontalne storitve želijo bolj racionalizirane storitve, medtem ko druge storitve predstavljajo argumente v prid obstoječi ureditvi.

Razpravljamo o tem, vendar vam zagotavljam, da bomo v zvezi s pregledom jasno ukrepali.

  Predsednica. − Vprašanje št. 46 predložil Esko Seppänen (H-0726/07)

Zadeva: Komisija in sindikati

Ali je v Komisiji običajno, da so uradniki Komisije v sindikatu zaposlenih plačani iz sredstev EU? Če so, koliko uradnikov dobi plačo na tak način?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Žal mi je, da ne morem odgovoriti v finščini takoj, vendar lahko poteka razprava naprej v finščini. Zaskrbljen sem, da ne uporabljam prave terminologije, ki mora v Evropski uniji biti zelo natančna.

Tako kot Svet, je Komisija sklenila sporazum s sindikati zaposlenih tako, da jim je dala na razpolago določen obseg človeških virov. V Komisiji je na podlagi sporazuma o virih iz leta 2001 in letnih protokolov o virih sindikatom zagotovljenih 12 t. i. napotitvenih službenih mest iz stalne osnove več kot 23000 službenih mest v Komisiji.

Take napotitve k sindikatom na podlagi reprezentativnosti so dovoljene od leta 1989. Ob tem je na osnovi prilagodljivosti zagotovljeno omejeno število službenih mest zlasti z namenom, da se prikažejo spremembe večine po volitvah. Tako bo osebje, dano na razpolago sindikatom, še naprej plačano iz proračuna EU tako kot osebje Komisije. Poleg tega sindikati dobijo proračun, ki jim omogoča, da zaposlijo do devet pogodbenih uslužbencev iz funkcionalne skupine II (sekretarji).

  Esko Seppänen (GUE/NGL) – (FI) Gospa predsednica, komisar, kolikor vem, ste bili vodja sindikata v vaši državi, pri čemer vas mora dejavnost sindikata glede na vaše ozadje zagotovo zanimati. Na vprašanje, koliko teh članov sindikata dela pri Komisiji v vseh zastopanih sindikatih, nisem dobil natančnega odgovora.

Postavil bom še eno vprašanje v zvezi s tem. Govori se, da bo Komisija svojim zaposlenim izplačala plačo med stavko. Ali je sindikatom uspelo doseči dogovor, da bodo dobili plačo kljub stavkanju?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − (FI) Povem lahko le tiste podatke, ki jih poznam. V sindikatu Komisije je 12 začasno zaposlenih strokovnjakov ter 19 zaposlenih iz odborov uslužbencev, ki so seveda ločeni organi. Zaposlijo lahko devet tajnic.

Kar ste rekli glede stavkanja, je delno res. Res je, da je Komisija sprejela dogovor na pogajanjih, da se med stavkanjem uradnikom izplača del njihove plače, vendar običajno ne v celoti. Zame je občutljiva zadeva, da ljudje, ki stavkajo, dobijo le polovico svoje plače.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Komisar, zanima me, koliko denarja se namenja za funkcionarje? Koliko to znaša na leto?

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Proračun sindikatov znaša letno približno 500000 EUR in je vzet iz proračuna Komisije.

  Predsednica. − Naj ponovno opomnim tiste poslance, ki so se nam pridružili med zasedanjem, da danes začenjamo s poskusom, zato bi vas prosil, da pridete bliže v ospredje sejne dvorane. Naj vas ne bo sram, raje zasedite sedeže v prvi vrsti kot tiste čisto zadaj, da bo tako srečanje bolj tesno.

Vprašanje št. 49 predložil Bart Staes (H-0685/07))

Zadeva: Skupna višina glob, naloženih podjetjem v okviru pravil o konkurenci

Lahko Komisija navede skupni znesek glob, ki jih je od začetka sedanjega mandata nalagala podjetjem v okviru evropskih pravil o konkurenci in ali so v zvezi s tem bili sprejeti kakršni koli ukrepi ali so potekala posvetovanja v Komisiji glede varčevanja denarja, z upoštevanjem manj pomembnih vsot, za dodatne aktivnosti EU raje kot pa za dajanje dodatnega proračuna državam članicam?

  Neelie Kroes, komisarka. − Od začetka sedanjega mandata do septembra 2007 je Komisija sprejela 21 sklepov v zvezi z nalaganjem glob podjetjem, ki so prekršila protimonopolne predpise.

Skupne globe, naložene v navedenem obdobju, znašajo nekaj čez 5,2 milijona EUR, od katerih je 95 % naloženih kartelnim udeležencem.

Vendar je treba upoštevati, da take globe postanejo del evropskega proračuna takrat, ko se končajo, tj. če podjetje, kateremu je bila naložena globa, ne vloži ugovora ali če je Evropsko sodišče zavrnilo vse možne pritožbe.

Ker podjetja pogosto izpodbijajo veljavnost sklepov Komisije, ki nalagajo globe, velik del že omenjenega ni dokončen.

Možno porabo iztržkov od glob za dodatne aktivnosti, kot je predlagal poslanec, preprečujejo pravne omejitve. Taka poraba bi nasprotovala proračunskim načelom univerzalnosti, kot je določeno v členih 17 in 20 sedanje finančne uredbe.

Po tem principu skupni prihodki pokrijejo skupne odhodke brez kakršne koli določene povezave med danim prihodkom in danim odhodkom.

Osnovni namen protimonopolnih glob, kot je določeno v preambuli smernic o načinu določanja glob za leto 2006, je zagotoviti opominjanje, tj. podjetja odvračati od nezakonitih dejavnosti.

Čez čas lahko upamo, da se bodo stopnje zlorab in tako tudi število in obseg naloženih glob zmanjšal, medtem ko se bodo stopnje izpolnitev višale, mi pa bomo naše delo še naprej primerno opravljali.

  Bart Staes (Verts/ALE). – (NL) Gospa komisarka, zahvaljujem se vam za te zanimive informacije. Zanima me, ali sem pravilno razumel: kar zadeva finančno uredbo, se večina denarja sčasoma vrne nazaj v države članice, je tako? Drugič, pravite, da po dokončnih odločitvah, denar pripada proračunu EU. Ali lahko poveste, približno kolikšen delež tega visokega zneska 5 milijard EUR se lahko dejansko obravnava kot „dokončen“?

  Neelie Kroes, komisarka. − (NL) Odgovor na prvi del vprašanja je jasen „da“: vrne se v države članice. Kar pomeni, da je prispevek države članice v evropski proračun manjši. Vaše naslednje vprašanje je, kdaj je znesek dokončen, kar je težko reči. To je odvisno od okoliščin v posameznem letu, in sicer ali je bila stranka razumna in se ni pritožila, ali pa se je odločila za daljšo pot in poskušala doseči znižanje zneska.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa komisarka, omenili ste zneske, naložene kot globe. Te globe naj bi podjetja, ki so jim bile te globe naložene, spodbudile k drugačnemu ravnanju. Kakšne so vaše ugotovitve v zvezi s tem?

Spomnim se, da ste nam ob nastopu vaše funkcije kot komisarke v odboru za regionalni razvoj omogočili, da smo z vami razpravljali o pravilu de minimis. Takrat ste se zelo hitro odzvali, za kar smo vam zelo hvaležni. Ali se tudi podjetja odzivajo tako hitro, kot ste se vi takrat?

  Neelie Kroes, komisarka. − Upamo, da je tako, vendar o tem nisem popolnoma prepričana in tudi ne dovolj, da bi se o tem z vami lahko odkrito pogovarjala.

Upoštevati moramo, da na želeno spremembo v vedenju podjetij ne vpliva le višina globe ampak tudi ugled.

Zanimiv je podatek, da veliko število častnikov gradbenega inženirstva iz organizacij, s katerimi sem v stiku, pravijo, da se zavedajo, da je to prava politika Komisije in da so tistim, ki se ne vedejo v skladu s pravili in jih zlorabljajo, naložene visoke globe. Kot že veste, z novo stopnjo glob vsekakor ne gre več za nizke vsote denarja.

Zato v lastnih organizacijah svoje ljudi s tem soočajo in zatrjujejo, da se to v njihovih družbah ne sme dogajati. Z njimi se soočajo, če ne uporabljajo pravih ukrepov in trdijo, da morajo nepravilnosti takoj prijaviti vodstvu ker bodo v nasprotnem primeru pozneje takoj odpuščeni.

Omenili so tudi, da je ugled skupaj z globami zelo pomemben razlog za njihovo vedenje in za boj za urejanje družb. Nekaj jih je v zadnjem času omenilo, da jim je ugajalo biti na naslovnici časnika Finantial Times, vendar ne zaradi naših glob. To je vsekakor zelo dober korak naprej.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Letos poleti je Nemčija objavila, da namerava zvišati cene živil. Hkrati so litvanski proizvajalci jasno sporočili, da nameravajo zvišati cene živil jesen, pri čemer niso navedli nobenih objektivnih razlogov. Ali lahko predvidite sklepanje kartelnih sporazumov med mednarodnimi proizvajalci hrane? Cene živil naraščajo v vseh državah, čeprav cene surovin ne naraščajo.

  Neelie Kroes, komisarka. − Nismo edini, ki smo se zavzeli za boj proti kartelom To so prav tako storili nacionalni organi za konkurenco in zavedam se, da je z nami v to vpletenih vseh 27 nacionalnih organov za konkurenco.

O tem razpravljamo v okviru evropske mreže za konkurenco. Zavedam se, da v tem primeru gre vsekakor za enosmerno politiko, zato je vaš primer povsem domače vprašanje in bi ga moral obravnavati nacionalni organ za konkurenco. Zato je možnih veliko razlogov za dvig cen hrane. Ni nujno, da je vzrok kartel, vendar te možnosti ni mogoče izključiti. Zato poslancu svetujem naj se v tem primeru obrne na nacionalni organ za konkurenco.

  Predsednica. − Vprašanje št. 50 predložil Lambert van Nistelrooij (H-0690/07)

Zadeva: Združitev Sueza in Gaz de France

3. septembra je bilo objavljeno, da sta se odbora francoske energetske družbe Suez in državnega podjetja Gaz de France odločila, da nadaljujeta z načrtovanim združevanjem. Tako bi nastala četrta največja energetska družba, takoj za družbami Gazprom, Electricité de France in EON. Komisija je združeni družbi že naročila naj se odcepi od številnih dejavnosti v Belgiji in Franciji.

Ali Komisija meni, da so ti načrti za združitev še vedno v skladu s trenutnimi načeli, ki jih zagovarja v zvezi z liberalizacijo energetskega trga v Evropski uniji?

Do katere mere bosta nova združena družba in francoska država odvzeli lastništvo glavnim mrežam, ki jih je zahtevala Komisija?

  Neelie Kroes, komisarka. − Komisija je odobrila združitev podjetja Gaz de France (GDF) in skupine Suez novembra 2006 ob upoštevanju zavez strani, ki so Komisiji dovolile sklep, da združitev ne bo znatno ovirala konkurence.

Zaveze, ki so vstopile z združenjem strani, vključujejo zlasti odprodajo delnic Sueza Distrigasu, belgijskemu monopolistu na področju plina, ki je, kot veste, prav tako vstopil na francoski trg, odprodajo delnic GDP alternativnim belgijskim proizvajalcem plina in električne energije SPE ter opustitev kakršnega koli nadzora z zakonom ali doslednega nadzora, ki ga ima Suez nad belgijskim upravljavcem prenosnega omrežja plina Fluxys.

Medtem ko GDF Suez lahko ostane delničar Fluxysa, bodo določeni dogovori zagotovili, da se bo s slednjim upravljajo na samostojen način, ta izid pa je popolnoma skladen s cilji politike, ki jo je uveljavljala Komisija glede liberalizacije energetskih trgov v Evropi, zlasti paketov predlogov iz septembra 2007.

Sklep Komisije o združitvi zagotavlja, da morata strani nadaljevati z odprodajo njunega lastništva, vključno z delno odprodajo sodelovanja v Fluxysu ter druge zaveze vključno s tistimi, ki se nanašajo na upravo Fluxysa, v določenem obdobju odprodaje. Strani morata ravnati v skladu z zavezami v celoti, da se združitev pravno izvrši. Medtem morata strani spoštovati določene obveznosti, ki jih bo Komisija predvidela s pomočjo skrbnikov za nadzor.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, na srečo lahko govorim v nizozemščini. Komisarka se zaveda, da Parlament zanima vprašanje nacionalnih prvakov: „enaki konkurenčni pogoji“. Postavil bom dve kratki dodatni vprašanji. Ali je navzkrižno subvencioniranje med proizvodnim podjetjem in upravljavcem prenosnega omrežja odpravljeno? Drugič, ali sem pravilno razumel, da so sedanji predlogi v celoti skladni z novim paketom, ki ste ga predložili skupaj s komisarjem Piebalgsom?

  Neelie Kroes, komisarka. − (NL) Odgovor na obe vprašanji je „da“.

Vprašanje št. 51 zapade, ker je avtor odsoten.

  Predsednica. − Vprašanje št. 52 predložila Anne Van Lancker (H-0755/07)

Zadeva: Subvencija za Volvo Cars Gent/pravila EU o državni pomoči

Komisija je 12. septembra 2007 napovedala preiskavo združljivosti s pravili EU o državni pomoči za načrtovano subvencijo flamske regije v višini 6,02 milijona EUR za splošne in določene stroške usposabljanja v Volvo Cars Gent; subvencija bi znašala 20 % celotnega računa podjetja. Komisija trdi, da želi zagotoviti, da se pomoč ne porabi samo za subvencioniranje stroškov usposabljanja, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru. Komisija svoj namen utemeljuje na podlagi zelo omejene razlage uredbe (ES) št. 68/2001⁽²⁾.

Ali lahko Komisija pojasni, kako bo v tem primeru uporabila pravila EU o državni pomoči? Katero dejstvo Komisija jemlje kot osnovo za trditev, da pomoč daje nezakonito konkurenčno prednost in da je zato nezdružljiva s pravili EU o državni pomoči?

  Neelie Kroes, komisarka. − Komisija bo analizirala načrtovano subvencijo za Volvo Cars Gent neposredno na podlagi pogodbe ES, saj zadeva presega zgornjo mejo 1 milijona EUR, ki je bila določena v posebni uredbi o skupinski izjemi o pomoči za usposabljanje. Člen 87 pogodbe zagotavlja, da je ta pomoč, ki olajša razvoj določenih gospodarskih dejavnosti in ki konkurence ne izkrivlja neprimerno, združljiva s skupnim trgom.

Pomoč za usposabljanje se lahko odobri, ko ustvari pobude za dejavnosti, ki bodo povečale število strokovnih delavcev v Evropski uniji in ki se v drugih primerih ne bi izvajale. To je primer, ko je v zadevnem sektorju storjeno več kot ponavadi, na primer zato, ker se usposablja več delavcev ali ker je usposabljanje bolj obsežno. Tako je bilo v nedavnem primeru Fiata.

Vendar pomoči za usposabljanje, ki je le dodatek za dobro delovanje zadevnega podjetja in ki bi zato bilo izvedeno tudi brez pomoči, ni mogoče odobriti. Če na primer tovarna, ki sestavlja vozilo, želi izdelati nov model, je treba delavce usposobiti za nove tehnike in sprejeti nove delovne metode. Subvencioniranje te vrste usposabljanja podjetje razbremeni za strošek, ki bi ga drugače imela. Zato je Komisija nedavno delno prepovedala pomoč za nekatere proizvodne tovarne, kot na primer General Motors v Belgiji in Ford Genk.

Predlaganih osem ukrepov za Volvo Carc Gent se nanaša na uvedno nove proizvodne platforme. Komisija na tej stopnji ne more izločiti možnosti, da se bo zadevno usposabljanje vseeno izvajalo in tako ne bi prispevala k povečanju števila strokovnih delavcev v EU. Zato se je Komisija odločila, da sproži formalno preiskavo ne glede na končno odločitev v zvezi s tem primerom. Potrebujemo več časa, da v zvezi s tem ugotovimo kaj več. Belgijski organi oblasti, upravičenci in tretje strani bodo imeli možnost, da komentirajo in predložijo podatke pred končno odločitvijo.

  Anne Van Lancker (PSE). – (NL) Hvala za odgovor gospa komisarka. Poleg tega vam čestitam za zmago proti podjetju Microsoft. Če prav razumem, se zadeva še obravnava. Ali drži, da nova obrazložitev pravil o državni pomoči za usposabljanje omogoča upoštevanje družbenega pomena tečajev usposabljanja, ki zagotavlja, da usposabljanje, ki delavcem omogoča več možnosti na svetovnem trgu dela, ne bo obravnavano kot oviranje konkurence?

  Neelie Kroes , komisarka. − – (NL) Hvala za prijazne besede. Strinjam se, da moramo biti zelo previdni pri pregledu smernic o državni pomoči, ker bi pomoč morala biti zagotovljena za usposabljanja, ki prispevajo k širjenju področij usposobljenosti evropskih delavcev. Za dosego tega potrebujemo dejstva, kar v tem primeru pomeni, da smo se obrnili na zainteresirani strani, da bi dobili več informacij.

  Predsednica. − Vprašanje št. 53 predložil Georgios Papastamkos (H-0682/07)

Zadeva: Trgovinske in podnebne spremembe

EU je upravičeno v ospredju političnih dejanj pri reševanju v zvezi s podnebnimi spremembami. Vendar so samo njena prizadevanja očitno nezadostna. Prav tako ne smemo spregledati podrejenega konkurenčnega položaja evropskih podjetij ter grožnjo v zvezi s premestitvijo in izgubo delovnih mest. Komisar Mandelson se je odločil za pristop, ki temelji na zagotavljanju spodbud za „čisti“ trg.

Ali Komisija upošteva možnost razvijanja ukrepov za trgovinsko zaščito pred, na primer, družbeniki, ki ne izvršijo Kjotskega protokola? Katere pobude bo prevzela v zvezi s problemom okoljskega dampinga in zagotovitvijo vzajemnosti med EU in njenimi trgovinskimi družbeniki glede skladnosti okoljskih standardov na dvostranski, regionalni in večstranski ravni?

  Peter Mandelson, komisar. − Podnebne spremembe so eden od najpomembnejših izzivov tega časa; tega ni treba ponavljati. Najpomembnejše ni vprašanje v zvezi s trgovino vendar obstajajo področja, na katerih trgovina lahko pomaga. Zato Komisija želi, da krog pogajanj v Dohi omogoči liberalizacijo okoljskega blaga in storitev ter predvidi obseg novih sporazumov o prosti trgovini, ki bi pomagali pri spodbujanju trajnostne trgovine.

Cilj Komisije so pogajanja o ambicioznem in celovitem klimatskem okviru za obdobje po letu 2012. Če nam uspe vključiti vse pomembne udeležence, bi dosegli vse kar je v naši moči za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev za industrijo EU. To tudi pomeni, da se bomo izognili neuspehu pri doseganju sporazuma v zvezi z uhajanjem ogljika, tj. premikanjem onesnaževanja iz enega na drug prostor, ki drugače. Naš cilj je, da na sorazmeren način vključimo vse večje onesnaževalce in da družabnikov ne odvrnemo od pogajanj na Baliju ter da pozneje na tej stopnji pripravimo trgovinske ukrepe za uvoze. Raje se osredotočimo na vprašanje glede prostih strelcev, vendar le, če se dejansko pojavijo.

Dobra trgovinska politika lahko pomaga svetu pri obravnavanju podnebnih sprememb tako, da pridobiva premoženje, ki je potrebno za financiranje preseljevanja in prilagajanja potrebnih ukrepov. Naložba v trgovino z blagom in storitvami z nižjimi emisijami ogljika lahko razširi veščine in podnebju prijazne tehnologije v globalnem gospodarstvu in tako pomaga pri obravnavanju podnebnih sprememb na globalni ravni na cenovno najučinkovitejši način. Zavračanje tega bi pomenilo oviranje politike o podnebnih spremembah. Ne smemo pozabiti, da je politika pristopa k podnebnim spremembam pripomogla, da je evropska industrija v ospredju kar se tiče okoljske tehnologije z nižjimi emisijami ogljika. Tako ima EU znatno prednost prvega koraka.

Sternovo poročilo jasno kaže na to, da je boj proti podnebnim spremembam tudi gospodarsko smiseln poleg številnih družbenih koristi, saj so vpleteni stroški nižji od stroškov neukrepanja. Trgovinska politika lahko podpre cilje v zvezi s podnebnimi spremembami tako, da zmanjša navedene stroške in pridobi potrebne delne finance ter da spodbuja ureditvene okvire, ki podpirajo naložbe in trgovino z blagom, storitvami in tehnologijo z nižjimi emisijami ogljika.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, komisar Mandelson dosledno upošteva časovno omejitev vprašanj. Omejil se je na formalistične odgovore.

Komisar, danes smo sprejeli nov okvir za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet. Začetek veljavnosti tega okvira bo vplival na primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov ter na evropsko živilsko industrijo. Ali nam lahko zagotovite, da so uvoženi proizvodi učinkovito pregledani, da se ugotovi skladnost s strogimi specifikacijami, določenimi za domačo proizvodnjo?

  Peter Mandelson, komisar. − Dejansko upoštevamo vse te vidike. Vendar bi rad le poudaril točko, ki sem jo izpostavil na začetku, tj. doseči želimo najboljši, dolgoročni, najbolj vključujoč sporazum za obdobje po letu 2012, kar je možno.

To zahteva veliko prepričevanj naših trgovinskih družabnikov, nastajajočih gospodarstev, ki jih moramo prepričati naj verjamejo in podpišejo sporazum za obdobje po letu 2012, v zvezi s katerim se vsi strinjamo, da je zelo potreben in ki mora imeti čim večji geografski obseg.

Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti je, s katero taktiko lahko najverjetneje prepričamo nastajajoča gospodarstva, da podpišejo sporazum, ki ga želimo spodbujati.

Menimo, da je za pričetek uporabljanja groženj ali ustvarjanje scenarija v katerem bi bili tisti, ki bi morda imeli pomisleke, na nek način kaznovani z nekaterimi trgovinskimi ukrepi ali drugimi, ker bi padli v kategorijo prostih strelcev, prezgodaj in bi imelo nasprotni učinek.

Če bi razmišljali o teh ukrepih, bi ugotovili, da bi po temeljitem razmisleku in posvetovanju seveda moral biti vsak ukrep, tudi če bi ga samo pregledali, to moram poudariti, ocenjen glede skladnosti s pravili STO.

Evropska unija ne bo spodbujala ali sprejela ukrepa, ki ni jasno in trdno skladen s pravili STO.

  Daniel Caspary (PPE-DE). – (DE) Komisar, imam še eno vprašanje. V celoti se strinjam s svojim kolegom gospodom Papastamkosom, da moramo preprečiti, da ne bodo evropska podjetja prikrajšana, če druge države ne bodo sodelovale pri kakršnih koli obveznostih, ki bodo sledile kjotskemu sistemu.

V zvezi s tem so tri možnosti: prvič, Evropska unija lahko nadaljuje sama. S tem bi bila podjetja pod hudim finančnim pritiskom, medtem ko bi bili mi prikrajšani. Druga možnost je, da se vključno z drugimi državami tudi mi odpovemo sodelovanju, čeprav s tem ne bi mogli doseči ciljev v zvezi s podnebjem, ki smo si jih postavili. Tretja možnost je, da uvedemo ustrezne sankcije, če se nam drugi ne bodo pridružili pri sodelovanju v okviru, ki bo nadomestil kjotski sistem. Kakšne bi lahko bile te sankcije? Ali lahko navedete posamezne sankcije?

  Peter Mandelson, komisar. − Daleč smo od tega, da bi morali premišljevati o tem, kaj bi se zgodilo, če pogajanja, ki se niso še niti začela, propadejo. Zelo daleč smo od tega, da bi morali upoštevati implikacije ali posledice za določene narode, ki odklanjajo podpis in oblikovanje ustreznih zavez. Zato je nocojšnje razpravljanje o sankcijah, kot sem že povedal, ne le prezgodnje ampak bi lahko imelo tudi nasprotni učinek.

V Komisiji potekajo razprave v okviru revizije sistema trgovanja z emisijami (ETS) in preiskovanja položaja zlasti energetsko intenzivnih industrij tega sistema. Slednje je dosledno upoštevano v naših prizadevanjih, da sistem trgovanja z emisijami izboljšamo, vsekakor pa se bo upošteval tudi položaj navedenih industrij v okviru kakršnega koli mednarodnega sporazuma, glede katerega potekajo pogajanja ter posledice za evropske industrije zlasti energetsko intenzivne, če ne ustvarimo enakih konkurenčnih pogojev, ki jih v pogajanjih iščemo.

  Predsednica. − Vprašanje št. 54 predložil Daniel Caspary (H-0695/07)

Zadeva: Razprava o prihodnjih instrumentih trgovinske zaščite

V glasovanju o „Globalni Evropi“ z dne 22. maja 2007 je Evropski parlament jasno izrazil svoj namen, da obdrži sedanje instrumente trgovinske zaščite in zavrne kakršno koli sprostitev svojih zahtevkov.

Kako namerava Komisija to vključiti v svoje delo v zvezi s prihodnjimi instrumenti trgovinske zaščite? Kako bo razrešila protislovje med izjavami o prihodnjih instrumentih trgovinske zaščite komisarja Mandelsona in mnenjem Evropskega parlamenta?

Obstajajo dokazi, da je prirejena upravna praksa v različnih postopkih privedla do bolj omejenih zahtevkov glede ukrepov proti dampingu. Zlasti „interes Skupnosti“ se vedno bolj razlaga v prid uvoznikom in potrošnikom ter v škodo industrije Skupnosti. Ali lahko Komisija obrazloži takšno spremembo zahtevkov?

Ali lahko Komisija nevede razloge o tem, zakaj v prvi polovici leta 2007 ni bil sprejet noben primer v zvezi z antidampingom?

Vprašanje št. 55 predložila Laima Liucija Andrikienė (H-0770/07)

Zadeva: Instrumenti trgovinske zaščite EU

Kako Komisija ocenjuje izide posvetovanj o zeleni knjigi o evropski trgovinski politiki? Kakšen bo končen predlog Komisije glede na to, da večina delničarjev očitno ne podpira nadaljnje liberalizacije te politike?

  Peter Mandelson, komisar. − Komisija ceni interes, ki ga je Parlament pokazal v reviziji instrumentov trgovinske zaščite (ITZ) in ponovno poudarja pomembnost, ki jo pripisuje vidikom Parlamenta v okviru sedanje revizije. Veseli se poročila odbora za mednarodno trgovino in upa, da bo kmalu končan.

Komisija prav tako zaključuje svoj odziv na proces posvetovanja. Komisija je dejansko izvedla predhodno, usmerjeno razpravo pred današnjim zasedanjem o tej temi. Predlogi se lahko dajo Svetu v naslednjih tednih. Komisija bo Parlament tesno vpletla in ga o tem obveščala.

Komisija je seveda temeljito preučila vse odzive na zeleno knjigo, katerih je na stotine. Namen je države članice in Parlament obvestiti o bistvenih odzivih in prejetih predlogih, ki bodo tudi objavljeni. Komisija jih bo ponovno obravnavala pred predložitvijo predlogov Svetu, po možnosti v drugi polovici novembra.

Večina delničarjev se po posvetovanjih in predložitvi svojih vidikov strinja z mnenjem Komisije, da ITZ ostajajo ključni pri globalizaciji svetovnega gospodarstva, v zvezi s čemer so z več strani odobrena pravila o konkurenci pomanjkljiva.

Prav tako večina delničarjev ne vidi potrebe po večji obnovi ureditve ITZ. Enakega mnenja je tudi Komisija. Vendar se pojavlja tudi želja, da se pravila bolj pojasnijo in da se izboljša preglednost ter da se uvedejo učinkovitejši zahtevki po instrumentih.

Trditev, da je Komisija spremenila svoj pristop k ocenjevanju interesa Skupnosti, v nekaterih nedavnih primerih ni resnična. Vsak primer je bil pregledan na podlagi lastnih tehničnih prednosti. Nekateri primeri so sprožili netipična vprašanja, vendar so bila po temeljiti razpravi z državami članicami rešena v skladu z zakonodajo Skupnosti in z manjšo diskrecijo, ki jo dovoljuje zakonodaja.

Res je, da v prvi polovici leta 2007 niso bile sprožene nobene nove preiskave v zvezi z antidampingom. Vendar je treba izpostaviti, da so preiskave v zvezi z antidampingom industrijsko usmerjene in da jih nismo sprožili mi. Povedano drugače, sprožijo se na podlagi pritožb iz industrije Skupnosti.

V prvih šestih mesecih leta 2007 niso bile vložene nobene pritožbe, skladne z zakoni. Ni nenavadno, da število uvedb niha vsako leto, saj je to odvisno od dejavnikov, kot so poslovni cikel, presežek zmogljivosti v tretjih državah in preusmeritev trgovine, ki je posledica ukrepov trgovinske zaščite na drugih svetovnih trgih.

Število uvedb je prav tako nihalo v zadnjih nekaj letih. Leta 2003 je, na primer, Komisija sprožila skupno samo osem novih preiskav, med katerimi je prva bila sprožena konec maja istega leta. Prav tako je prvi semester leta 2007 sledil obdobju, ki je konec leta 2006 bilo izjemno aktivno.

Ob koncu bi vas rad opozoril še na to, da sta septembra 2007 bili sproženi dve novi preiskavi v zvezi z antidampingom proti uvozom iz Kitajske, tj. ena v zvezi s citronsko kislino in druga v zvezi z mononatrijevim glutamatom.

  Daniel Caspary (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, zahvaljujem se vam za vaše pripombe. Preglednost je pri tem procesu zelo pomembna. Kdaj bomo prejeli oceno raziskave zelene knjige? Ali ocena še ni bila izvedena, pri čemer bi v tem primeru knjigo objavili brez ocene, ali pa je bila izvedena – predvidevam, da je bila – pri čemer je skrajni čas, da jo predstavite javnosti in Parlamentu.

Drugič, zanima me, ali menite, da je sprejemljivo, da se bistvene zadeve določijo brez spreminjanja osnovne uredbe na podlagi novih načel.

Tretjič, zakaj želite „tržna“ in „netržna“ gospodarstva obravnavati enako?

Četrtič, kar zadeva proizvodnjo Skupnosti, koliko odstotkov naj bi znašal prag za proizvodnjo izven EU?

  Peter Mandelson, komisar. − Komisija se je zavezala k predčasnemu ocenjevanju odzivov na zeleno knjigo, kar je dalo podlago za našo današnjo usmerjeno razpravo o tej temi. To utrjuje še bolj strogo ocenjevanje, ki bo spremljalo premislek Komisije in sporazum o predlogih, ki jih na podlagi revizije želi predložiti državam članicam.

Poslancu lahko zagotovim, da so podatki o odzivih objavljeni, mislim, da že, na spletni strani GD trgovine, vendar bomo objavili tudi upam da lažje dostopno verzijo ali predstavitev odzivov na zeleno knjigo, ki smo jih dobili in tako omogočili, da se preučevanje teh odzivov prične preden Komisija predloži naše predloge.

Poslanec je očitno že naletel na določene vidike predlogov Komisije, ki Komisiji še niso bili predloženi ali s katerimi Komisija še ne soglaša, zato menim, z vsem spoštovanjem, da se je glede nekaterih predpostavk, za katere se zdi, da jih postavlja, prenaglil.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Vprašanje, ki ga bom postavila, zadeva moja srečanja in razprave z industrialci države, ki jo zastopam, tj. Litve. Ponovim lahko, kar je povedal že moj kolega: zaskrbljeni so zaradi liberalizacije trgovinske politike, do katere so zelo kritični. Moje vprašanje je: kaj bo Komisija storila, če ne bodo spremenili stališč? Kakšne ukrepe namerava Komisija sprejeti? Ali boste upoštevali mnenja poslovnih predstavnikov, ali menite, da so drugi argumenti pomembnejši?

  Peter Mandelson, komisar. − Nisem povsem prepričan kaj poslanec označuje kot „liberalizacijo naše trgovinske politike“. Po definiciji se trgovanje lahko prične takrat, ko so trgi odprti in so trgovinski tokovi posledično liberalizirani. Trgovanje ne poteka za zaprtimi mejami ali tam, kjer gospodarstvo postane pretrdno, zato Komisija seveda poskuša spodbujati liberalizacijo trgovine.

Revizija in strategija trgovinske politike globalne Evrope, ki so ju predstavile in s katerima so soglašale Komisija in države članice pred enim letom, jasno določata interese Evropske unije, katerih cilj je odprte trge obdržati doma, spodbujati in uporabljati večstranska in dvostranska pogajanja, odprtje trgov v tujini in uporaba učinkovitih ukrepov trgovinske zaščite pri obravnavanju nepoštenega trgovanja ali nepoštene konkurence. Navedeni so trije temelji naše strategije, med katerimi je vsak enako pomemben.

Revizija tretjega temelja poteka po dokaj dramatičnih spremembah v svetovnem gospodarstvu, in prav tako v evropskem gospodarstvu, saj je zadnja revizija naših ukrepov trgovinske zaščite potekala pred več kot desetimi leti. Odgovorni smo za to, da poskrbimo, da naši ukrepi delujejo v najboljši meri in da od držav članic zahtevajo soglasje, podporo in solidarnost. Ko navedeno oslabi ukrepi trgovinske zaščite postanejo težji ali pa se verjetnost za uporabo zmanjša. Z izvajanjem te revizije želimo ponovno zgraditi in obnoviti navedeno soglasje, podporo in solidarnost med državami članicami.

  Predsednica. − Gospod komisar, da preidemo na naslednje vprašanje, bom naslednji dopolnilni vprašanji združil in vas prosil, da ju obravnavate skupaj.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, poleg vprašanj, ki jih je postavil kolega Caspary, imam dodatno vprašanje o tem, kdaj bomo imeli dostop do ocene vprašalnika o zeleni knjigi. Komisar, evropski ukrepi proti dampingu in subvencijam znašajo manj kot 0,45 % vrednosti vseh uvozov v EU. Kako lahko glede na to Komisija upraviči prizadevanje za enostranski pregled politike trgovinske zaščite? Za kaj se zavzema Komisija? Za vpletanje politike v postopek ali odrekanje odškodnine ljudem zaradi nepoštenih praks?

  Elisa Ferreira (PSE) – (PT) Gospa predsednica, komisar, postavila bom vprašanje v zvezi z vašim odgovorom. Parlament ne priznava potrebe po pregledu instrumentov trgovinske zaščite, kar je bilo sklenjeno tudi na javnem posvetovanju. Komisar Parlamentu ni pojasnil namen svojega predloga ter zlasti, v kolikšni meri so se njegov predlog in prepričanja spremenila na podlagi mnenja, izraženega na javni obravnavi, in mnenja Parlamenta. To je bistvo vprašanja, ker ne razumemo, zakaj vztrajate pri pregledu instrumentov, za katere vsi menijo, da so koristni in dobro delujejo. To želimo razumeti.

  Peter Mandelson, komisar. − Ne vem natančno, na katero spremembo smeri se poslanka nanaša; spremembe v smeri ni in, kot sem že pojasnil, delničarji, ki se odzivajo na revizijo, in Komisija zavzemata stališče, da je potrebna temeljna obnova ali temeljna reforma. Zato ne vem natančno kaj razlaga kot spremembo smeri. Če potrebe po reviziji ne bi bilo, menim, da bi zelena knjiga, ki smo jo izdali, dobila veliko manj odzivov kot 500, ki smo jih prejeli. To kaže, da zelena knjiga z več kot 500 odzivi potrjuje interes za revizijo, ki je bila izvedena.

Kot odgovor na prvo vprašanje Parlamentu ne morem predložiti ocene, dokler ne bo izvedena. Komisija še ni izvedla ocenjevanja; o tem odzivu še ni odločala. Danes je izvedla plenarno zasedanje in bo svoje vidike predstavila, ko bo predložila svoje predloge državam članicam in jih hkrati predstavila tudi Parlamentu približno v drugi polovici novembra, kar ni pozno.

Kar se tiče politizacije – politizacija teh vprašanj je skoraj neizogibna. Ker evropska industrija predstavlja različne vidike in konkurenčne interese, ter, odkrito, daje zelo različne tekmovalne predloge za sprejetje ukrepov trgovinske zaščite, se to odraža v položaju naših držav članic. Če bi države članice namesto tega takoj izbrale objektivno in strogo analizo storitev Komisije in sprejele sklepe in ukrepe, ki smo jih predlagali, če bi torej bile pripravljene storiti samo to, se politizacija ne bi pojavila. Vendar so države članice tako kot mi izpostavljene lobiranju in različnim konkurenčnim interesom proizvajalcev, prodajalcev na drobno, distributerjev, uvoznikov in potrošnikov. Če imajo ljudje različne vidike morajo o njih razpravljati širše na političen način, s političnim procesom in to je tisto, kar se zgodi.

  Predsednica. − Na vprašanja, na katera se zaradi pomanjkanja časa ni odgovorilo, se bo odgovorilo pisno (glej prilogo).

Opravičujem se tistim, ki so čakali.

S tem se zaključuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 19.35 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDNIK: GOPOD BIELAN
Podpredsednik

(1) UL L 175, 10.07.1999, str. 43.

(2) UL L 10, 13.01.2001, str. 20.

16. Zviševanje cen živil, zaščita potrošnikov (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o:

– ustnem vprašanju (O-0065/2007 – B6-0321/2007) Komisiji v zvezi z zviševanjem cen živil in zaščito potrošnikov, ki so ga v imenu skupine PPE-DE predložili Joseph Daul, Lutz Goepel in Neil Parish;

– ustnem vprašanju (O-0067/2007 – B6-0377/2007) Komisiji v zvezi z zviševanjem cen živil in zaščito potrošnikov, ki ga je v imenu skupine PSE predložil Luis Manuel Capoulas Santos;

– ustnem vprašanju (O-0069/2007 – B6-0378/2007) Komisiji v zvezi z zviševanjem cen živil in zaščito potrošnikov, ki so ga v imenu skupine UEN predložili Sergio Berlato, Janusz Wojciechowski, Gintaras Didžiokas in Liam Aylward.

  Neil Parish (PPE-DE), avtor. – Gospod predsednik, nocoj govorim z velikim veseljem, ker smo sedaj v položaju, v katerem je glavna varnost preskrbe s hrano. V Evropi smo bili v položaju, v katerem je 25 let bilo dovolj hrane. Pravzaprav smo v zvezi s kmetijstvom, s skupno kmetijsko politiko, sprejemali veliko odločitev, da bi omejili proizvodnjo in tako ohranili cene ter zmanjšali uporabo subvencij za izvoz ter izvažali izdelke na svetovne trge.

Zdaj smo v popolnoma drugačnem položaju, tj. cene žita so letos tri krat narasle, živinorejski sektor ima velike težave zaradi tega, ker so stroški za krmo narasli za morda 50 % ali 60 %, in to nas zelo skrbi. Gospod Daul, gospod Goepel in jaz smo oblikovali to ustno vprašanje – veseli nas, da je nocoj tukaj tudi komisarka Fischer Boel – saj menimo, da moramo sedaj izrabiti vsako priložnost, da v Evropski uniji pridobimo čim več krme.

Moramo se zavedati, da je nekaj krme pridobljene z gensko spremenjeno koruzo in gensko spremenjeno sojo, ki pa je v Evropski uniji trenutno ne moremo dobiti, saj ni dovoljena. Menim, da je treba poskrbeti za to, da to preučimo in da bomo imeli ureditev, s katero lahko take produkte odobrimo. Če so varni, bi jih morali uvesti in z njim hraniti našo perutnino in zlasti prašiče ter govedo, za meso in mleko, saj moramo ohraniti zelo konkurenčno industrijo.

Prav tako moramo preučiti položaj glede veleblagovnic, saj, kar ne smete pozabiti, nas skrbi, koliko denarja za svoje produkte dobi kmetovalec in koliko mora plačati potrošnik. Nedvomno vidimo, da je, na primer, 10 % hlebca kruha dejansko narejenega iz surovine navadne pšenice, vendar se cena hlebca vseeno zelo dviguje ker v veleblagovnicah trdijo, da morajo za to navadno pšenico plačati veliko. Zato moramo veleblagovnice prisiliti, da poskrbijo za to, da potrošniki plačujejo primerno ceno.

Prav je, da evropsko kmetijstvo postavljajo na zelo utrjen položaj, da se sooči s krasnim novim svetom, saj bomo potrebovali proizvodnjo hrane, potrebovali bomo kmetovalce in potrebovali bomo podeželje, vse to pa dobro deluje.

Vendar, kot pravim, moramo vzpostaviti ravnovesje med sektorjem žit in živinorejskim sektorjem in zaradi tega smo oblikovali to vprašanje. Z veseljem bomo prisluhnili komisarki Fischer Boel.

  Luis Manuel Capoulas Santos, avtor. – (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, lepo vas je videti znova tu v Parlamentu. Kot veste, smo bili pred nekaj meseci presenečeni nad spremenjenimi razmerami na trgu za nekatere kmetijske proizvode, kar se nam je še pred kratkim zdelo nemogoče; velik pritisk na dobavo, pri čemer smo posledice tega opazili vsi.

To je povzročilo resne težave v sektorju živinoreje in rast porabniških cen, kar je bilo pričakovati, pri čemer ne smemo pozabiti na opozorilo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo v zvezi s posledicami za živila v veliko območjih sveta, ki bi jih lahko te razmere povzročile. Ne smemo pozabiti, da medtem ko v Evropi gospodinjstva za hrano namenijo 10−20 % svojega dohodka, v nekaterih družbah ta delež znaša 90 % ali več, pri čemer si lahko predstavljamo, kako bi zvišanje cen prizadelo to številno prebivalstvo, ki je že tako prikrajšano.

Zato moramo ukrepati takoj, pri čemer sem zadovoljen, da je Komisija ukrepala hitro ter sprejela nekaj blažilnih ukrepov, pri čemer je zmanjšala praho za leto 2008 na nič. Morali bi storiti več. Morda bi lahko sprejeli druge ukrepe, ki ne bi dodatno obremenili proračuna Skupnosti, pri čemer bi lahko nekaterim živinorejcem, ki se spopadajo z višjimi cenami in živalskimi boleznimi, kot je bolezen modrega jezika, vnaprej odobrili plačila, do katerih so upravičeni.

Vendar moramo predvsem oceniti in preučiti razmere, da lahko hitro določimo ukrepe, ki jih lahko sprejmemo takoj. Upamo, da bosta Komisar in Komisija upoštevala našo zaskrbljenost ter ustrezno ukrepala.

  Sergio Berlato (UEN) , avtor. – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, povsod po Evropi smo priča splošnemu povečanju cen živil. Tržne raziskave, ki so bile izvedene, kažejo, da Evropejci hitro spreminjajo prehranjevalne navade, pri čemer so zaradi prekomernih cen prisiljeni spreminjati kakovost in vrsto proizvodov, ki jih kupujejo.

Po eni strani je za to povečanje krivo prekomerno število vmesnih faz proizvoda, in sicer od proizvajalca do potrošnika, po drugi pa so za to krive glavne verige veleblagovnic, ki nesorazmerno povečujejo cene. Vendar je ena stvar gotova: za to povečanje ne moremo in ne smemo kriviti naše kmete, ki so glavne žrtve teh skrb vzbujajočih razmer.

Gospod predsednik, gospa komisarka, menimo, da je najpomembneje zaščititi evropski kmetijski model, s čimer bi zaščitili nacionalne kmetijske trge pred mednarodnim nihanjem cen ter utemeljili zagovarjanje proizvodnih modelov in uporabe ozemelj, ki so značilni za evropsko kmetijstvo. Podpiramo nedavno odločitev Sveta v zvezi z ratifikacijo predloga o ničelni stopnji prahe za leto 2008.

Vendar to še ni ustrezno zagotovilo glede skrb vzbujajočih razmer v zvezi z zalogami žita in povečanjem cen žita na svetovnem trgu. Uporabiti je treba različne skupne ureditve trga in te mehanizme izkoristiti za uravnoteženje trga, kar bi vsaj na notranjem trgu prispevalo k zmanjšanju cen hrane. V nedavnem vprašanju smo Komisijo pozvali k predlogu takojšnjega povečanja mlečnih kvot za vsaj 2 % do 3 %, kar bi prispevalo k stabilizaciji cen tega osnovnega proizvoda.

V takšnih težkih gospodarskih razmerah so Evropska unija in države članice odgovorne, da pomagajo potrošnikom ohraniti njihovo kupno moč v zvezi s hrano in zaščitijo pravico naših kmetov do dohodka.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, spomnim se starega japonskega prekletstva v zvezi z življenjem v težkih razmerah in menim, da je to položaj, v katerem se nahajamo. Kot so nekateri govorniki že povedali, so se v zadnjih šestih do osmih mesecih cene surovin v kmetijskem sektorju zelo povečale, vendar moram povedati, da je raven tega povečanja nizka v primerjavi s preteklostjo. Menim, da je to pomemben podatek za vse nas. To povečanje cen se bo izražalo v porabniških cenah, vendar v manjši meri. Kot primer vzemimo cene osnovnih proizvodov v Nemčiji, kjer se le 4 % cene kruha v veleblagovnici ali v trgovini nanašajo na ceno pšenice.

Kot je bilo že povedano, so bili v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov predvideni že številni različni ukrepi. Mlečne kvote so se 1. aprila 2006 in 1. aprila 2007 povišale za 0,5 % v 11 državah članicah. Osem novih držav članic je 1. aprila 2007 prejelo to novo prestrukturirano rezervo, ki znaša med 2 % in 5 % njihove nacionalne stopnje kvote. Naslednje leto, tj. 1. aprila 2008, se bodo kvote, dodeljene 11 državam članicam, povečale še za dodatnega 0,5 %.

Poleg tega so se vsi trgi zelo zmanjšali in trenutno nadomestil za izvoz in pomoči za odprodajo sploh ni. Komisija bo proti koncu tega leta sprejela poročilo o možnostih na trgu v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter nam zagotovila osnovo za nadaljnje razprave o tem, ali je kvoto treba ponovno povečati. Poleg tega sem že imela priložnost jasno poudariti, da bo do 31. marca 2015 sistem mlečnih kvot odpravljen in da je za obdobje do leta 2015 potreben nežni pristanek v zvezi z odpravo sistema kvot. Ena od omenjenih možnosti je tudi čez čas povečati sistem kvot, o tem pa bomo imeli možnost razpravljati med zdravstvenim pregledom prihodnje leto.

Obstaja veliko različnih razlogov za povečanje cen v sektorju žita. Jasno je treba poudariti, da za prekomerno povečanje cen niso kriva biogoriva. V Evropi danes uporabljamo manj kot 2 % proizvodnje žita za etanol, vendar so razlogi za to drugačni, in sicer neugodni vremenski pogoji v Avstraliji, suša v južni Evropi, poplave v severnem delu Evrope, povečano povpraševanje iz Indije in Kitajske ter omejevanje izvozov iz Rusije in Ukrajine. Prav tako seveda obstaja še učinek snežne kepe s poudarkom na etanolu v Združenih državah, kar v določeni meri vpliva na povečanje cen koruze.

Kot je bilo že povedano, se ja Komisija na to odzvala; prahe se namreč v prihajajočem letu proizvodnje ne uporabljajo, ampak se to jesen in naslednjo pomlad prične sejanje. Nato se bo pri zdravstvenem pregledu razpravljalo o tem, ali se bodo prahe še naprej uporabljale za sejanje. Menimo, da bi prahe lahko prispevale med 10 do 15 milijonov ton, odvisno od podnebnih razmer. Kolegiju komisarjev bom tudi predložila predlog Svetu, da samo za tekoče tržno leto začasno opusti uvozne dajatve za žito. Menim, da nam bodo te pobude pomagale pri lajšanju pritiska na živinorejo in na porabniške cene.

V zvezi s sektorjem prašičjega mesa obstajajo različne težave. Mesa je preveč in tako so prihodki in odhodki v sektorju neuravnoteženi, zato se je upravni odbor prejšnji četrtek odločil, da uvede zasebno skladiščenje, ki bo, upam, rešilo težave v sektorju prašičjega mesa. Obstajajo tudi druge možnosti, vendar mislim, da je treba najti pravo ravnovesje, saj z zavlačevanjem ne bomo pridobili ničesar.

Menim, da smo se odzvali in da sem imela priložnost, da se Parlamentu zahvalim za hiter odziv, zaradi česar bomo tako lahko kmetijski sektor čim prej jasno obvestili v zvezi z uporabo prahe. Želela sem se vrniti na vprašanje v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi, vendar se je čas iztekel.

  Mairead McGuinness, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, z veseljem bi delila svoj čas za govor s komisarko, saj me zanima njeno mnenje o gensko spremenjenih organizmih, vendar bom tukaj do konca razprave.

Neprijetna resnica, ki je v tem parlamentu bila že večkrat izpostavljena, je, da se je obdobje sorazmerno poceni hrane končalo in da to, kar se je zgodilo, ni predvidela niti Komisija ali celo svet.

Strinjam se s gospo komisarko, ki je navedla nekaj razlogov za neuravnoteženost ponudbe in povpraševanja, in sicer vreme, podnebne spremembe, povpraševanje iz držav v razvoju ter svetovni učinek biogoriv, kar je priznala tudi gospa komisarka. Vendar si je treba zapomniti, kaj je povedal vaš predhodnik gospod Fischler v zvezi z reformo skupne kmetijske politike iz leta 2003, pri čemer se zavedam, da so bili pred mano v tem parlamentu že drugi. Kmetom je obljubil ugodnejše tržne cene. Morda zdaj vidimo učinke teh reform in dvomimo v njih zaradi učinka, ki ga imajo na porabniške cene.

Dosegli smo pozitiven napredek v zvezi z mlekom in žitom, ne pa v zvezi z rejo goveda, jagnjet, piščancev ter prašičev v živinorejskem sektorju, o čemer je govorila gospa komisarka.

Sprašujemo o nestanovitnosti in ali smo zadovoljni s to nestanovitnostjo v zvezi s povpraševanjem in ponudbo. Od večjega živilskega podjetja sem nedavno izvedela, da kupci v veleblagovnicah nimajo dovolj znanja ali interesa v zvezi z ekonomijo proizvodnje živil, vendar pričenjajo kazati zanimanje, kar je pozitivno. Vendar moramo nadzirati moč veleblagovnic in spremljati, ali bodo nadaljevale z dvigovanjem cen, ki jih postavljajo proizvajalcem hrane. To je zadeva, glede katere bi Komisijo, morda komisarko za konkurenco, spodbudila, da jo podrobneje preuči. V preteklosti so to zavračali.

V zvezi z gensko spremenjenimi organizmi je to pomembno vprašanje. Preučiti moramo težavo v zvezi z različnimi metodami, ki se uporabljajo za odobritev v Evropski uniji in v Združenih državah. Zato bi rada slišala pripombe gospe komisarke v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi, preden natančneje opredelim svoje stališče.

Nazadnje ne smemo prezreti učinka na vse večjo negotovost, zlasti v zvezi s trgom žita, na katerem se države, ki si ne morejo privoščiti, da bi za hrano plačale več, soočajo z velikim povečanjem cen hrane. V tem parlamentu je treba ta učinek priznati in ga upoštevati pri razvijanju naših politik.

  Bernadette Bourzai, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, na Svetovni dan hrane 16. oktobra je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo želela povečati ozaveščenost javnosti v zvezi z nezadostno prehrano, zaradi katere trenutno trpi 854 milijonov ljudi po vsem svetu. Kot so že povedali kolegi poslanci, so bile ob tej priložnosti poudarjene povečane cene kmetijskih surovin ter zlasti učinek tega povečanja na potrošnike v državah v razvoju in prebivalce revnih držav, ki uvažajo žito. Medtem ko v razvitih državah za hrano namenjamo od 10 % do 20 % proračuna gospodinjstev, v najmanj razvitih državah ta delež znaša od 60 % do 80 %, pri čemer je povečanje cen žita za 20 % razlog za zaskrbljenost. Zaradi dejstva, da so nekatere države zelo odvisne od uvozov, nihanja valut, podnebnih sprememb in povečanja stroškov prevoza, so razmere še hujše.

Gospa komisarka, odzvali ste se le deloma, zato upam, da bodo sprejeti dodatni ukrepi. Katere kratkoročne in srednjeročne ukrepe nameravate sprejeti v zvezi z zdravstvenim pregledom skupne kmetijske politike, da bi izboljšali te težavne razmere za potrošnike na severu in še težavnejše razmere za potrošnike na jugu ter da bi prispevali k svetovnemu ravnovesju na področju hrane?

  Niels Busk, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, gospa komisarka, pomembno je, da se pozornost namenja skrb vzbujajočim razmeram v zvezi s povečanjem cen številnih kmetijskih surovin. Poleg tega vemo, da se bodo zaradi tega povečanja cen na področjih, na katerih še ni bilo opaziti učinka, in sicer v sektorju prašičereje, naslednjo zimo cene hrane zelo povečale. Zavedamo se, da so vzroki za to slabi jesenski pridelki, pomanjkanje zalog koruze in podobno, zato ne bom šel v podrobnosti.

Menim, da trenutne razmere omogočajo dodatne razprave. Ne smemo biti presenečeni nad trenutnim povečanjem cen. Že predolgo je liter mleka cenejši kot liter coca-cole ali vode. Smiselno bi bilo sprejeti, da so cene hrane takšne, kot bi morale biti, kajti proizvodi so izid dolgotrajne proizvodnje in velikega števila ur dela, zlasti v sektorju mleka. Poleg tega je jasno, da trenutne razmere omogočajo povečanje proizvodnje živil v Evropi. To je treba storiti zaradi povpraševanja na trgu. Komisija je z odpravo uporabe prahe dokazala svoje prizadevanje v zvezi s tem, pri čemer še vedno imamo možnost, da zelo hitro povečamo proizvodnjo, zlasti v sektorju mleka.

Reformo skupne kmetijske politike iz leta 2003 je treba nadaljevati tako, da zmanjšamo podporo in resno preučimo dodaten prenos kmetijske podpore v politiko razvoja podeželja. Zdaj imamo priložnost spodbuditi dinamično kmetijsko proizvodnjo v EU, s čimer bodo kmeti imeli večjo svobodo, da izkoristijo trenutno veliko povpraševanje. Seveda je treba v skladu s tradicijo poskrbeti tudi za kmete na gorskih območjih in v manj rodovitnih regijah. Vendar se ne smemo bati povečanja cen, ampak moramo razumeti razmere in jih izkoristiti sebi v prid.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, v Evropski uniji smo nedavno bili priča znatnemu povečanju cen osnovnih živil, zlati v novih državah članicah. Na primer na Poljskem se je cena kruha v zadnjih dveh letih povečala za 15 %, cena jabolk za 83 % in cena krompirja za 33 %, medtem ko se je cena mleka skoraj podvojila. Podoben trend je mogoče opaziti tudi v nekaterih starih državah članicah, kot sta Italija in Irska. Podvojitev cen žita, mleka, sadja in zelenjave je mogoče opaziti tudi v novi državi članici Litvi.

Politika EU temelji na omejevanju kmetijske proizvodnje, pri čemer je ta politika vedno bolj v neskladju s potrebami potrošnikov. Vse tako imenovane reforme skupne kmetijske politike temeljijo na omejevanju proizvodnje v Evropski uniji.

Reforma trga sladkorja predstavlja ogromno omejitev proizvodnje sladkorja v Evropski uniji, in sicer z 18 milijonov na 12 milijonov ton. Tudi reforma trga vina vključuje omejevanje proizvodnje.

Poleg tega so tudi druge reforme usmerjene v manjšo proizvodnjo v Evropski uniji. Po drugi strani smo priča jasnemu znaku. Potrošniki zahtevajo več hrane v Evropi, kar je jasen znak, da je treba preveriti cilj skupne kmetijske politike. Preučiti moramo ustreznost metode omejevanja proizvodnje in določanja proizvodnih kvot, predvsem ob upoštevanju interesov potrošnikov, ki jih to najbolj zadeva.

Evropa mora zagotoviti toliko hrane, kot jo potrebujejo njeni državljani. Veliko znakov kaže na to, da je treba pregledati kmetijsko politiko, ki jo izvajamo. Najlepša hvala.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, ta razprava je nesmiselna. Že leta razpravljamo o zmanjšanju cen, najnižjih možnih cenah in rekordno nizkih cenah. Vsi govorniki, ki se pritožujejo nad dejstvom, da se cene končno povečujejo, pozivajo k ukrepom za omejitev povečanja cen.

Zadovoljni bi morali biti, da trg deluje, med drugim tudi po vaši zaslugi. Zato so zaslužni tudi vaši predhodniki in Evropski parlament, ki je zahteval odpravo naložb v vrednosti več milijard eurov, namenjenih intervenciji in stabilizaciji cen, tj. pritisku na cene, kar je škodilo tržnim cenam na svetovnem trgu in državam tretjega sveta. Te okoliščine so končno bile odpravljene, pri čemer se približujemo trgu in razmeram, ki se zaostrujejo zaradi uporabe koruze za proizvodnjo goriv.

Za trenutno veliko povpraševanje na trgu obstajajo številni drugi razlogi. Povečanje cen je odziv trga, vendar v Evropskem parlamentu kot predstavniki kmetov zahtevamo ponovno zmanjšanje cen. Takšnega nesmisla v svojih 20 do 25 letih kot poslanec tega parlamenta še nisem doživel. Zato sem ploskal gospodu Busku. Nad temi razmerami bi morali biti navdušeni. Seveda pa moramo upoštevati tudi tiste, ki si ne morejo privoščiti hrane po običajnih cenah

Obsojati moramo nepravične plače in neustrezne socialne politike v državah, vendar ne smemo sprejeti ukrepe za zagotovitev hrane revnim na račun kmetov, od katerih je v zadnjih letih več sto tisoč opustilo kmetovanje. Takšna razprava je nesmiselna.

Veseli me, da sploh lahko razpravljamo o teh razmerah in da imamo trg, na katerem se cene končno povečujejo.

  Vincenzo Aita, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je ta razprava pomembna delno zato, ker se še ne zavedamo celotnega obsega težave, kot je povedala gospa komisarka.

Gospo komisarko želim spomniti, da smo pred nekaj meseci zahtevali moratorij za razpravo o spremembah skupne ureditve trga sadja in zelenjave, da bi se lahko za trenutek ustavili in na podlagi nekaj točk, ki jih zdaj izpostavljam, preučili pretekle dogodke, pri čemer se trenutno podobno dogaja na trgu vina.

Prvič, govorimo o pridelkih, ki so bili neuspešni zaradi podnebnih sprememb, vendar ne omenjamo dejstva, da se bomo s to težavo soočali še veliko let, saj so podnebnim spremembam prisotne v Evropi in po vsem svetu To je eno dejstvo.

Drugič, leta 1950 nas je bilo 2,5 milijarde, kar je znašalo 0,5 hektarja na prebivalca, medtem ko nas bo po podatkih ZN do leta 2020 7,5 milijarde, pri čemer bo vsak prebivalec imel na voljo le 0,2 hektarja obdelovalne površine.

Strinjam se z gospodom Baringdorfom, da je to temeljna težava, vendar menim, da to povečanje, ki smo mu trenutno priča, ne koristi proizvajalcem. Če primerjamo razliko med ceno, ki se za proizvod plača proizvajalcem, in ceno, ki jo plačajo potrošniki, lahko ugotovimo, da je to posledica zelo dolge dobavne verige. Vendar so za to delno krive tudi politike, oblikovane v Evropskem parlamentu, zato menim, da bi morala gospa komisarka natančno preučiti ukrepe, ki jih nameravamo izvesti.

Seveda je bilo pomembno ponovno uporabiti prahe za proizvodnjo, čeprav trenutno potrebujemo predvsem temeljito razpravo. Ko je bila ustanovljena Evropska skupnost, so bili sprejeti ukrepi za izpolnjevanje zahtev evropskih državljanov po hrani. Enako politiko je treba sprejeti tudi zdaj. Ne smemo dovoliti, da se zemlja v okviru politike ločevanja uporablja za praho, kajti to povzroča zmanjšanje proizvodnje in učinkovitosti te razprave. Zato se moramo pripraviti na temeljito razpravo glede tega, ali so politike iz preteklih dveh letih izboljšale ali poslabšale razmere za potrošnike in proizvajalce.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, osredotočil se bom na razmere v intenzivnem sektorju. Ne bom ponovno našteval finančnih stisk, v katerih se je znašlo veliko proizvajalcev tega sektorja, ampak se bom raje osredotočil na to, kako bi gospa komisarka morala pomagati. Izpostavil bom štiri ali pet točk.

Prvič, menim, da bi gospa komisarka morala priznati, da blagi ukrepi, kot je promocija trga, ne bodo zadostovali. Drugič, morala bi se bolj soočiti z dolgoročnim učinkom na dostopnost žita in cene prehoda na proizvodnjo biogoriv v Združenih državah. Njihove ciljne skupine, ki so zelo agresivne, v resnici izčrpavajo uvoze, ki jih mi v zvezi s tem potrebujemo.

Tretjič, nujno je treba ukrepati v zvezi z vzpostavitvijo ravnovesja med nizkimi intervencijskimi zalogami žita, ki so skrb vzbujajoči, in odstopajočim razmerjem z uporabo. Četrtič, gospe komisarki predlagam, da okrepiti svoje prizadevanje v boju za hitrejšo odobritev gensko spremenjenih nadomestkov. S spoštovanjem, gospa komisarka, na področju kmetijstva morate prilagoditi mnenji komisarjev Kyprianouja in Dimasa, ki nasprotujeta odobritvam genskih sprememb.

Petič, na trgu morate ustvariti podlago za naš intenzivni sektor in tako nemudoma razširiti nadomestila za izvoz tudi na meso in šunko. V zvezi s tem nisem prepričan, da bo spodbujanje zasebnega skladiščenja prispevalo k dolgoročni rešitvi.

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospodu Baringdorfu zagotavljam, da me veseli, da so se cene končno povečale, kar koristi našim kmetom in ne verigam veleblagovnic. Do zdaj je malo verig veleblagovnic, ki prevladujejo v maloprodajnem sektorju v Evropi, imelo dobiček na račun kmetov in proizvajalcev.

Proizvajalci mlečnih proizvodov v moji volilni enoti na Škotskem so predolgo dobivali 0,17 GBP za liter mleka, kar je manj kot znašajo stroški proizvodnje, medtem ko je cena litra mleka v veleblagovnicah znašala več kot 0,50 GBP za liter. To je veliko kmetov, ki proizvajajo mleko, v moji volilni enoti privedlo do tega, da niso mogli več poslovati.

Videli smo, da se je cena, ki jo kmet dobi za navadno pšenico, povečala za 10 %, medtem ko se je cena proizvodov iz navadne pšenice v veleblagovnicah povečala za 40 %. Ponovno poudarjam, da veleblagovnice nihanja cen izkoriščajo za to, da imajo same večji dobiček.

To je sramotno, zato se popolnoma strinjam z gospodom Parishem, da bi morali Komisijo pozvati k preiskavi cenovne politike verig veleblagovnic, da bi tako potrošnikom in proizvajalcem zagotovila pravične cene.

  María Isabel Salinas García (PSE). – (ES) Gospod predsednik, jasno je, da je povečanje cen, ki neposredno vpliva na potrošnike, posledica številnih dejavnikov, vendar bom v svojem govoru razpravljala le o pripombah gospoda Stevensona.

Menim, da je vloga posrednikov in velikih verig veleblagovnic skrb vzbujajoča. V številnih primerih se odzovejo na špekulativne premike na trgih, tako da je delež povečanja cen končnih proizvodov, kot je bilo že povedano, večji od deleža povečanja cen surovin.

Razmere so zelo skrb vzbujajoče tudi za proizvajalce, ki so zaradi ogromne kupne moči maloprodajnega sektorja prisiljeni zmanjšati svoje prodajne cene, zato se zelo težko spopadajo s povečanjem cen surovin in goriv.

Zahvaljujem se gospe komisarki za njeno udeležbo ter se strinjam s prejšnjim govornikom, da je pomembno, da Komisija sproži preiskavo in sprejme ukrepe za preprečevanje te prakse, ki je nepravična in v številnih primerih tudi izkoriščevalska.

Menim, da je resolucija zelo ustrezna in da lahko še pravočasno sprejmemo ukrepe.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, številni prejšnji govorniki so bili zadovoljni s povečanjem cen živil, vendar se moramo vprašati, ali imajo od tega koristi tudi kmeti. Zelo sem zaskrbljen glede tega. Številne male kmetije se trenutno zapirajo v skladu s politiko Komisije in Evropske unije. Vendar se moramo tudi vprašati, kakšna živila prejemajo kmeti. Kmeti prejemajo govedino iz Brazilije, sladkor iz Južne Amerike in oporečne piščance iz Azije, s čimer je naš trg preplavljen s poceni hrano, kar sicer „zmanjšuje“ cene za nas, vendar dejansko omejuje proizvodnjo v Evropi. Vprašanje je, ali se bomo še naprej podrejali industrijskemu lobiju. Zakaj ne začnemo ponovno podpirati evropske kmete, saj imamo na voljo nišo, ki jo lahko izkoristimo za povečanje proizvodnje ter kvot za mlečne in škrobne proizvode, za katere je stalno povpraševanje na Poljskem in v drugih vzhodnoevropskih državah.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, s težavo v zvezi s povečanjem cen kruha, mleka, krompirja in drugih živil, pri čemer je v nekaterih državah članicah to povečanje desetkrat večje od trenutne stopnje inflacije, se najtežje spopadajo tisti s nizkimi dohodki, ki glavni delež proračuna namenijo za hrano.

Ta težava ni nobeno presenečenje. Vemo, da sektor hrane nadzoruje nekaj podjetij, ki ustvarjajo znaten dobiček na račun proizvajalcev in potrošnikov, saj so cene, ki jih plačajo potrošniki, veliko večje od tistih, ki se plačajo proizvajalcem, kar je posledica velikega števila posrednikov in tržnega monopola. Zato smo trenutno priča povečanemu svetovnemu povpraševanju po hrani in živalski krmi; žito in oljna repica se uporabljata za proizvodnjo biogoriv, vendar ne iz okoljskih razlogov, ampak za ustvarjanje dobička večnacionalnih naftnih družb.

Ravnovesje cen se je porušilo, prispevek EU k proizvodnji žita se je zmanjšal, zaradi skupne kmetijske politike pa je bila uvedena tudi obvezna uporaba prahe. Vsi ti dejavniki so skupaj z neugodnimi vremenskimi pogoji zelo zmanjšali zaloge in proizvodnjo EU. Kljub temu sta trgovina in industrija to izkoriščali na račun kmetov in potrošnikov.

Zato so se povečale cene hrane in živalske krme. Posledice tega povečanja so slabši položaj delavcev, povečano število podhranjenih ljudi ter stečaj malih in srednjih živinorejcev. Grški živinorejci so obupani in zahtevajo znatno pomoč za preživetje.

Sklep Sveta ministrov z dne 26. septembra o odpravi obvezne uporabe prahe, opustitvi uvoznih dajatev za žito in sprejetju dodatnih ukrepov, ki jih je omenila gospa komisarka, bo sicer prispeval k zmanjšanju te težave, vendar je ne bo rešil. Sklep predlaga polovične ukrepe, ki so že sami po sebi nezadostni. Za povečanje zalog živalske krme, nadzor cen in preprečevanje kartelov in špekulacij so potrebni znatni ukrepi.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, zelo sem hvaležna, da se je te razprave udeležila tudi gospa komisarka. Zaradi povečanja cen blaga ljudje ponovno posvečajo več pozornosti kmetijstvu. Kot so že povedali gospa komisarka in nekateri prejšnji govorniki, so te razmere posledica povpraševanja iz tretjih držav ter neuspešnih pridelkov v tradicionalnih kmetijskih državah izvoznicah, kot sta Avstralija in Nova Zelandija. Zato je bistveno, da uporabimo vsa sredstva, ki jih imamo na voljo v Evropi. Med obiskom v Romuniji sem ugotovila, da je vsaj tretjina celotne obdelovalne zemlje v prahi. V državah članicah imamo na voljo dovolj sredstev. Prvi korak bi bila uporaba zemlje v prahi.

Kot kmetica še vedno odločno menim, da mora biti prva prednostna naloga proizvodnja zdrave hrane, nato pa proizvodnja krme in energetskih materialov. Vendar menim, da rahlo povečanje cen, ki se plačujejo našim kmetom, nikakor ne bo prispevalo k ravnovesju cen in nadomestilo izgub iz prejšnjih desetletij. Kot so že poudarili številni prejšnji govorniki, za osnovne surovine prejemamo skoraj 10 % večje cene, medtem ko prodajalci na drobno nekatere cene povečujejo za 40 % do 50 %. V mislih imam na primer maslo, kar se mi ne zdi pravično.

Ustrezen odziv bi bil ta, da se bolje organiziramo v proizvodne zadruge s pogodbami o proizvodnji, s čimer bi bolje konkurirali monopolom prodajalcev na drobno.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Današnja razprava ponovno jasno prikazuje, kako zelo različna so si mnenja v tem parlamentu. Strinjam se z gospodom Stevensonom, da to povečanje cen za kmete pomeni le rahlo povečanje dohodkov v primerjavi s sektorjem trgovine, verigami veleblagovnic in tržnimi špekulanti, ki si vzamejo največji delež.

Še ena težava v zvezi s tem je, da bodo od tega imeli veliko koristi proizvajalci žita, medtem ko bodo živinorejci imeli velike izgube. Priča smo nevzdržnim razmeram, saj imajo v okviru skupne kmetijske politike nekateri sektorji prednost pred drugimi, pri čemer bodo s tem povečanjem cen zanemarjeni sektorji še bolj prikrajšani, medtem ko bodo uspešni sektorji še bogatejši.

Strinjam se z gospodom Baringdorfom, da je povečanje cen dobro, vendar na koga bo to povečanje cen vplivalo? Ta nasprotja so vedno večja, pri čemer izkrivljanje skupne kmetijske politike ta nasprotja žal le še povečuje. Skupno kmetijsko politiko je treba temeljito preučiti, kajti nesistematične intervencije so le površinske. Skupna kmetijska politika ne more biti uspešna, dokler bodo sektorji, kot so živinoreja, proizvodnja vina, zelenjave in sadja, svinjskega mesa ter perutnine, zanemarjeni. Hvala.

  Esther Herranz García (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, kot sem že povedala prejšnji mesec na večerni parlamentarni razpravi o odložitvi obvezne prahe, je treba zaradi povečanja kmetijskih cen temeljito preučiti usmeritev skupne kmetijske politike.

Kmalu bo predloženo sporočilo Komisije o zdravstvenem pregledu skupne kmetijske politike, vendar bojim se, da si izvršilni organ Skupnosti ne bo drznil priznati, da ima liberalizacija trgov svojo ceno, ki jo zdaj morajo plačati evropski kmeti in potrošniki.

Številni poslanci tega parlamenta so se vedno zavzemali za odpravo ukrepov upravljanja trga in so prispevali k slabem mnenju, ki ga imajo evropski potrošniki o skupni kmetijski politiki.

Kot sem že povedala na zadnjem plenarnem zasedanju, me zanima, kako nameravamo državljanov razložiti, da imamo na voljo zelo malo instrumentov za nadzor tega povečanja kmetijskih cen v Evropski uniji.

Zanimivo bi bilo tudi pozvati Evropsko komisijo, da oceni stroške tega povečanja cen hrane za evropske državljane in da te stroške primerja s stroški za posameznega državljana v okviru skupne kmetijske politike.

Zelo me zanima tudi to, ali bodo v prihodnjih letih državljani imeli koristi od liberalizacije trgov in znatnega zmanjšanja neposredne pomoči, zaradi katerega trpijo evropski kmeti.

Predstavila bom statistični podatek, ki je po mojem mnenju zelo pomemben: pred oblikovanjem skupne kmetijske politike leta 1961 so bile cene surovin za proizvodnjo živalske krme dvakrat večje kot cene, ki so bile plačane kmetom 20 let pozneje. Skupna kmetijska politika je zagotavljala preskrbo s surovinami po dostopni ceni, pri čemer so od pravične cene za bistveno blago imeli koristi tudi evropski potrošniki.

V državi, kot je Španija, smo priča povečanju cen osnovnih živil, kot je mleko. Menim, da bi zdaj tudi gospodarski in finančni ministri evropskih vlad morali biti bolj zaskrbljeni glede posledic tega povečanja za inflacijo v njihovih državah.

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, vsi prisotni se zavedamo razlogov za povečanje cen žita in surovin. Čeprav ste nam te razloge temeljito predstavili, še vedno obstajajo nekatera druga vprašanja, glede katerih niste bili dovolj jasni.

Ker nam boste novembra predstavili svoje predloge v zvezi z zdravstvenim pregledom skupne kmetijske politike, vam bom že zdaj predstavila svoje mnenje in upam, da boste v tem zdravstvenem pregledu preučili, ali je skupna kmetijska politika v skladu z novimi zahtevami svetovnega trga, kajti prepričana sem, da je eden od glavnih razlogov za omejitev evropske proizvodnje pomanjkanje previdnosti strokovnjakov Skupnosti.

Pregledati je treba sedanjo politiko zelo zmanjšanjih zalog. Kot je bilo že povedano, morajo biti intervencijska skladišča Skupnosti varnostna mreža za zagotavljanje preskrbe v takšnih razmerah, vendar preskrbe ni, skladišča Skupnosti pa so prazna.

Gospa komisarka, zelo sem zaskrbljena glede posledic povečanja cen živalske krme za evropsko živinorejo, saj bodo te posledice imele zelo negativen učinek, zlasti na male in srednje kmetije.

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, o tem smo začeli pravočasno razpravljati. Vemo, da so se cene žita zelo povečale, in poznamo razloge za to. Gospa komisarka, dejstvo je, da smo še vedno odvisni od uvozov in nadomestkov žita zunaj Evropske unije, zlasti Združenih držav, ter da jih še vedno potrebujemo. Zato me skrbi, da odločanje o odobritvi novih vrst žita traja tako dolgo. Dobro se zavedam, da to ni nujno krivda Komisije. To je krivda nacionalnih vlad, ker niso mogle doseči soglasja. Odločiti se boste morali vi in upam, da boste to storili čim prej.

Zahtevam hitrejšo odobritev novih vrst žita, ki so na voljo. Ko se cene surovin večajo, se stroški neizogibno prenašajo na potrošnika. Tega si ne želi nihče, zato se moramo na tem mestu soočiti z močjo veleblagovnic.

Gospoda Baringdorfa poznam že skoraj 19 let, tj. odkar sem v tem parlamentu. Povedati moram, da ima včasih prav in včasih ne, pri čemer v tem primeru nima prav. Ne nasprotujem povečanju cen, če to koristi proizvajalcu ter predelovalcu in potrošniku.

Poleg tega moramo obravnavati še vprašanje v zvezi z uporabo gensko spremenjenega žita. V Evropsko unijo uvažamo hrano, ki jo naši potrošniki kupujejo v naših trgovinah, mi pa ne vemo, kako je bila proizvedena. Sledljivost teh uvozov ni mogoča. Proizvedena je lahko na kakršen koli način. Zato se moramo s tem soočiti. Velika večina mesa iz Brazilije, če imenujem eno državo, o kateri smo razpravljali, je skoraj zagotovo proizvedena z gensko spremenjenim žitom. Kako lahko prepoznamo razliko?

  Catherine Neris (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, čestitam avtorjem te resolucije in jih podpiram.

Povečanje cen žita in posledično tudi živil na splošno izraža sedanjo odvisnost Evrope od nestanovitnosti svetovnih kmetijskih trgov. Sprejetje teh razmer pomeni sprejetje dejstva, da so potrošniki le spremenljivka v fazah popravkov trgov. Sprejetje teh razmer pomeni tudi zanikanje vpliva velikih veleblagovnic, ki že 40 let prispevajo k zmanjšanju cen, ki se plačujejo kmetom, medtem ko se cene hrane za potrošnike niso spremenile ali pa so se povečale.

Te prekomerne razlike bi velike blagovnice morale izkoristiti za ublažitev povečanja cen kmetijskih surovin v krizi, ki smo ji trenutno priča. Vendar očitno tega ne počnejo. Velike veleblagovnice še naprej zlorabljajo svoj prevladujoč položaj, zato mora Komisija nujno razpravljati o tem vprašanju, da bi preprečila nepravičen in nevaren sistem izkoriščanja evropskih potrošnikov.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, poskušala bom odgovoriti na nekatera izpostavljena vprašanja.

Prvič, strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je dobro in zadovoljujoče to, da trg deluje in da so uvedene reforme učinkovite. Namen reform našega kmetijskega sektorja je bil, da kmetom omogočimo, da se lahko odzovejo razmeram na trgu, in to je tisto, kar hočemo doseči.

Prav tako je pomembno zavedati se, da to povečanje cen ni evropski pojav, temveč svetovni, zato nam je težko sprejeti določene ukrepe.

Kar zadeva predlog v zvezi z uvedbo nadomestil za izvoz, menim, da bi si takšen ukrep sektor napačno razlagal, zato bi s proizvodnjo nadaljeval tako dolgo, dokler ne bi videli povečanja cen, pri čemer imam v mislih zlasti sektor prašičjega mesa. Pritisk na cene bo obstajal tako dolgo, dokler je proizvodnja večja v primerjavi s povpraševanjem. Vidimo, da so klavni trupi cenejši, vemo, da je to del procesa in da se jeseni pritisk na cene prašičjega mesa zmeraj poveča.

Naj omenim še biogoriva, ki bodo v okviru obveznih ciljev, ki jih je Komisija predstavila 10. januarja 2007, do leta 2020 predstavljala 10 % goriva v našem prometnem sektorju. Naš namen ni nikoli bil ta, da bi proizvodnja potekala izključno v Evropi, saj bomo morali tudi uvažati. Vendar je zelo pomembno, da začnemo s prvo generacijo in ob tem spodbujamo naše raziskovalne ustanove, da poskušajo najti najboljšo rešitev za drugo generacijo, ki ne bo izključno ali v glavnem proizvajala na podlagi žita, ampak na podlagi slame, iveri in ostankov iz klavnic. Imamo torej potencial in ocenjujemo, da bo do leta 2020 od 20 % do 30 % izhajalo iz druge generacije, pri čemer smo lahko še bolj učinkoviti, če spodbudimo raziskovalne ustanove.

V zvezi z gensko spremenjenimi organizmi vam lahko v celoti zagotovim, da se Komisija zaveda težave, ki jo sproža nesočasna odobritev. Posledice so objavljene v nedavnem poročilu generalnega direktorata za kmetijstvo, ki ga lahko najdete v spletu, kjer so navedeni trije različni razpleti. Komisija trenutno razmišlja o najboljšem možnem načinu za obravnavanje teh razmer, ki ne bi ogrozil našo oceno visoke stopnje tveganja v zvezi okoljem in zdravjem ljudi.

V zvezi s krajšanjem postopka ali časovne linije, tj. potrebnega časa, za odobritev gensko spremenjenih je bile dosežen pomemben napredek. Kot primer naj omenim nedavno zavezo Evropske agencije za varnost hrane k izvršitvi pregleda popolnosti v roku šestih mesecev v primerjavi z dosedanjim veliko daljšim obdobjem. Prav tako pričakujem večjo podporo držav članic, ki bi Komisiji pomagale pri nadaljnjem skrajšanju časovne linije postopka odobritve. V zvezi s tem so bili sprejeti ukrepi za povečanje podpore držav članic pri postopku odobritve.

Odločno se zavzemam za uporabno izvajanje naših pravil in tako za zagotovitev nemotene trgovine s krmo za živali, ki nima negativnih posledic za naše kmete. Vendar se prav tako zavzemam za zagotovitev najvišje stopnje varnosti v zvezi z dajanjem novih gensko spremenjenih proizvodov na trg, pri čemer naši trgovinski partnerji poznajo posebna pravila, ki jih imamo v Evropski uniji.

Pred dvema dnevoma sem se vrnila iz Argentine in Brazilije. Jasno so mi povedali, da bodo lahko dostavili gensko nespremenjene proizvode, pretežno sojo in koruzo, in tipe gensko spremenjenih proizvodov, ki jih je Evropa odobrila. Vendar so nas opozorili, da se moramo zavedati, da bo to dražje. Če smo pripravljeni plačati, bodo dostavljali, vendar se moramo zavedati, da imajo tudi druge stranke, pri čemer so kot večjo stranko omenili Kitajsko.

Zato sem prepričana, da bomo o tem vprašanju še razpravljali. Prepričana sem, da se bo to zgodilo kmalu.

  Predsednik. − Prejel sem šest osnutkov resolucij⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 108(5).

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 25. oktobra 2007.

(1) Glej zapisnik.

17. Tobačni dim: politične možnosti na ravni EU (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo [2007/2105(INI)] (A6-0336/2007) gospoda Florenza v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o zeleni knjigi „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“.

  Karl-Heinz Florenz (PPE-DE), poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, veseli me, da Evropska unija ponovno razpravlja o porabi tobaka. Zaradi porabe tobaka samo v moji državi umre 350 ljudi na leto, zato je treba to vprašanje obravnavati na evropski ravni. Zelo sem vesel, da se je odbor odločil začeti evropsko pobudo v zvezi z nadaljnjim spodbujanjem prepovedi kajenja v restavracijah, kavarnah, pubih in javnih stavbah. Menim, da je to pravilen pristop.

Razpravljati je treba o vprašanju, ali je treba oblikovati evropsko ali nacionalno zakonodajo, ki bi se potem morda določila v evropskem okviru. Tisti, ki še vedno menijo, da tega ne potrebujemo, morajo upoštevati, da smo v zvezi z okvirno direktivo o kakovosti zraka, ki smo je v tem parlamentu sprejeli pred nekaj tedni, razpravljali o tem, ali naj sprejmemo 20 ali 25 ppm drobnih delcev v zraku. Gospod komisar, povprečna količina drobnih delcev v lokalih znaša 540 gramov, pri čemer v bližnjem priljubljenem lokalu „Aviateur“ po polnoči ta količina znaša 1 730 gramov, zato lahko sami vidite, kako velike so razlike in kako potrebna je ta razprava.

Še eno zelo pomembno vprašanje, glede katerega sem že več let zaskrbljen, so aditivi. Cigarete lahko vsebujejo do 600 aditivov, pri čemer je 70 do 80 od teh aditivov na rdečem seznamu. To so zelo strupene rakotvorne snovi, ki lahko povzročijo neplodnost in odvisnost med mladimi. Te snovi je treba zelo kritično in temeljito pregledati, pri čemer morajo stroške tega pregleda kriti proizvajalci. Obžalovanja vredno bi bilo, če bi za financiranje preskusov, ki jih je treba izvesti zaradi te industrije, gospod komisar Kyprianou moral porabiti zadnji cent. Komisija mora jasno opredeliti vprašanje kritja stroškov. Menim, da se bomo tako lahko znebili številnih patogenih sestavin cigaret. Kljub temu so cigarete še vedno nevarne.

Menim, da je zelo pomembno tudi vprašanje, ali bomo lahko dolgoročno spodbudili industrijo h kritju stroškov, ki nastanejo zaradi proizvodnje tobaka. Po mojem mnenju smo odgovornost proizvajalcev uvedli na številnih področjih: če z avtom zapeljete v jarek zaradi tovarniške napake, mora stroške kriti proizvajalec.

Gospod komisar, pozivam vas, da si čim bolj prizadevate za prerazporeditev stroškov na proizvajalce tobačnih izdelkov, kajti moja država nameni 50 milijard EUR za zdravljenje ljudi. Zakaj bi moral v to biti vključen nekdo, ki nikoli ni kadil? To je zelo nepravično in veselilo bi me, če bi socialno ozaveščeni ljudje v tem parlamentu temeljito obravnavali to vprašanje. Stroške je treba prenesti na tiste, ki so za te stroške odgovorni, tj. na proizvajalce. Seveda bodo proizvajalci te stroške potem prenesli naprej. To je običajno v socialnem tržnem gospodarstvu in tega se zavedam.

Vsako leto v Evropi zaradi kajenja umre na tisoče ljudi. Zato je treba uvesti ustrezna in stroga pravila.

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, najprej čestitam in se zahvaljujem poročevalcu gospodu Florenzu. Menim, da se tako kot drugi poslanci v tem parlamentu tudi on spomni, da sem se na svoji prvi razpravi v Evropskem parlamentu, kateri je takrat predsedoval, k nečemu zelo zavezal, in sicer k Evropi brez tobaka.

Menim, da se temu počasi in postopno približujemo. Gospodu Florenzu se zahvaljujem za njegovo delo ter predanost in zavezanost v zvezi s tem. Gospod predsednik, če mi dovolite, bi mu zaželel vse najboljše. Kolikor vem, je včeraj imel rojstni dan. Starosti sicer ne bom omenjal, saj ne želim ustvariti medinstitucionalne težave, vendar mu želim še veliko rojstnih dni.

Poudarjam, da na področju nekadilskega okolja v Evropski uniji vidimo trend in pomembno izboljšavo, če ga primerjamo z razmerami pred tremi leti, ko je ta prepoved bila uvedena le na Irskem in tudi v Italiji. Zdaj se je število držav, ki so sprejele te celovitejše prepovedi, povečalo, obstaja celo nekaj izjem, k čemur se bom posvetil čez nekaj trenutkov. Vendar menim, da za dosego tega potrebujemo skupno prizadevanje Komisije, držav članic in zlasti Evropskega parlamenta. Menim, da je bil prispevek Parlamenta k direktivi o tobaku bistven, pri čemer današnje poročilo predstavlja podporo politikam v zvezi z nekadilskim okoljem.

Prav tako me zelo veseli zelo pozitiven in konstruktiven pristop poročila k zeleni knjigi Komisije, zlasti v zvezi s podporo stališču Komisije, da lahko le popolna prepoved kajenja ustrezno zaščiti zdravje državljanov in delavcev. V zvezi s tem moramo biti iskreni. Celovita prepoved kajenja varuje pred pasivnim kajenjem, odvrača ljudi, zlasti mlade, od kajenja in spodbuja številne ljudi, ki želijo prenehati kaditi. Ta prepoved je pomemben dejavnik, saj ustvarja enake konkurenčne pogoje za različne upravljavce, zlasti v zabaviščni industriji, saj morajo izjeme za to, da bi bile učinkovite, zagotoviti ločene sobe ter podtlačne in ločene ventilacijske sisteme, kar ustvarja določene stroške, ki si jih vsi upravljavci ne morejo privoščiti. Ta prepoved ustvarja bolj enakovredne konkurenčne pogoje, pri čemer je izvajanje lažje, če ni izjem. Evropska unija in nekateri drugih pristojni organi, ki so te prepovedi uvedli pred nami, dokazujejo, da na gostinski sektor ni bilo negativnega učinka. Pravzaprav so se v številnih primerih dohodki povečali.

Zame je pomembno le to, da izpolnimo cilj. To poskušamo doseči. Postopek ni preveč pomemben, ne glede na to, ali gre za evropsko, nacionalno ali v nekaterih primerih regionalno zakonodajo; pomembno jele to, da izpolnimo cilj. Če bo končni cilj uvedba celovite prepovedi, sem pripravljen sprejeti postopno izvajanje ukrepov.

Kako daleč smo zdaj? To želim omeniti. Popolne prepovedi veljajo že na Irskem in v celotnem Združenem kraljestvu. Na Švedskem, v Italiji, na Malti, v Litvi, Estoniji in na Finskem so že uvedli precej temeljite prepovedi kajenja tudi z izjemami posebnih označenih sob, ki imajo ločene ventilacijske sisteme in o katerih sem že govoril. Francija je sledila temu dvostopenjskemu pristopu in bo tako naslednje leto v podobnem položaju. Enake omejitve, vendar z več izjemami, veljajo za gostinski sektor v Belgije, Španije in na Nizozemskem. Z izvajanjem smo pričeli tudi v Nemčiji in Avstriji, kjer že potekajo pobude za okrepitev obstoječih pravil o prepovedi kajenja.

Kot veste, imamo zeleno knjigo. V Svetu smo izvedli posvetovanje in razpravo, zato se bom na podlagi tega prizadevanja in prispevka Evropskega parlamenta odločil o nadaljnjih ukrepih na evropski ravni, ki jih je treba sprejeti. Prav tako nas veže mednarodna obveznost okvirne konvencije o nadzoru tobaka, vse to pa bo vplivalo na odločitev v zvezi z nadaljnjimi ukrepi.

Prehajam na drugo točko, ki je vključena v tem poročilu, in sicer na direktivo o tobačnih izdelkih, pri čemer menim, da je to zelo pomembno vprašanje. Pozneje v tem letu bomo pripravili drugo poročilo o izvajanju te direktive, v katerem bomo preučili izvajanje direktive in opredelili področja, na katerih bodo potrebni predlogi sprememb. V njem bomo tudi obravnavali današnje poročilo, ki bo obenem tudi podlaga za naše poročilo. Nekaj vprašanj iz današnjega poročila bo vključenih tudi v našem poročilu, na primer vprašanja glede predpisov o sestavinah tobačnih izdelkov, zahtev o označevanju tobačnih izdelkov ter odgovornosti izdelkov in proizvajalcev.

Izpostavljam dve točki. Prvo je vprašanje glede slikovnih opozoril. Kot veste, smo ustvarili zbirko podatkov z različnimi fotografijami in slikami, ki bi jih lahko uporabili kot slikovna opozorila, vendar moram priznati, da smo zelo razočarani, saj je zelo malo držav članic to dejansko izkoristilo. To resnično obžalujem. Iz zapiskov lahko povem, da jih je do zdaj uvedla le Belgija. Romunija jih bo uvedla prihodnje leto, nekoliko kasneje pa še Združeno kraljestvo. Finska in latvijska vlada sta se zavezali, da jih bosta uvedli v bližnji prihodnosti, kar je izid številnih pozivov in zahtev, da se v državah članicah uvedejo slikovna opozorila.

Veliko držav zunaj Evropske unije, kot sta Švica in Nova Zelandija, je z nami podpisalo licenčne pogodbe, da lahko uporabljajo naše slike predloge, zato menim, da so razmere v Evropski uniji zelo slabe, in zato zelo resno preučujemo, da bi dejansko spremenili zadevno direktivo in določili obvezno uporabo slikovnih opozoril. Prav tako se mi zdi zanimiv predlog Parlamenta, da bi bila slikovna opozorila na obeh straneh embalaže. To bomo preučili.

Prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov zdaj velja povsod. Pri določenih državah članicah so se pojavile težave. Uspelo nam jih je rešiti, nekatere s pravnimi ukrepi, druge s prepričevanjem, vendar zdaj ta prepoved velja povsod. Določen vidik, ki ga želim izpostaviti, je pobuda, ki smo jo nedavno prevzeli, da bi prepričali države, ki niso članice EU, da preprečijo tobačni industriji sponzoriranje dirk formule ena.

Kot veste, nimamo zunanje pravne pristojnosti, vendar te dogodke prenašajo tudi v Evropi, kjer jih gledajo evropski državljani, pri čemer to vpliva na evropsko mladino ter ogroža evropsko zakonodajo in evropske politike na tem področju, zato sem vzpostavil stik z zadevnim zasebnim sektorjem ter državami, ki še vedno dovolijo tobačno sponzorstvo in gostovanje dirk formule ena, pri čemer so takšne države le tri. Upam, da bomo kmalu dosegli napredek, kljub temu pa bom ta vprašanja spremljal še naprej.

Ponovno se zahvaljujem poročevalcu in tudi poslancem Parlamenta, ki si zelo prizadevajo v zvezi s tem. Že od prvega dne trdim, da je zelo skrb vzbujajoče to, da v Evropski uniji z najvišjimi stopnjami izobrazbe in življenjskimi standardi ljudje še vedno umirajo za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti. Zaradi bolezni, povezanimi s tobakom, umre več kot 600 000 ljudi. Menim, da lahko v zvezi s tem spodbujamo spremembe življenjskega sloga.

  Marianne Thyssen, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred točno 20 leti sem kot pravna svetovalka v uradu belgijskega državnega sekretarja za zdravstvo imela priložnost pripraviti predpise, katerih izid je bila prva nacionalna uredba v zvezi s prepovedjo kajenja na javnih mestih v takratni Evropski skupnosti.

Gospe in gospodje, imam občutek, da z resolucijo, o kateri bomo jutri glasovali, postavljamo temelje na tem področju. Pobuda iz zelene knjige in odlično poročilo gospoda Florenza sta nam nedvomno nakazala, kako je treba ukrepati. Vsak, ki bo prebral to resolucijo, bo vedel, da Evropski parlament podpira politiko celovite prepovedi kajenja.

Zahteva se takojšnja prepoved škodljivih aditivov in učinkovito izvajanje odgovornosti proizvajalcev tobačnih izdelkov; ti primeri ukrepov govorijo zase. V zvezi s tem se zahteva tudi neomejena prepoved kajenja na javnih mestih, v javnih prevoznih sredstvih ter na zaprtih delovnih mestih, vključno s tistimi, kjer se strežeta hrana in pijača.

Vendar v zvezi s tem naša skupina meni, da je treba prevzeti odgovornost za odločitve, ki so bile nedavno sprejete v številnih državah članicah, v zvezi s pozivom k visoki ravni naložb v številnih sektorjih, ki še niso bile odpisane. Za te odločitve je treba prevzeti odgovornost, vendar je naš glavni dolgoročni cilj, za katerega si je treba zavestno in brez oklevanja prizadevati, neomejena prepoved kajenja, ki zajema tudi te sektorje.

V zvezi s tem vprašanjem imamo veliko podporo. Če so podatki Eurobarometra in drugih raziskav resnični, nas državljani v celoti podpirajo. Tistim, ki še vedno dvomijo v potrebo po ukrepih, poudarjam, da je od ponedeljka popoldne, odkar smo prispeli v Strasbourg, zaradi učinkov pasivnega kajenja umrlo že 480 ljudi.

Gospe in gospodje, proti temu je treba ukrepati. Tudi moja skupina si namerava čim bolj prizadevati v zvezi s tem in podpirati vse protikadilske kampanje.

  Glenis Willmott, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, Mednarodna agencija za raziskave raka je pred nedavnim pregledala vse dostopne dokaze o pasivnem kajenju in raku. To je neodvisna skupina mednarodnih znanstvenikov iz 12 držav, ki jo je sklicala Svetovna zdravstvena organizacija. Ugotovili so, da je pasivno kajenje rakotvorno in da izpostavljenost nekadilcev cigaretnemu dimu drugih ljudi poveča tveganje pljučnega raka za 25 % do 30 %, kar je precej velika številka.

Ljudje imajo na delovnem mestu in v zaprtih javnih prostorih nedvomno pravico, da so zaščiteni pred dimom drugih ljudi. Ne pozabite, da je večina prebivalcev nekadilcev. Najboljši način za obravnavanje te težave je celovito pravilo o prepovedi kajenja na ravni držav članic, ki vključuje prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih in na delovnih mestih.

Zato se ne strinjam s predlogom spremembe 3, v katerem gospod Florenz poziva k omejenim izjemam. Izjem mora biti čim manj.

Prav tako se ne strinjam s predlogom spremembe 2, ki črta predlog o spremembi okvirne direktive o zdravju in varnosti pri delu ter od vseh delodajalcev zahteva, da zagotovijo delovno mesto, na katerem je prepovedano kaditi. Delodajalci so odgovorni za varovanje zdravja delavcev. Poleg tega nasprotujem vsem predlogom, da se za lokale in bare, ki ne strežejo hrane, določijo izjeme. To škoduje zaposlenim in lahko povzroča neenakosti na področju zdravja. V Združenem kraljestvu je na primer polovica lokalov, ki ne strežejo hrane, na ogroženih območjih, medtem ko jih je na bogatih območjih le četrtina.

Prav tako menim, da so bistveni ukrepi v zvezi z ozaveščanjem o nevarnosti kajenja. Večja in izrazitejša slikovna opozorila so del tega ozaveščanja, zato ne morem podpreti predloga spremembe 6, ki črta odstavek 16, ki se nanaša na ta opozorila.

Mislim, da se vsi strinjamo, da je treba ukrepati in preprečiti kajenje med mladimi. Čim mlajši so ljudje, ko začnejo kaditi, tem težje pozneje nehajo. Zato pozivam k podpori odstavka 4 tega poročila, katerega cilj je znižati število mladih kadilcev za 50 % do leta 2025, in k zavrnitvi predloga spremembe 1 gospoda Florenza, ki poziva k črtanju tega odstavka.

Kajenje povzroča velike zdravstvene težave med prebivalci, kadilci in nekadilci, pri čemer vem, da nekateri poslanci menijo, da je žvečenje snusa boljša nadomestna možnost. Vendar ne morem podpreti ukrepov, ki bi privedli do širitve uporabe snusa, saj je uporaba povezana z zdravstvenimi težavami, ki vključujejo rak ustne votline. Ni vredno zamenjati ene nevarnosti za drugo.

Če imamo resen namen izboljšati zdravje naših državljanov, moramo spodbuditi vse države članice, da uvedejo potrebne ukrepe za uresničitev Evrope brez tobačnega dima. Ali lahko predlagam, da začnemo tako, da uvedemo prepoved kajenja v stavbah našega parlamenta?

  Jules Maaten, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, zelena knjiga Komisije in poročilo gospoda Florenza sta zelo pravočasna. Skrajni čas je, da Evropska unija ponovno obravnava vprašanje tobaka, saj je bilo to vprašanje predolgo zanemarjeno.

Poročilo gospoda Florenza se upravičeno osredotoča na kajenje med mladimi in na škodljive učinke pasivnega kajenja na delovnem mestu, v javnih prostorih ter prostorih, kjer se strežeta hrana in pijača. V zvezi z mladimi raziskave kažejo, da 90 % kadilcev začne kaditi pri starosti, nižji od 18 let. Zelo sem zadovoljen z ambicioznimi pobudami iz poročila gospoda Florenza v zvezi z znatnim zmanjšanjem kajenja v tej starostni skupini. Ne nazadnje so mladi dovzetni za pritisk vrstnikov, škodljivi učinki na to skupino pa so še večji.

Zato upam, da se bodo države članice, ki menijo, da lahko vse opravijo same in da naše posredovanje ni potrebno, odzvale pozivu tega parlamenta in se zavezale k prepolovitvi škodljivih učinkov kajenja med mladimi do leta 2025 ter da bodo dosegle soglasje v zvezi s sprejetjem ukrepov.

V zvezi s pasivnim kajenjem in splošno prepovedjo kajenja velja trdno liberalno načelo, da se osebna svoboda enega konča tam, kjer se začne osebna svoboda drugega, pri čemer prisilno pasivno kajenje to načelo jasno ponazarja. Pasivno kajenje zelo škodi javnemu zdravje in povzroča stroške za evropsko gospodarstvo. Vsako leto v državah članicah EU zaradi pasivnega kajenja umre več kot 79 000 odraslih, pri čemer obstajajo dokazi, da je leta 2002 v Evropski uniji zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu umrlo 7 000 ljudi, medtem ko je zaradi pasivnega kajenja doma umrlo 72 000 ljudi.

Seveda imajo države, kot so Irska, Škotska in Italija, že veliko izkušenj s takšno obliko prepovedi kajenja, pri čemer so te izkušnje pozitivne. Ne nazadnje so pripombe teh držav, vključno s tistimi, ki so bili zelo skeptični v zvezi s takšnim ukrepom, pozitivne. Zato smo v skušnjavi, da bi prepoved kajenja uvedli tudi na evropski ravni.

Nedavno se je v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ta parlament odločil proti uvedbi evropske prepovedi kajenja, s čimer je sprejetje takšnih ukrepov prepustil državam članicam. Menim, da je to bila pravilna odločitev, saj je treba odločitev v zvezi s tako spornim vprašanjem sprejeti ob čim večjem upoštevanju državljanov, tj. na ravni držav članic ali regionalni ravni. Zato menim, da je poziv tistih držav članic, ki so že uvedle prepoved kajenja, k prostovoljnemu podpisu evropske listine, da bi zagotovili večjo preglednost za potrošnike, največ, kar trenutno lahko dosežemo.

Zelo dober ukrep je tudi spodbujanje te neizpodbitne razprave, pri čemer v zvezi s tem čestitam gospodu komisarju za njegovo zeleno knjigo. To vprašanje je na dnevnem redu vseh držav članic.

Gospod predsednik, za konec imam še nekatere pripombe v zvezi z direktivo o tobačnih izdelkih. Tudi poročilo gospoda Florenza poudarja, da je treba to direktivo spremeniti. Podpiram vse predloge iz poročila v zvezi s slikovnimi opozorili na zavitkih cigaret. Obžalovanja vredno je, da so le redke države članice izkoristile ta opozorila, pri čemer podpiram, da se ta opozorila vključijo v zakonodajo. Poleg tega bi bilo ta opozorila mogoče uporabiti tudi na drugačen način, na primer na brošurah v zvezi s pomočjo pri opustitvi kajenja, kot jih imajo v Kanadi; izkušnje v zvezi s tem so pozitivne in menim, da je to odlična zamisel.

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kljub zamudi želim gospodu Florenzu vse najboljše za rojstni dan.

Vemo, da kajenje ubija. Vsako leto zaradi kajenja umre 650 000 ljudi, pri čemer zaradi pasivnega kajenja umre še dodatnih 79 000 odraslih. Navdušeni smo nad prizadevanjem in zavezanostjo Komisije v zvezi s tem ter smo zadovoljni, da je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane predložil jasne in odločne predloge. Poleg tega imamo podporo večine državljanov. Skoraj 70 % evropskih državljanov je nekadilcev, pri čemer si večina kadilcev želi opustiti kajenje; izidi Eurobarometra jasno kažejo, da 86 % anketirancev podpira prepoved kajenja na delovnem mestu, medtem ko jih 84 % podpira prepoved kajenja v zaprtih prostorih, 77 % pa popolno prepoved kajenja v restavracijah.

Zato smo zelo zaskrbljeni glede predlogov sprememb, ki jih je predložil poročevalec, kajti predlog spremembe 3 bi pomenil znatno zmanjšanje te velike podpore našega odbora. To bi v bistvu pomenilo prepoved z izjemami in vsi vemo, da izjeme hitro postanejo pravila. Kot primer vzemimo Nemčijo, kjer je mogoče videti napredek, ki je bil dosežen po zaslugi določb iz Bruslja in razprave na evropski ravni. Usodno bi bilo, če bi EU opustila svoje prizadevanje za varovanje zdravja potrošnikov in če bi bila neuspešna v zvezi s tem vprašanjem.

Zato upam, da bomo jutri zavrnili predlog spremembe 3 in da se bomo zavzeli za odločno evropsko varovanje zdravja, s čimer bi lahko končno ustvarili Evropo brez tobačnega dima.

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Hvala. Samo v EU vsako leto zaradi kajenja umre 650 000 ljudi, medtem ko zaradi pasivnega kajenja umre 80 000 ljudi. Ti skrb vzbujajoči statistični podatki jasno kažejo, da si je treba čim bolj prizadevati za boj proti kajenju. Gospod Karl-Heinz Florenz je predložil številne dobre predloge v zvezi z ukrepanjem, kot so poostritev veljavne zakonodaje, odvračilna opozorila na zavitkih cigaret, ukrepi za preprečevanje kajenja med mladimi, ukrepi za opustitev kajenja ter na splošno ukrepi za podporo državam članicam pri boju proti kajenju. Ti predlogi so dobri. Vendar nasprotujem dodelitvi več pristojnosti EU na področju javnega zdravja, zlasti zato, ker države članice uspešno opravljajo svojo nalogo.

Prepoved kajenja v lokalih je dober primer. V vsaj desetih državah članicah EU zdaj velja nekakšna oblika prepovedi kajenja v restavracijah in lokalih. Prepoved je prva uvedla Irska leta 2004, nato pa še Švedska, Italija, Finska, Malta, Belgija itd. Kmalu bodo to storile še številne druge države. Ali naj zdaj prenehamo dajati dober zgled in čakamo na osrednjo zakonodajo EU? Tega ne smemo storiti, ampak moramo dajati dober zgled še naprej. Ugotavljam, da gospod Florenz v svojem poročilu navaja, da želi pozvati vse države članice k uvedbi neomejene prepovedi kajenja. To je dobro, kajti to pomeni, da ni potrebno iskati rešitve pri Evropski komisiji, pri čemer bi na to rešitev lahko vplivali lobisti iz tobačne industrije.

Ali ne nazadnje ne obstaja nevarnost, da bomo uničili vse to, kar smo dosegli? Ljudi spodbujamo k opustitvi kajenja, medtem ko EU še naprej namenja subvencije za gojenje tobaka, ki znašajo več kot 1 milijardo EUR na leto. Več kot 1 milijardo EUR na leto. Te je subvencije je očitno treba odpraviti. In sicer čim prej.

  Koenraad Dillen, v imenu skupine ITS. – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne bom se ponavljal, saj so štiri minute za govor preveč dragocene, zato bom le povedal, da tako kot večina govornikov tudi jaz podpiram ta obsežen predlog resolucije. Obveščevalni programi in preprečevalni ukrepi za zmanjšanje kajenja med mladimi v prihodnjih letih so zelo dobrodošli. To velja za smrti zaradi tobaka ter tudi za druga področja, in sicer za smrtne žrtve na cestah in smrti zaradi alkohola. V zvezi s tem se strinjam. Vendar moramo hkrati ostati razumni.

Ker ne ustavljamo prometa zaradi smrtnih nesreč ali strupenih izpušnih emisij ter ker ne preprečujemo uživanje vina in piva zaradi ciroze jeter, zaradi katere trpijo nekateri poslanci, moramo biti razumni tudi v zvezi s tobakom ter se na vsak način izogniti hinavščini. V mislih imam tiste poslance, ki v moji državi pridigajo o prepovedi kajenja, obenem pa so pred nekaj leti legalizirali mehke droge. Gospe in gospodje, to je le nekaj pripomb v zvezi s to resolucijo.

Še naprej mora veljati načelo, da na tem področju niso potrebni nadnacionalni predpisi. Evropa mora končno začeti spoštovati načelo subsidiarnosti, če želi podporo svojih državljanov. Kot primer vzemimo evropsko direktivo izpred nekaj let, ki je določala, da je tudi tobačen izdelke treba ustrezno označiti, kar je sicer prav, vendar je nato do izraza prišla birokracija. Oznaka mora zajemati 30 % zavitka ali 35 %, če je oznaka napisana v dveh jezikih. Besedilo mora biti črne barve in v pisavi Helvetica, obrobe morajo biti črne barve, njihova debelina pa mora znašati od najmanj 3 mm do največ 4 mm itd. Evropa želi vse narekovati, obenem pa ne razume razlogov za ogorčenje splošne javnosti.

Drugič, gospe in gospodje, težava je tudi v subvencijah, namenjenih pridelovalcem tobaka, ki so lani znašale 900 milijonov EUR. Te subvencije zdaj znašajo le 300 milijonov EUR, vendar je to še vedno veliko večji znesek od sredstev, ki so namenjena spodbujanju mladih k opustitvi kajenja. Podobnosti je mogoče opaziti tudi v naših nacionalnih državah: v Bruslju zavitek cigaret trenutno stane 4,30 EUR, pri čemer trošarine v višini 3,30 EUR pobere belgijska država, ki za protikadilske obveščevalne programe nameni le nekaj milijonov. S trošarinami v višini več milijard eurov na leto bi lahko financirali zdravstvene stroške v zvezi z bojem proti pljučnemu raku. Opravičujem se za cinizem.

Vendar kaj naj storimo? Ali naj odpravimo subvencije in z uvažanjem tobačnih izdelkov iz tujine prikrajšamo evropske pridelovalce? Tudi na ta vprašanja je treba odgovoriti, če želimo ostati pozitivni, saj v nasprotnem primeru le zavajamo državljane. Žal na ta vprašanja ne vidim nobenih odgovorov.

Vendar ne smemo niti pretiravati, gospe in gospodje, kajti nasprotujem jeziku, ki ga včasih uporabljamo. Pravzaprav sem nad tem jezikom zgrožen. Evropa brez tobačnega dima. Kakšne lepe besede. Kakšno puritanstvo. Grešnike je treba kaznovati. Preprečiti je treba prekomerno stigmatizacijo tistih 30 % prebivalstva, ki kadijo. Ne smemo postati protikadilske ajatole, kot mi je nekoč povedal francoski socialdemokratski minister. Ne smemo dovoliti razmer, kot so v Združenih državah.

V Kaliforniji nekateri želijo od leta 2009 naprej prepovedati kajenje tudi doma. Le predstavljajte si. Kako nameravajo to storiti? S komandosi in ovaduhi? Z obveznimi detektorji tobačnega dima v vsakem domu? Ali želimo slediti temu zgledu? Ali bomo sprejeli podobne ukrepe? Ali bomo prepovedali knjige Simenona, ker njegov lik inšpektor Maigret kadi pipo in zato predstavlja slab zgled za mlade?

Ostanimo razumni. V številnih evropskih državah, kot so Italija, Francija, skandinavske države in Belgija, je bilo kajenje na delovnem mestu in v restavracijah že zdavnaj prepovedano, kar je tudi prav. Da bi to storile, niso potrebovale Evrope. Naj živi svoboda. Upravljavcem restavracij je treba dovoliti, da imajo prostor za stranke, ki si po kavi ali koktajlu občasno privoščijo dobro cigaro. Morda pa bo v prihodnosti prepovedano in odpravljeno tudi uživanje kave, kajti tudi kofein povzroča odvisnost. Morda bi bilo najbolje, če bo Komisija dovolila le uživanje kruha in vode.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – (FI) Gospod predsednik, poleg kadilcev, ki so izpostavljeni tveganju, je v nevarnosti tudi več milijonov drugih Evropejcev. Uresničitev Evrope brez tobačnega dima in preprečevanje pasivnega kajenja sta bistveni nalogi okoljske politike in politike javnega zdravja v Uniji. K temu cilju so se v okviru mednarodnega prava zavezale tudi države članice, kajti razen Italije in Češke republike so vse države članice Unije priznale, da je zaščita državljanov pred tobačnim dimom temeljna pravica okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije. To pravico je treba učinkovito zaščititi.

V zvezi s predlogi, ki jih je predložila Komisija, upoštevanje dosedanjega stanja ni ustrezna možnost. Prostovoljni sporazumi niso uspešno zaščitili ljudi pred tobačnim dimom. Tudi jaz se zahvaljujem poročevalcu, ker podpira zavezujoča pravna sredstva kot najučinkovitejši način boja proti tej težavi.

Zaščititi je treba predvsem otroke in mlade ter zaposlene. Vendar ne smemo sprejeti kakršna koli pravila. Ostati moramo razumni in delovati v okviru pristojnosti, ki jih imamo v EU. Podpora prepovedi prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim znotraj celotnega območja EU je nekaj povsem drugega kot omejitev kajenja v zasebnih vozilih v prisotnosti mladoletnikov. V takšnih primerih bi se bilo bolje zanesti na vest in preudarnost staršev. Starši svojih otrok ne smejo siliti k vdihavanju strupenega zraka. Zakonodajalci si ne smejo prizadevati za upoštevanje zakonov, katerih izvajanje je praktično nemogoče spremljati.

Poleg tega je treba tudi poudariti pomen preprečevanja in različnih kampanj. Vendar je za zaščito delavcev nujno potrebno uvesti celovito prepoved kajenja v vseh državah članicah.

Izpostavljam tudi vprašanje odgovornosti proizvajalcev. Direktivo o tobačnih izdelkih bi bilo treba spremeniti tako, da bi vključevala odgovornost proizvajalcev pri kritju stroškov zdravstvene oskrbe zaradi uživanja tobaka. Kajenje ne zadeva le kadilcev, kajti stroške v višini več sto milijard eurov, ki v družbi nastanejo zaradi uživanja tobaka, mora plačati večina, ki ne kadi. Vsiljevanje krivde je slaba politika, ki nikomur ne pomaga, vendar je treba izpostaviti dejstva. Kajenje stane veliko denarja in življenj.

  Gyula Hegyi (PSE). – Gospod predsednik, kot je bilo že omenjeno, v Evropi vsako leto zaradi bolezni, povezanimi s kajenjem, umre 65 000 ljudi. Število žrtev pasivnega kajenja je prav tako zelo visoko, in sicer letno zaradi slabe razvade drugih ljudi umre približno 80 000 evropskih državljanov. Zato je treba podpreti prepoved kajenja na delovnem mestu in v ostalih javnih prostorih.

Naš dolg boj proti kajenju ni bil neuspešen. Pred desetimi ali dvajsetimi leti je bilo običajno, da so ljudje kadili povsod, tj. med sestanki in v nekaterih državah celo v avtobusih. Dandanes se kajenje na družabnih prireditvah skoraj razume kot nasilje. Uspešnost protikadilske kampanje nam dokazuje, da nadnacionalne družbe, kot so tobačna podjetja, niso nepremagljive. Če imamo jasno zastavljene cilje glede okolja in zdravja ter če lahko mobiliziramo družbo, nevladne organizacije, politike in tudi dobre odvetnike, lahko naše cilje postopno dosežemo. To poročilo predlaga ustrezne ukrepe. Vsekakor moramo omeniti, da se borimo proti kajenju in ne proti kadilcem.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, ta predlog resolucije je uravnotežen, natančen in celovit, zato si poročevalec gospod Florenz za svoje delo zasluži naše iskrene čestitke.

Moja edina kritika je ta, da je bila ta resolucija pripravljena prepozno. Že več let se namreč zavedamo zadevnih znanstvenih dokazov in nesporne potrebe po političnih možnostih iz tega dokumenta. Žal je zagotovo res, da zaradi pomanjkanja vidnega napredka v zvezi z uresničitvijo Evrope brez tobačnega dima umre več sto tisoč državljanov EU zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti.

Kdo je kriv za to veliko žrtvovanje človeških življenj? Izpostavljam le dva od glavnih krivcev, da ju osramotim, čeprav ne na dovolj oster način.

Prvi krivec je tobačna industrija. Tobačna industrija nameni več milijonov eurov za širjenje laži in napačnih informacij. Da bi si pridobila nekaj časa, je manipulirala z mediji, politiki in celo znanstveniki, to pa je storila izključno zaradi dobička, pri čemer se je zavedala, da je ogroženih na tisoče življenj.

Drugi krivec so vlade in nekatere politične skupine številnih držav članic. Popustile so moči in vplivu tobačnih magnatov ter nadaljevale z zavlačevanjem sprejetja učinkovitih ukrepov, ki bi njihove državljane zaščitili pred kajenjem. Celo preprosti ukrepi, kot so večja obdavčitev tobaka ter brezplačno in široko dostopno zdravljenje odvisnosti od kajenja, so bili zatrti.

Podpiram večinsko glasovanje v zvezi s to resolucijo in vas pozivam, da ne pozabite na podlo vedenje tistih, ki so namerno povzročili tragične smrti zaradi bolezni, povezanimi s tobakom.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod Karl-Heinz, vse najboljše za vaš 60. rojstni dan. Veseli me, da ste prav tako vitalni kot mladi Karl-Heinz. Najboljše darilo skupine PPE-DE gospodu Karl-Heinzu bi bilo to, da mu dovolijo umakniti šibke točke iz poročila, ki ga je predstavil. Menim, da je pomembno, da poročilo omenja aditive. Že dolgo pozivamo k zakonodaji v zvezi s tem. Škodljive aditive je treba odpraviti, pri čemer je pomanjkanje informacij v zvezi s tem sramotno. Zato pričakujemo, da bo Komisija čim prej predložila predloge v zvezi z odpravo teh aditivov, zaradi katerih so cigarete še bolj škodljive.

Vsak ima naravno pravico do dihanja čistega zraka na delovnem mestu, tako kot imajo otroci naravno pravico do dihanja čistega zraka na igrišču. Parlament povsem upravičeno poziva držav članice k obravnavanju te težave. Če boste svoje otroke pustili na stopnišču zunaj bližnje restavracije, bodo še pol ure zatem smrdeli po dimu. Naj omenim še en vidik, ki je prišel do izraza na tej razpravi. Kakršna koli verodostojna tobačna politika mora vključevati odpravo vseh subvencij, pri čemer moramo zagotoviti, da naša podjetja tega ne bodo ogrožala z obsežnim trženjem v državah v razvoju. Hvala.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, kot kažejo statistični podatki, približno 30 % prebivalstva redno kadi. V celoti se strinjam, da je treba nekadilce zaščititi pred škodljivimi posledicami vdihavanja tobačnega dima. Vendar se ne strinjam z jakobinskimi metodami, ki jih predlaga poročilo. Ne moremo oblikovati represivne politike za kadilce, ki vključuje omejevanje njihovih državljanskih svoboščin.

Menim, da je treba poudarjati obsežno javno ozaveščanje in urejati prodajno ceno s povečanjem davkov, kajti znanstvene raziskave so pokazale, da je to učinkovito sredstvo proti odvisnosti od tobaka. Predlog v zvezi s prepovedjo kajenja na delovnem mestu je neizpodbiten. Vendar menim, da je treba to prepoved dopolniti z določbo, v skladu s katero bi moral vsak delodajalec kadilcem zagotoviti bližnji prostor, v katerem bi lahko kadili, ne da bi pri tem škodili drugim. V sedanjih razmerah zagotavljanje takšnega posebnega prostora ne sme biti le nesmiselno spodbujanje zdravja, ampak učinkovit ukrep.

V času, ki ga imam na voljo, izpostavljam še eno težavo, ki je posledica protikadilske politike, ki jo izvajajo številne vlade, in sicer povečanje tihotapljenja ponarejenih tobačnih izdelkov, ki so cenejši od izvirnih izdelkov. To je trenutno najdonosnejši vir dohodka za tihotapce.

Upoštevati je treba, da te izdelke državljani lahko kupijo v trgovinah. Tiste trgovine, ki prodajajo tobačne izdelke, ne bodo oklevale pri prodaji teh izdelkov mladoletnikom. Zato je treba pri oblikovanju protikadilske politike težavo obravnavati z različnih vidikov, s čimer bi vzpostavljena pravna stvarnost učinkovito prispevala k reševanju težav, povezanih z uporabo tobačnih izdelkov.

  Karin Scheele (PSE). – (DE) Gospod predsednik, tudi jaz čestitam našemu poročevalcu. Najbolj sem zaskrbljena za zaščito delavcev. Strinjam se z vsemi poslanci, ki pozivajo k čim hitrejšemu ukrepanju držav članic, kar želimo doseči s to resolucijo. Dosedanji izidi kažejo, da je to v nekaterih državah uspelo, vendar ne v Avstriji.

V zvezi z zaščito delavcev je vprašanje, kakšne ukrepe lahko sprejme Evropska komisija, da bi preprečila razlikovanje med prvorazrednimi in drugorazrednimi državljani. Kako so se države članice do zdaj odzvale na to razpravo? Ali si države članice prizadevajo za zaščito delavcev na evropski ravni ter za sprejetje ukrepov, kot je prepoved kajenja v restavracijah, kavarnah in barih? Večina nas to vprašanje obravnava na podlagi lastnih izkušenj, zato pogosto pozabimo, da moramo upoštevati delavce, ki delajo v takšnih okoliščinah.

  Holger Krahmer (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da v zvezi z zaščito nekadilcev in drugimi vprašanji ne smemo preseči pristojnosti EU. O čem dejansko razpravljamo? Zagotovo je naš cilj razprava o morebitni Evropi brez tobačnega dima in ne vojna proti ljudem, ki uživajo izdelek, ki je v Evropi zakonit. Vendar nekateri prispevki k tej razpravi in številni predlogi sprememb zvenijo bolj kot verska vojna in ne kot razprava, ki bi bila po mojem mnenju ustrezna.

Poleg tega poročilo navaja, da mora ta politika ustvariti okolje, v katerem kajenje ne bo več obravnavano kot nekaj običajnega. Menim, da poslanci ne smejo učiti ljudi, kako naj se obnašajo, ali jim narekovati, kako naj razmišljajo. V zvezi z vprašanjem, kaj EU mora urejati in kaj ne, moramo biti objektivni.

Predpisi, ki veljajo za davčne sisteme posameznih držav članic, in obsežne prepovedi kajenja niso v naši pristojnosti. To preprosto pomeni, da nam države članice te pristojnosti niso dodelile. Čeprav v Evropi prevladujejo nekadilci, menim, da tega ne smemo izkoriščati za sprejetje prekomernih pravil na podlagi javne podpore. Razpravljamo skoraj izključno o prepovedih. Prepovedi običajno povečajo uživanje prepovedanega izdelka, zlasti med mladimi, glede katerih smo najbolj zaskrbljeni.

Namesto tega moramo svoje prizadevanje in svoja sredstva usmeriti v ozaveščanje ljudi glede škodljivih posledic uživanja tobaka ter se pri tem čim bolj osredotočiti na posamezne skupine. Le tako bodo ljudje dolgoročno sprejemali razumne odločitve.

  Anja Weisgerber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, statistični podatki o posledicah kajenja govorijo zase. Gospod Florenz upravičeno ponavlja, da stroški 650 000 smrti zaradi kajenja in 80 000 smrti zaradi pasivnega kajenja za naš sistem zdravstvenega varstva znašajo 50 milijonov EUR letno. Ne bi smelo biti potrebe po parlamentarni razpravi o učinkoviti zaščiti nekadilcev. Razpravljati je treba torej o tem, kako jih zaščititi, in ne o tem, ali jih je treba zaščititi.

V Evropi poznamo številne različne oblike učinkovite zaščite nekadilcev. Nekatere države, kot sta Švedska in Irska, so uvedle strogo prepoved kajenja v restavracijah, kavarnah, lokalih in javnih prostorih, medtem ko so druge države dovolile manjše izjeme. Te različne oblike je treba spoštovati. Zato menim, da je zaščita nekadilcev v pristojnosti držav članic.

Poročevalec predlaga, da mora Evropa posredovati v primeru, da države članice ne zagotovijo učinkovite zaščite nekadilcev na delovnem mestu. Vendar v primeru kršenja teh pravil menim, da mora EU delovati v okviru svojih pristojnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.

Poleg tega se zavzemam za priznavanje veljavnih pravil v državah članicah. Veljavna nacionalna pravila na področju zaščite nekadilcev je treba tudi obdržati. Prizadevanje držav članic v zvezi s tem vprašanjem je treba priznati in nagraditi. Nacionalne in regionalne razlike je treba upoštevati za vsak primer posebej in jih tudi sprejeti.

Vendar je še vedno treba zagotoviti zadostno zaščito otrok, mladih in nekadilcev. Ne želimo zmanjšati zaščite nekadilcev. Tako bomo dosegli visoko raven varovanja zdravja ob upoštevanju načela subsidiarnosti ter spoštovanju interesov in regionalnih razlik držav članic.

  Catherine Stihler (PSE). – Gospod predsednik, podpiram poročilo gospoda Florenza. Odločno podpiram prepoved kajenja na javnih mestih, da se zaščiti javno zdravje in preprečuje nevarnost pasivnega kajenja.

Zelo me je veselilo, ko je marca 2006 Združeno kraljestvo s Škotsko na čelu uvedlo prepoved kajenja, in zadovoljna sem, da so prepovedi zdaj uvedene v Angliji, Walesu in na Severnem Irskem.

Ker na Škotskem prepoved velja že nekaj časa, imamo zdaj dokaz o tem, kakšen učinek je imela na zdravje. Zadnji podatki kažejo, da se je od uvedbe prepovedi kajenja na Škotskem število ljudi, ki so sprejeti v bolnišnice zaradi srčnega napada, zmanjšalo za 20 odstotkov.

Prav tako nadaljujemo z ozaveščanjem glede zdravstvenih tveganj, povezanih s kajenjem. Zato bom 14. novembra 2007 v Evropskem parlamentu predložila pisno izjavo, v kateri bom pozivala k večjemu številu raziskav in virov v zvezi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta pljučna bolezen, katere zdravljenje je zelo drago, njeno napredno stanje pa je kronična odpoved dihal. To je bolezen, katere priznavanje, diagnosticiranje in zdravljenje je neustrezno ter ki jo ponudniki zdravstvenih storitev in javnost zapostavljajo. Zaradi širjenja kronične obstruktivne pljučne bolezni je vse pomembnejše, da EU sprejme celovito nekadilsko politiko in poročilo gospoda Florenza.

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Najlepša hvala. Začel bi z izjavo, da pravzaprav dvomim v idejo EU o prepovedi kajenja na javnih mestih v vsej Uniji. Tudi tisti, ki zagovarjajo tako vrsto prepovedi kajenja, morajo prepoznati težavo, če to izvedemo na ravni EU. Ne nazadnje so takšne odločitve sporne. Menim, da se bo nasprotovanje povečalo, če državljani ugotovijo, da odločitve izhajajo iz Bruslja, da nekdo, ki ni neposredno povezan s tem, uvaja takšne odločitve.

Vendar v EU lahko opravimo nekaj zadev, da zmanjšamo škodo, ki jo povzroča tobačni dim v vsej Evropi. Ne primer, odpravimo lahko nerazumljivo prepoved EU za švedski njuhanec. Ponovno, trmast kot osel, želim izkoristiti priložnost, da poudarim švedsko izkušnjo. Na Švedskem imamo najnižji delež kadilcev v vsej Evropi, imamo najnižji delež vseh s tobakom povezanih bolezni v vsej Evropi, vendar, veste kaj? Kljub temu imamo približno enako porabo tobaka kot v ostali Evropi, vendar raje uporabljamo njuhanec kot cigarete. Dejstvo je, da bi vsako leto 200 000 Evropejcev manj zbolelo za pljučnim rakom, če bi ostala Evropa nadomestila cigarete z njuhancem v enakem obsegu, kot smo to storili na Švedskem. Zato menim, da je nemoralno zatiskati si oči.

Na žalost se zdijo utemeljitve Komisije ravno nasprotne. Danes je Komisija odredila za Ålandsko otočje, da mora plačati kazen skoraj 20 milijonov SEK, ker ni dovolj uspešno izvajalo prepovedi za njuhanec. To se je zgodilo kljub temu, da je na Ålandskem otočju njuhanec tradicionalni proizvod, ki je prav tako nadomestil cigarete in rešil življenja. Razen tega Komisija ob tem še trdi, da želi dobro in se sklicuje na skrb za zdravje prebivalcev Ålandskega otočja. Vendar sem se pogovarjal s prebivalci, ki vljudno odklanjajo to skrb. Zato bo imela Komisija na vesti, če se na Ålandskem otočju poveča kajenje. Seveda vem, da so še poslanci, ki so skeptični in ne verjamejo, da je to lahko tako preprosto, da statistika ni tako jasna kot trdim. Prosil bi vas, da sklenemo sporazum, vsaj glede ene točke, in da glasujete za predlog Julesa Maatena o oceni učinkov njuhanca na zdravje. Pridobimo si dokaze kot znanstveno podlago za nadaljnjo razpravo. Prepričan sem, da bo to prvi korak k odpravi neopravičljive prepovedi EU na njuhanec. Hvala, gospod predsednik.

  Markos Kyprianou, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem poslancem za zelo zanimivo razpravo. Dobro je bilo slišati različna mnenja. Moram povedati, da sem zelo zadovoljen zato, ker večina podpira prepovedi kajenja in vse druge ukrepe, ki spodbujajo preprečevanje kajenja.

Najprej, ne smemo pozabiti, da je glavni cilj zaščititi mlade. Ne pozabite, da se nenehno pojavljajo nove zamisli. Zdaj je nova moda spodbujanje kajenja med mladimi dekleti kot sredstvo za nadzorovanje teže. Ker so bila uporabljena vsa sredstva za spodbujanje kajenja, mora biti naš odgovor izviren in celovit.

Ugotavljam, da nekaterim poslancem ne ugaja ukrepanje Komisije ali Skupnosti. Pravijo, da bi morali počakati, da države članice opravijo svoj del. Kot sem povedal, zdaj poteka postopek raziskovanja in preučevanja v zvezi z naslednjim korakom na evropski ravni.

Vendar moram povedati, da kljub spodbudnemu trendu, tj. v zadnjih nekaj letih se je v državah močno povečalo sprejemanje celovitih ukrepov, velja, da dlje kot bomo čakali s sprejetjem ukrepov, več ljudi bo umrlo. Tega ne smemo pozabiti. To je zelo pomemben dejavnik.

Tukaj se pojavlja vprašanje subsidiarnosti, ampak subsidiarnost ne pomeni ukrepanja. Prav tako člen 152 ne pomeni, da bi morali le sedeti in gledati, kako ljudje umirajo. Pomeni, da moramo dopolnjevati, podpirati, spodbujati in celo uvajati predpise, kadar je to potrebno. Imamo pravno podlago, tj. imamo mnenje. Torej je to stvar politične in ne pravne odločitve. To bomo še obravnavali.

Kot sem že povedal na začetku, je za nas pomembno to, kako lahko na najboljši način dosežemo rezultate, in ne pravni instrumenti, ki jih za to uporabimo. Ne pozabite, da nova pogodba, ki je bila sprejeta pred dvema ali tremi dnevi, izrecno omenja vključevanje EU v vprašanje o tobaku. Tudi to je treba upoštevati.

Zelena knjiga Komisije se sklicuje predvsem na okolje brez kajenja in na razpravo, ki se večinoma osredotoča na to področje. Vendar je to le en ukrep. Da dosežemo cilj, moramo sprejeti več ukrepov. Potrebujemo prepoved kajenja, o kateri bom kmalu govoril, prepovedi oglaševanja, ki jih že imamo, opozarjanje in slikovna opozorila, ki smo jih že obravnavali, ter tudi izobraževalne kampanje.

Res je, da gre za izbiro življenjskega sloga in da se bodo ljudje sčasoma odločili o svojem slogu. Vendar jim moramo omogočiti, da svoje odločitve sprejmejo na podlagi resničnih dejstev in da izravnamo posledice agresivnih oglaševalskih tehnik tobačne industrije, ki porablja milijone eurov. Ljudem moramo omogočiti svetovanje in jim težave razložiti ter jih spodbuditi, da ne kadijo ali kajenje opustijo. To je zelo pomembno področje.

Bolje je, da imamo izjeme glede prepovedi kajenja, kot da prepovedi sploh nimamo. To sprejemam. Vendar je dejstvo, da bo s tem učinkovitost manjša, kot bi bila s celovito prepovedjo kajenja, ki ne le, da ščiti pasivne kadilce, kot sem že povedal, ampak tudi spodbuja kadilce, da opustijo kajenje, in odvrača nekadilce, da začnejo kaditi. Tega ne smemo ogrožati. Ni nenavadno, da večina kadilcev podpira uvedbo prepovedi kajenja, ker želijo kaditi takrat, ko želijo, in nočejo vdihovati dima drugih kadilcev.

To ni teoretična razprava. Vem, da je pred leti nekaj pomislekov, ki so še zdaj prisotni, ker je to nova razprava. Vendar imamo zdaj nekaj izkušenj in vemo, da to deluje in ne povzroča kajenja drugje. Število kadilcev in težav, povezanih s kajenjem, se je zmanjšalo, hkrati pa to ni vplivalo na določene sektorje gospodarstva v zvezi s katerimi smo bili zaskrbljeni. Zato lahko gradimo na teh izkušnjah ter državam članicam in tudi poslancem v tem parlamentu, ki temu nasprotujejo, pojasnimo, kakšne so prednosti in kako učinkovite so lahko.

Še vedno obravnavamo vprašanje o sestavinah in dodatkih. Zelo resno upoštevamo stališče Parlamenta. Gospod Florenz me na to redno opozarja že nekaj let. S tem nadaljujemo, vendar je potrebno veliko dela, ker direktiva v svoji prvotni obliki ni bila funkcionalna. Zato zdaj poskušamo poenostaviti zagotavljanje informacij, pri čemer bomo nadaljevali z vrednotenjem vključenega tveganja.

Nezakonito in nedovoljeno trgovino obravnavamo glede na okvirno konvencijo o nadzoru tobaka, pri čemer zdaj oblikujemo protokol za nadzor nad to trgovino. Evropska unija je v zvezi s tem zelo dejavna in tako bo tudi v prihodnje.

Še enkrat želim poudariti, da ne ukrepamo proti kadilcem, in se strinjam s tistimi, ki so to že izpostavili. Ravno nasprotno, vsi ti ukrepi bodo koristili tudi kadilcem.

Vem, da je vprašanje glede snusa še posebej občutljivo zlasti za eno od držav članic. Vendar moram najprej povedati, da je v primeru Nizozemske položaj drugačen, saj ta država članica ni zahtevala odstopanja, kot je to storila Švedska. Vendar, hkrati snus ni varnejša možnost, pri čemer bi si v zvezi s tem želel temeljitejšo razpravo. Prav tako je nevaren, ker povzroča drugo obliko raka in druge oblike bolezni.

Kmalu, v začetku prihodnjega leta, bomo imeli vse dokaze. Pravzaprav citiram švedske strokovnjake. Torej ne gre za izražanje predsodkov ostalega dela Evropske unije, ki snusa ne uporablja. Citiram švedske strokovnjake, ki so mi v zvezi s tem predstavili ogromno dokazov. Snus morda ne povzroča pljučnega raka, ker se ne inhalira, vendar ima posledice in povzroča težave. Hkrati pa ni dokazov, da je lahko učinkovit kot ukrep za nadzor nad tobakom ali kajenjem. Zato temu močno nasprotujem in resnično dvomim, da obstajajo kakršni koli znanstveni dokazi, ki bi to dovoljevali.

Vendar naj povem, da sem opazil izjemna prizadevanja tobačne industrije za pospeševanje snusa, ker se čuti ogroženo zaradi politike za prepoved kajenja. V zvezi s tem moramo biti previdni, ker to lahko povzroči druge težave ter se razširi in pospešuje na kakršen koli agresiven komercialen način. Zato močno nasprotujem spremembi sedanjega stanja v Evropski uniji, pri tem pa nas v zvezi s tem podpira sodba Sodišča Evropskih skupnosti.

Ob koncu se ponovno zahvaljujem poslancem za to zelo zanimivo razpravo. Upoštevam tiste, ki zagovarjajo politiko Komisije, in tiste, ki ji nasprotujejo. Zelo je pomembno, da se seznanimo z vsemi stališči. Z vami bolj temeljiteje razpravljal v bližnji prihodnosti, tj. prihodnje leto, o posebnem predlogu Komisije na podlagi današnje razprave.

  Predsednik. − Ta razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Kajenje je velika težava za javno zdravje, ki vsako leto zahteva več sto tisoč žrtev, vključno z nekadilci. Ker je to težava na svetovni ravni, zahteva večstransko ukrepanje, zavezanost s strani držav članic in učinkovito zakonodajo, ki je še strožja kot doslej. Zaščita zdravja evropskih državljanov to zahteva.

Očitno bo pot uresničitve glavnega cilja, torej Evropa brez kajenja, dolga in bo zahtevala ogromno prizadevanja in predanosti. Zato moramo ukrepati postopno. Več držav članic je postavilo zgled, ki mu moramo slediti, pri čemer so uporabile premišljen in učinkovit ukrep za preprečevanje nevarnosti pasivnega kajenja. Eden od naslednjih korakov mora biti uvedba popolne prepovedi kajenja na vseh zaprtih delovnih mestih, vključno z gostinskim sektorjem, v vseh javnih ustanovah in v javnem prevozu v dveh letih v vsej Evropski uniji.

Za uspešen boj proti kajenju potrebujemo trdno podlago, celovito strategijo Skupnosti na podlagi pomembnih študij in najboljšega empiričnega znanja, za nadzor nad kajenjem in spodbujanje ljudi k prenehanju kajenja. V takšni strategiji imajo načrtovanje učinkovitih zakonodajnih ukrepov, preprečevanje in izobraževanje ključno vlogo.

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki. – (ET) Gospe in gospodje, vsako leto kajenje cigaret povzroči prezgodnjo smrt 650 000 Evropejcev. Nihče od njih se ne odloči začeti kaditi zaradi želje po samomoru. Kadilci so odvisniki, sužnji vztrajne, že desetletja trajajoče propagande.

Le odločen predstavnik za odnose z javnostmi lahko razloži dejstvo, da medtem ko 86 % Evropejcev meni, da se na delovnem mestu ne sme kaditi, jih le 61 % meni, da naj enako velja tudi za točilnice in restavracije. Gospe in gospodje, tudi natakarji in osebje v barih ima pravico do življenja in varovanja zdravja.

Vsako leto 80 000 ljudi umre zaradi pasivnega kajenja. Ne glede na svoje želje so ti ljudje vdihavali mešanico 250 rakotvornih snovi in toksinov. Natakarji v ustanovah, kjer je kajenje dovoljeno, imajo 50 % več možnosti, da zbolijo za pljučnim rakom, kot osebje, ki dela v prostorih brez kajenja.

To ni nič novega. Vendar je še vedno 30 % državljanov Evropske unije kadilcev. Prosto tržno gospodarstvo ni zaustavilo nezdrave navade, ki povzroča več sto tisoč smrti in stane davkoplačevalce milijarde eurov.

Jasno je, da morajo zakonodajalci ukrepati. Strinjam se s poročilom, da je le okolje, ki je 100-odstotno brez kajenja, okolje, ki ustreza današnjim zdravstvenim zahtevam.

Vendar razen prepovedi prav tako potrebujemo ukrepe, ki pomagajo kadilcem premagati svojo odvisnost. Če želimo razumeti veličino izziva s katerim se srečujemo, moramo le pogledati vsote denarja, ki jih porabi tobačna industrija za oglaševanje.

Delni ukrepi niso več zadostni. Čas je za resno ukrepanje.

18. Protokol o spremembi sporazuma TRIPS (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je priporočilo Gianluce Susta v imenu odbora za mednarodno trgovino o protokolu o spremembi sporazuma TRIPS (08934/2006 – C6-0359/2006 – 2006/0060(AVC)) (A6-0403/2007)

  Gianluca Susta (ALDE), poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej želim izkoristiti to priložnost za zahvalo sekretariatu skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v Parlamentu za njihovo podporo. Prav tako se želim zahvaliti poročevalcem v senci in gospodu Van Heckeju, ki je bil moj predhodnik pri tej dokumentaciji, za odlično opravljeno delo in za uspešno ohranjanje enotnosti naše institucije do konca.

Menim, da je to največja moč Parlamenta v kampanji za spodbujanje dostopa do zdravil v državah v razvoju in v manj razvitih državah, kjer so najbolj nujna. Pravica do zdravja in dostop do zdravja po dostopnih cenah sta temeljni pravici, ki ju je treba zagotoviti vsem državljanom. Na žalost še predobro vemo, da ni vedno tako: prepogosto so cene, ki jih uveljavlja farmacevtska industrija, previsoke, zato imajo države, kjer so zdravila najbolj potrebna, težave.

Zato, kot sem že večkrat navedel v odboru za mednarodno trgovino in na plenarnem zasedanju, Parlament ne more slepo sprejeti protokola o spremembi sporazuma TRIPS, kot bi bilo sredstvo za rešitev vseh težav, in nato zadevo obravnavati kot zaključeno. Parlament si želi narediti več, vsaj v Evropski uniji, ker Evropska unija lahko in zmore več.

Tudi v smislu obžalovanja vrednih dogodkov tega poletja, kot je izmenjava pisem s Tajsko, čeprav je to delno že urejeno, Evropski parlament, ki je bil vedno velik zagovornik uporabe vseh prilagodljivosti, ki jih omogoča sporazum TRIPS, ne more odobriti ratifikacije protokola brez dejanskih in učinkovitih zagotovil Komisije in Sveta.

Menim, da je pošteno poudariti, da smo v teh mesecih tesnega sodelovanja s Komisijo in Svetom zagotovo dosegli pomemben cilj za Evropsko unijo, pri čemer smo predvsem tehnično dokumentacijo umestili na prvo mesto evropskega političnega programa.

Verjamem, da se lahko končni rezultat obravnava kot uspeh, ne le zaradi tega, ampak predvsem, ker smo uspeli napredovati na izjemno občutljivih področjih, kot je spodbujanje uporabe prilagodljivosti iz sporazuma TRIPS, da lahko pospešujemo dostop do nujnih zdravil po dostopnih cenah v okviru nacionalnih programov za javno zdravje.

Zlasti podpiram izrecno sklicevanje v izjavi Sveta, predloženi v ponedeljek, na člen 30 iz sporazuma TRIPS. Za mojo skupino to pomeni zagotovilo in zaupanje, da bodo lahko države članice uporabile ta instrument brez pritiska in da bo omogočen lažji dostop do zdravil v državah, kjer so zdravila najbolj potrebna.

Drugič: Prav tako me veselijo rezultati v okviru TRIPS plus, in sicer strožje določbe v primerjavi z določbami iz sporazuma TRIPS. Parlament, Svet in Komisija so se strinjali, da pri prihodnjih dvostranskih ali območnih sporazumih ne sme biti pogajanj z državami v razvoju glede določb, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje in dostop do zdravil.

Kljub temu, ob priznavanju prizadevanj portugalskega predsedstva, sprašujem, ali je mogoče besedilo izjave še izboljšati, zlasti v delu, ki se sklicuje na revne države v razvoju. Ta izraz lahko povzroči zmedo, ker je zdaj običajno le sklicevanje na države v razvoju in na kategorijo manj razvitih držav. Vključitev nove kategorije bi zapletla razmere. Predvsem je pomembno poudariti, da morajo biti vse države v razvoju, tudi države kot so Brazilija, Indija itd., sposobne uporabiti sedanji sistem brez tveganja za vključitev slabšalnih določb v prihodnje.

Ne nazadnje je bistveno poudariti dosedanja prizadevanja v zvezi s prenosom raziskav in tehnološkega razvoja v južne države. Skupina ALDE je pripravljena soglašati, ker meni, da bi zavrnitev sprožila negativen znak državam, ki potrebujejo pomoč, pri čemer bi bilo to neodgovorno s strani Evropske unije, glede na to, da je ponoven začetek pogajanj s STO nerealen.

Vendar to ne spremeni dejstva, da bomo še vedno imeli pridržke zaradi učinkovitosti mehanizma, ki ga je preučevala in odobrila STO. Zato, pri čemer sem skoraj končal, želim potrditi, da se EU pri tem ne bo zaustavila. Parlament bo storil vse kar lahko, da zagotovi spoštovanje zagotovil iz zadnjih nekaj mesecev v praksi.

Zato pozivamo komisarja Mandelsona, ki je v svojem pismu potrdil, da se ni nameraval pogajati o določbah TRIPS plus, da iz osnutka sporazuma o gospodarskem partnerstvu s karibskimi državami črta zahtevo po spoštovanju in sprejetju obveznosti iz Pogodbe o sodelovanju na področju patentov, Pogodbe o patentnem pravu in določb o intelektualni lastnini iz direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki so očitno podobne določbam TRIPS plus.

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, zelo sem zadovoljen, da smo našli za vse sprejemljivo rešitev glede pomembnega vprašanja o dostopu do zdravil za revne države v razvoju. Naša razprava je bila v zadnjih mesecih uspešna, pri čemer bi se Parlamentu zahvalil za intenzivnost in kakovost izmenjav. Komisija je bila vedno dovzetna za skrbi, ki jih je izrazil Parlament, in se z njimi večinoma tudi strinja. Zato je bila Komisija v ospredju razprave o TRIPS in dostopu do zdravil v STO.

V tej razpravi sem videl priložnost, da Komisija pojasni svoje stališče glede mnogih vprašanj. Strinjamo se, da je predlog spremembe sporazuma TRIPS le eden od mnogih delov rešitve problema v zvezi z dostopom do zdravil. Očitno je, da so potrebni tudi drugi ukrepi zlasti za izboljšanje zdravstvenih sistemov in infrastruktur predvsem v revnih državah v razvoju.

Nekateri poslanci so zaskrbljeni glede delovanja mehanizmov. Za take trditve je gotovo prezgodaj. V naši uredbi glede izvajanja odpovedi smo se skupaj s Parlamentom strinjali, da jo ocenimo tri leta od začetka veljavnosti, kar bomo tudi storili.

Podpiramo tudi delo medvladne delovne skupine in STO za raziskovanje drugih ukrepov za nadaljnje izboljševanje dostopa do zdravil.

Komisija je lahko ponovno potrdila svojo zavezanost deklaraciji iz Dohe o sporazumu TRIPS o javnem zdravju in podprla prilagodljivost, ki jo ta omogoča.

Podobno mi ta razprava dovoljuje, da odpravim vse nesporazume v zvezi z delom Komisije glede sporazumov o gospodarskem partnerstvu z državami AKP. Naj potrdim, da Komisija v navedenih sporazumih in drugih prihodnjih dvostranskih in regionalnih sporazumih z revnimi državami v razvoju ne zahteva in ne bo zahtevala ukrepov, ki bi lahko vplivali na dostop do zdravil ali ogrožali prilagodljivost iz sporazuma TRIPS, vključeno v deklaracijo iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju.

Zaradi te odkrite in neposredne razprave lahko Parlament zdaj odobri predlog Komisije. Evropska skupnost se bo nato pridružila ostalim članicam STO, ki so že sprejele sporazum TRIPS. To sprejetje bo ES omogočilo, da bo imela v STO še naprej vodilno vlogo glede vprašanja o dostopu do zdravil.

Ob koncu naj povem, da vztrajam pri tem, da dostop do zdravil ostane prednostna naloga Komisije in da sem v zvezi s tem pripravljen na nadaljnje konstruktivno delo s Parlamentom.

  Michel Rocard (PSE), pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, žal mi je, da na nocojšnji razpravi ni predstavnikov Sveta, ker je to zaenkrat naš osnovni stik. Ozračje je optimistično, vsi se strinjamo in jutri bomo glasovali, menim, da z veliko večino, za ratifikacijo tega predloga spremembe k sporazumu TRIPS, ki naj bi zagotovil in bi moral zagotoviti boljši dostop do zdravil v državah, ki niso dovolj razvite in nimajo farmacevtske industrije, ki bi jim omogočila ta dostop.

Med dolgo razpravo o tem je bil Parlament malo bolj zaskrbljen od Komisije zaradi učinkovitosti tega sistema. Menim, pri čemer bi se zahvalil Svetu, ker je bolj poslušal Parlament kot Komisijo, da je to sprožilo izjavo v ponedeljek zjutraj, zaradi katere smo sprejeli, da nam naše soglasje omogoča ta manjši napredek. To je izboljšanje, vendar je to izboljšanje pomanjkljivosti, ki se je zavedamo, in v zvezi z učinkovitostjo o kateri imamo nekaj pomislekov. Te pomisleke je treba odpraviti tako prepričljivo, kot države članice in Svet uporabljajo priporočila.

Seveda sem vesel, zaradi tega, kar je pravkar povedal gospod Mandelson, ki je sam določil skupino strokovnjakov za oblikovanje drugih ukrepov in ocenitev teh ukrepov, pri čemer menim, da bomo o teh zadevah razpravljali še enkrat potem, ko bomo ugotovili, ali učinkovitost izpolnjuje naša pričakovanja. V vsakem primeru sem zadovoljen zaradi pozitivnega zaključka te nujne stopnje, čeprav ni dovolj učinkovit.

  Georgios Papastamkos, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospod predsednik, kot poročevalec Evropske ljudske stranke se zahvaljujem poročevalcu gospodu Sousi in drugim kolegom poslancem za produktivno sodelovanje, ker nam je omogočilo odpraviti določene razlike med političnimi skupinami in ohraniti enotno stališče v zvezi s tem pomembnim vprašanjem. Evropski parlament ni bil omejen na področja odgovornosti, kot določa Pogodba, torej ni bil omejen le na privolitev. V julijski resoluciji je bila dosežena politična zmaga, ki izraža enotno voljo, ki presega politike stranke.

Prizadevali smo si za zavezovanje Komisije in Sveta ter to dosegli. Zaveze v velikem obsegu sovpadajo z vidiki Evropskega parlamenta. Rečemo lahko, da je to bila vaja za institucionalno sodelovanje v smislu nove vloge Evropskega parlamenta, ki jo bo imel po sprejetju reformne pogodbe.

Sprejetje predloga spremembe v Uniji ima s tem podporo v pravih zavezah, ki zagotavljajo, da delo poteka uspešno. Zaveze prav tako zajemajo veliko več: Določajo smernice za celostni pristop k vprašanju javnega zdravja v državah v razvoju. Sprejetje predloga spremembe v Uniji k sporazumu TRIPS sproža pozitivno in spodbudno sporočilo državam v razvoju. Upamo, da bo prav tako vključevalo dejavno sodelovanje drugih članic STO.

  Kader Arif, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, julija sem med zadnjo razpravo o dostopu do zdravil sklenil svoje pripombe s pozivom Svetu in Komisiji, da se jasno in uradno zavežeta, da bosta zagotovila dejavno vključevanje Evrope pri iskanju novih rešitev in željo po vodilni vlogi v boju za dostop do zdravil po dostopnih cenah za vse. Z razpravo, v kateri ni bilo danih nobenih natančnih zavez, ne moremo biti zadovoljni, pri čemer danes opozarjam, da se po več mesecih izmenjav med tremi institucijami določeni predlogi, ki smo jih oblikovali in smo jih zares želeli, uresničujejo.

Najprej naj čestitam za opravljeno parlamentarno delo, ki je bilo opravljeno s stalno skrbjo za odgovornost in odprtost. Tri zaporedne preložitve glasovanja v Parlamentu je spodbudila zavezanost svetovnemu javnemu zdravju. To je pokazalo, da „solidarnost“ še vedno nekaj pomeni v evropski politiki.

Zato se zahvaljujem predvsem našemu poročevalcu gospodu Susti za sposobnost prepričevanja in vztrajnost ter vsem poročevalcem v senci iz političnih skupin, ki so v mesecih sodelovanja, prizadevanja in skupnega prepričanja presegli strankarsko politiko, da bi pokazali kakovost dela, ki ga lahko opravi Parlament. Zato upam, da bosta Svet in Komisija lahko pokazala, da se bodo zaveze zadnjih nekaj mesecev iz različnih izmenjav in prejetih pisnih izjav spoštovale.

Te zaveze so: da lahko države članice uporabljajo vse določbe, ki jim omogočajo proizvodnjo generičnih zdravil in njihov izvoz v države v razvoju in ne le v revne države v razvoju, da lahko te države v razvoju uporabijo vso prilagodljivost iz deklaracije iz Dohe, da zagotovijo svojim prebivalcem nujna zdravila, da se Evropska unija ne bo pogajala o določbah v zvezi z javnim zdravjem pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih, pri čemer opozarjam na izjave komisarja, in končno, da bo EU financirala projekte za razvoj raziskav in proizvodnih zmogljivosti v teh državah.

To je pozitiven napredek, pri čemer jih želimo izkoristiti zdaj, vendar želim kljub temu povedati, da vsa vprašanja Parlamenta ali upravičene skrbi niso nujno usklajena z želenimi odgovori iz drugih institucij. Naš boj za dostop do zdravil za vsakogar na svetu se nadaljuje. Zato bomo še naprej izjemno pozorni v zvezi z uporabo zavez, ki sta jih danes sprejela Svet in Komisija, hkrati pa bomo še vedno zahtevali, da na vsa naša vprašanja v prihodnjih mesecih dobimo hiter in primeren odgovor. Opozarjam, da je bila prva od zavez Parlamentu dokončati ocenjevanje mehanizma, ki ga bomo sprejeli jutri. V zvezi s tem ostajajo dvomi, ki jih je treba odpraviti. V nasprotnem primeru, v skladu z zavezami zadevnim državam v razvoju, mora EU sprejeti ustrezne sklepe za oblikovanje zares trdne, trajnostne rešitve.

Zato sem zadovoljen z zavezami Sveta in Komisije ter bom zato pozval svojo skupino, da jutri glasuje za ratifikacijo, čeprav po dolgih tednih dela menim, da je kolektivna pogodba, ki smo jo sklenili, šele začetek.

  Johan Van Hecke, v imenu skupine ALDE. – (NL) Sklep STO z dne 30. avgusta 2003, ki je predvidel začasno odstopanje od sporazuma TRIPS, se je zdaj preoblikoval v trajno izjemo z novim sklepom z dne 6. decembra 2005. V svojem poročilu gospod Susta navaja veliko zelo primernih pripomb o uporabnosti obveznih prisilnih licenc. Prepoznavam zelo veliko elementov iz svojega poročila iz leta 2005, ki preoblikujejo začasno odstopanje v evropsko pravno ureditev.

Popolnoma podpiram priporočila Sveta in Komisije, ki jih gospod Susta povezuje s privolitvijo. Vzpostavljeni mehanizem je zares le omejena rešitev težave neustreznega dostopa do zdravil v revnih državah. EU mora pomagati državam v razvoju poiskati dolgoročno rešitev v zvezi s pridobivanjem najpomembnejših zdravil po dostopnih cenah ter mora spodbujati vlaganje v lokalne proizvodne zmogljivosti. Pri tem so seveda bistveni prenos tehnologije, raziskav in tehnične pomoči.

V zvezi s tem se sklicujem na nedavna poročila, ki navajajo, da se tržni delež generičnih zdravil spet zmanjšuje, in kot razlog navajajo poceni proizvodnjo zdravil, ki jim je potekla zaščita patentov, v samih farmacevtskih družbah. To mora pomeniti priložnosti za revne države, v katerih lahko v skladu s sklepom STO prisilne licence omogočijo rešitev v zvezi z zdravili, ki so še zaščitena s patenti.

Če ne želimo zbujati praznih upov milijonom ljudi, ki še vedno nimajo najnujnejših zdravil, bo treba storiti še veliko več od mehanizma, ki ima zelo dvomljivo uporabnost.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, po naključju sem pred 14 leti v poljskem parlamentu kot predsednik posebnega pododbora sodeloval pri vprašanju pravic o intelektualni lastnini. Danes imam čast, da opravljam enako delo v Evropskem parlamentu.

Kot govorniki pred mano želim poudariti pomemben napredek, ki smo ga opravili v zadnjih nekaj mesecih, pri čemer poudarjam, da je Evropski parlament, kot vidimo, opravil veliko za ureditev tega, kar je predlagala Evropska komisija. Popolnoma sem prepričan, da bo predlagani kompromis pomagal izboljšati dostop do farmacevtskih izdelkov v državah tretjega sveta, zaradi katerih smo najbolj zaskrbljeni.

  Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE. – (SV) Gospod predsednik, če sem prav razumel bo Svet pred glasovanjem prebral izjavo, sicer pa ne bo zavezujočih obvez. Ob tem vas prosim, da črtate besedo revne države v razvoju. To je v prejšnjih sporazumih popolnoma nepomembno. Obstajajo države v razvoju in najmanj razvite države, pri čemer Parlament želi, da bi lahko obe skupini držav izkoriščali te mehanizme. Jasno je, da v zvezi s tem menimo enako. Ob vašem govoru, gospod Mandelson, sem se spraševal: rekli ste, da države AKP niso imele razloga za skrb, potem pa ste rekli tudi revne države v razvoju, države AKP. Upam, da razprave ne omejujemo na te države in da vaše pismo Tajski ne določa omejitev v zvezi s tem, ampak jasno navajamo, da države v razvoju, ki niso med najrevnejšimi, prav tako potrebujejo zaščito javnega zdravja, da se bodo lahko učinkovito razvijale, pri čemer jim moramo omogočiti vso pomoč in podporo. Upam, da se v zvezi s tem strinjamo.

  Umberto Guidoni, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropski parlament je bil pozvan, da izrazi svoje mnenje, ali je mogoče predlog spremembe k sporazumu STO o intelektualni lastnini, sporazum TRIPS, sprejeti kot trajen, ker bi to pomenilo hitro rešitev težave z dostopom do zdravil v državah v razvoju.

Ob upoštevanju, da do zdaj ta predlog spremembe ni omogočil nobene dejanske učinkovitosti, je za Evropski parlament pomembno, da izkoristi priložnost, ki jo omogoča ratifikacija sporazuma TRIPS, za zaščito večjih zagotovil, da bo politika EU o dostopu do zdravil celovita, skladna in učinkovita.

Kot je priznal Svet, sporazum TRIPS pomeni le del rešitve težave dostopa do zdravil in javnega zdravja, zato je pomembno, da Svet, kot je večkrat poudaril Parlament, objavi svojo podporo vsem tistim državam, ki nameravajo izkoristiti prilagodljivost iz sporazuma TRIPS, da bodo lahko zagotovile nujna zdravila po dostopnih cenah.

Evropska unija mora storiti več za odpravo krize v zdravstvu v najrevnejših državah po svetu, zlasti z zagotavljanjem, da lahko te države same izpolnijo svoje potrebe, brez obremenjevanja z dvostranskimi ali regionalnimi sporazumi, sporazumi TRIPS plus, o določbah v zvezi s farmacevtskimi izdelki, ki bi lahko imeli negativne posledice na dostop do javnega zdravja in zdravil.

Prav tako menimo, da je naloga Komisije in Sveta, da podpreta pobude STO za enostavnejša pravila TRIPS in zlasti za povečanje dostopnosti proizvodov.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, na polovici poti se je izkazalo, da smo razen razvojnih ciljev tisočletja storili najhujše v boju proti tuberkulozi, virusu HIV in malariji. Statistika Svetovne zdravstvene organizacije kaže, da je leta 2005 več kot milijon in pol ljudi umrlo zaradi tuberkuloze, ki je imela v Evropi visoko stopnjo smrtnosti pred drugo svetovno vojno. Vsak dan umre 27 000 ljudi zaradi pomanjkanja dostopa do osnovnih zdravil.

Zdravje je neločljiv pogoj za dobro počutje in gospodarski razvoj, pri čemer menim, da je v zvezi s tem naša moralna dolžnost pomagati manj razvitim državam. Pozitiven korak je zagotoviti podporo protokolu o spremembi sporazuma TRIPS, da se omogoči dostop do zdravil. To ni dokončna rešitev, vendar ne smemo tvegati, če želimo zaščititi življenja milijonov ljudi.

Tveganje obstaja. Za začetek, za pridobitev licence za proizvodnjo generičnih zdravil za izvoz v države v stiski obstaja veliko pogojev, ki bi lahko ljudi odvrnili od takega zavzemanja.

Drugič, te vrste proizvodnja zdravil lahko ustvari okoliščine za zlorabo upravičencev in samih izvoznikov, razen tega, da je infrastruktura v revnih državah tako slaba, da tam preprosto ni mogoče izvajati proizvodnje. Zato so potrebni neke vrste dodatni instrumenti pomoči na več ravneh. Zdi se, da je najpomembnejša finančna pomoč, ki je namenjena ustanavljanju središč lokalne proizvodnje, tehnološkemu prenosu ter naložbam v razvoj in inovativnost. Pokazati moramo socialno solidarnost tem državam, vendar moramo mi najti rešitev, ki bo največ prispevala k povečanju učinkovitosti zagotovljene pomoči in hkrati zaščitila naš trg.

Končno, komisar, želim povedati, da imate Komisija in vi, kot vodja posebnega odbora, veliko prostora za razmišljanje o novih idejah.

  Erika Mann (PSE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, to, o čemer nocoj razpravljamo in o čemer bomo jutri glasovali, bo majhen, vendar pomemben gradnik v sodelovanju med institucijami, Komisijo, Svetom in Parlamentom.

V tem postopku sta edini možnosti Parlamenta, da se strinja s predlogom ali ga zavrne. Način s katerim so poročevalec gospod Susta in vsi poročevalci v senci, pri čemer se zlasti zahvaljujem gospodu Kaderju Arifu iz moje skupine, obravnavali to zadevo, je precej razširil vnaprej določeno področje uporabe Parlamenta za ukrepanje.

Seveda se prav tako zahvaljujem komisarju za izrecen poudarek, da je ta sporazum, protokol, o katerem bomo glasovali jutri in ga bodo lahko nato države članice ratificirale, le gradnik, čeprav pomemben, in da je treba storiti še veliko za omogočanje prave priložnosti, ki jo potrebujejo države v razvoju brez proizvodnih zmogljivosti v farmacevtskem sektorju za zagotavljanje bistvenih zdravil svojim državljanom.

Ta korak nam bo pomagal pri sodelovanju in zlasti na veliko drugih političnih področjih, na primer na področju trgovine, ko Parlament pridobi nadaljnje pravice o soglasju.

Iskreno se zahvaljujem tudi Svetu in Komisiji ter vsem poslancem, ki so dejansko omogočili doseči sedanjo prilagodljivost.

  Francisco Assis (PSE). – (PT) Komisar, gospe in gospodje, glede na etični pomen tega vprašanja, ima razprava v kateri sodelujemo veliko politično pomembnost. Nasprotje med zaščito intelektualne lastnine in spodbujanjem zdravja in dobrega počutja prebivalstva manj razvitih držav izhaja iz navzkrižja interesov, ki ga je mogoče odpraviti le s primerjavo vrednot.

Dejansko je to nasprotje jasno. Na eni strani imamo določen sporen model zaščite intelektualne lastnine na podlagi argumenta spodbude za inovativnost in posledično širitev znanstvenih spoznanj, medtem ko so na drugi strani milijoni revnih ljudi, ki živijo v državah z redkimi viri in jih zaradi gospodarskih razlogov ne moremo obsoditi na trpljenje in smrt, če znamo rešiti njihova življenja.

Ta primerjava pojasnjuje na kateri strani so temeljne vrednote. V tem smislu so bili ob različnih časih in na različnih krajih že sprejeti določeni koraki za večjo prilagodljivost sistema zaščite intelektualne lastnine, da se pospeši dostop do zdravil za vse. Vendar ugotavljamo, da dosedanji napredek ni dovolj. Mehanizem, ki ga zdaj obravnavamo, je le sredstvo za lajšanje te mučne težave.

Iti moramo še dlje. Parlament je nakazal v to smer, pri čemer je odločilno prispeval k spodbujanju EU, da sprejme stališče v skladu s temeljnimi vrednotami. Zdaj dosežena rešitev razkriva to skrb in zato želim pohvaliti predsedstvo Sveta za prizadevanja, da z izjavami in zavezami doseže položaj, ki Evropo prikazuje v najboljšem pogledu: politična skupnost vedno pritiska na nesporne humanistične vrednote.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo ob 12.00.

19. Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0245/2007) gospoda Maria Mantovanija v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (COM(2006)0479 – C6-0294/2006 – 2006/0163(COD))

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Mantovaniju, tudi v imenu Komisije, in odgovornim odborom za dejavno vključevanje in podporo med pogajanji o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje.

To priporočilo obravnava bistvo EU: mobilnost, sodelovanje med državami, spodbujanje blaginje in pomoč posameznim državljanom. Ker ste nas vi, v Evropskem parlamentu, in države članice prosili, da najdemo načine za pospeševanje mobilnosti in vseživljenjskega učenja, brez česar ne moremo doseči ciljev lizbonske pogodbe, smo predlagali evropsko ogrodje kvalifikacij. Evropsko ogrodje kvalifikacij se je razvijalo v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, tj. razsežnosti izobraževanja v lizbonski strategiji.

Evropsko ogrodje kvalifikacij si prizadeva za odpravo ovir, s katerimi se srečujejo evropski delavci in učenci pri zamenjavi službe ali selitvi v drugo državo zaradi službe ali študija. Evropejci imajo pogosto težave pri uveljavljanju svojih kvalifikacij v drugih evropskih državah. Celo v svoji državi njihove poti izobraževanja ovira slabo povezovanje različnih delov nacionalnega izobraževalnega sistema.

Evropsko ogrodje kvalifikacij bo zadevalo različne nacionalne sisteme kvalifikacij držav in bo delovalo kot prevajalsko orodje. Tako bodo kvalifikacije iz drugih držav bolj pregledne in bodo posameznikom omogočile, da se v primeru želje po delu ali študiju preselijo v drugo državo.

Na nacionalni ravni bo ogrodje spodbudilo razvoj okvirov nacionalnih kvalifikacij, kar dejansko že poteka. Okviri kvalifikacij pospešujejo vseživljenjsko učenje tako, da ljudem omogočajo lažje prehajanje med različnimi vrstami ustanov za izobraževanje in usposabljanje, na primer iz poklicnega usposabljanja v visokošolsko izobraževanje.

Priznati moram, da je evropsko ogrodje kvalifikacij tehničen, celo zapleten instrument. Uporabljali ga bodo predvsem strokovnjaki in izobraževalni organi, vendar je namenjeno državljanom.

Danes razpravljamo o rezultatu skupnih prizadevanj Komisije, držav, socialnih partnerjev, združenj za izobraževanje in usposabljanje ter drugih zainteresiranih strani. Evropsko ogrodje kvalifikacij je bilo oblikovano predvsem na podlagi soglasja, zato smo si prizadevali v proces vključiti zainteresirane strani.

Evropsko ogrodje kvalifikacij predlaga, da države do leta 2010 prilagodijo svoje sisteme kvalifikacij in do leta 2012 zagotovijo, da se posamezne nacionalne kvalifikacije ujemajo z ustrezno stopnjo evropskega ogrodja kvalifikacij. Te datume sta predlagala Svet in Parlament.

Prav tako smo se z veseljem strinjali s predlogom Parlamenta, da se vključijo nova priporočila o zagotavljanju kakovosti, pri čemer menimo, da to krepi pomembnost teh načel.

Prav tako se strinjamo s predlogom Parlamenta, da se vključijo sklicevanja na kreditne sisteme, ki priznavajo hiter razvoj in izvajanje sestavnih delov sistemov kvalifikacij.

Menimo, da sta Parlament in Komisija resnično izboljšala besedilo. Pristop, ki so ga Parlament, Svet in Komisija sprejeli v pogajanjih, v Evropi odraža soglasje v zvezi z evropskim ogrodjem kvalifikacij.

Evropsko ogrodje kvalifikacij je pobuda, pri čemer večina držav priznava njegov potencial za mobilnost in potencial kot instrument za vseživljenjsko učenje.

Velika večina zdaj razvija nacionalne okvire kvalifikacij v povezavi z evropskim ogrodjem kvalifikacij, torej ima ta predlog že velik vpliv na sisteme evropskega izobraževanja in usposabljanja.

Upam, da boste ta predlog podprli na prvi obravnavi in ga bo lahko Svet uradno sprejel v prihodnjih tednih.

  Mario Mantovani (PPE-DE), poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, menim, da nocojšnji večer pomeni začetek velikega projekta, na katerega so Evropa, države članice, regije in mesta Evropske unije čakali že dolgo, pri čemer je to cilj za katerega so si več let prizadevale različne zainteresirane strani na področju izobraževanja, zaposlovanja, trgovine in gospodarstva ter hkrati nekaj, kar si želi vsa družba.

Jutri bomo s potrditvijo evropskega ogrodja kvalifikacij določili temelje za boljši jutri, pri čemer bomo prihodnjim generacijam omogočili skupno referenčno točko za kulturno, izobraževalno in poklicno sodelovanje, usposabljanje in seveda zaposlovanje.

V skladu z lizbonsko strategijo evropsko ogrodje kvalifikacij pomeni neposredno pot k izboljšanju povezav med šolami, univerzami in delovnimi mesti ter med formalnim, neformalnim in priložnostnim vseživljenjskim učenjem, kar zagotavlja preglednost pri priznavanju kvalifikacij in certifikatov, oboje na nacionalni in sektorski ravni, ter vedno v evropskem okviru. Ne nazadnje bo ogrodje okrepilo sodelovanje med državami članicami na občutljivem področju primerjave različnih sistemov.

To je ponavljajoča se tema, ki je v skladu z lizbonsko strategijo sprožila, da smo prevzeli ustrezno odgovornost za izbiro, ki bo zagotovo spodbujala rast, razvoj in konkurenčnost v Evropi, ki mora priznavati socialno kohezijo kot enega svojih ciljev.

To je dolgotrajen projekt, ki izhaja iz bolonjskega procesa, kot ustreznica sistemu za zbiranje in prenos kreditov, pred ponovno pojavitvijo v sistemu za poklicno usposabljanje na vrhu v Barceloni. Izboljšan je bil v Bergnu leta 2004 in ponovno v Svetu leta 2005, ki je ponovno poudaril potrebo po sprejetju sedanjega okvira. Zgodovinska pot, ki jasno ponazarja ambicijo evropskih nosilcev odločanja, da vzpostavijo nov instrument, ki ga mnogi obravnavajo kot revolucionarnega, vendar pomembnega za evropski proces združevanja za katerega si prizadevamo že toliko let.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, prepričan sem, da ta okvir ne bo le spodbudil čezmejne mobilnosti, ampak bo deloval kot gonilna sila za notranjo mobilnost EU, če na splošno upoštevamo študente, delavce, raziskovalce in prostovoljce ter vse tiste, ki morajo po Evropi prosto gibati brez povzročanja preplaha ali pretiranih skrbi. Gotovo se spominjate zgodbe poljskega vodovodnega inštalaterja, ki je pretresla Francijo: to je bil eden od glavnih razlogov, da so Francozi na referendumu zavrnili evropsko ustavo.

Besedilo, ki je zdaj pred nami, je rezultat večmesečnega dela, tesnega sodelovanja s predstavniki Sveta pod portugalskim predsedstvom, ki je takoj prepoznalo pomen tega ambicioznega projekta.

Komisija, ki jo zastopa komisar Figeľ, je natančno spremljala celoten postopek, pri čemer smo zaradi duha partnerstva lahko izboljšali besedilo z vstavitvijo ključnih idej, ki so pomembne za odbor za zaposlovanje in socialne zadeve. Zato sem izjemno hvaležen svojim kolegom, poročevalcem v senci, torej liberalcem gospe Castex, gospodu Kusstatscherju, in tudi gospodoma Mannu in Kasoulidesu ter vsem, ki so prispevali k temu. Zaradi velikodušnega sodelovanja in predanosti smo lahko vključili naslednje ideje: socialno vključevanje, zahteve trga dela, osebni razvoj ob različnih vrstah usposabljanja, nediskriminacija z vključevanjem invalidov, enake možnosti, spoštovanje načela subsidiarnosti in vzpostavljanje koordinacijskih točk v državah članicah.

Prav tako smo zagotovili, da je priporočilo nezavezujoče, čeprav je po naravi še vedno zakonodajno. Očitno to ni bilo zaradi pomanjkljivosti, ampak bolj zaradi občutka odgovornosti in dejstva, da se spodbudi in pospeši uporaba tega instrumenta v tistih državah, ki potrebujejo več časa. Skratka ni dvoma, da je izboljšanje mogoče, seveda pa je v življenju mogoče izboljšati vse. Vendar sem prepričan, da imamo pred seboj besedilo z dušo in vestjo.

Sam verjamem, da je delo Evropskega parlamenta sprejemati zakonodajo v pravem interesu državljanov. To smo storili v tem primeru. Dokaz za to je odobritev besedila na prvi obravnavi, delno zahvaljujoč gospodu Gaľu iz odbora za kulturo in izobraževanje, odbora za pravice žensk in enakost spolov in odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki so pozitivno prispevali.

  Pilar del Castillo Vera (PPE-DE), pripravljavka mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (ES) Gospod predsednik, komisar, začenjam s čestitkami poročevalcu, ker je objektivno obravnaval temo, ki zajema veliko več, kot si lahko predstavljamo.

Dejansko bodo Evropa in različne države EU v globaliziranem svetu opredeljene glede na kvalifikacije človeških virov. Če bi morali v enem stebru povzeti to, kar bo Evropi in vsem državam, ki jo sestavljajo, omogočilo konkurenčnost v svetu, so to kvalifikacije človeških virov, torej državljani Evrope.

Ob upoštevanju tega je bistveno, da se vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje prilagodi zahtevam trga dela in se nanje nenehno odziva. V nasprotnem primeru bo konkuriranje nemogoče.

Prav tako se bomo soočili z naslednjim protislovjem: ljudje se starajo, vendar so starejši ljudje vedno mlajši in bolj dejavni, čeprav nimajo dovolj virov za nadaljevanje svoje produktivnosti in razdajanje družbi ter iskanje izpolnitve na področju zaposlovanja.

Ob upoštevanju tega je prvi vidik, da mora biti vseživljenjsko usposabljanje, ki temelji predvsem na tehnološki razsežnosti, kar omogoča dodano vrednost, glavna skrb. Vendar obstaja tudi drugi vidik, ki zadeva prihodnost Evrope, to je združevanje človeških virov na konkurenčnem notranjem trgu, za kar so potrebne kvalifikacije, ki jih priznavajo vse države članice, kar bo državljanom iz različnih držav omogočilo medsebojno konkurenčnost na podlagi usposabljanja, ki ga vsi priznavajo.

Ker je za razvoj posameznika in notranjega trga v tako konkurenčnem svetu nujno, je to tema, ki ima veliko večji pomen, kot ji ga morda namenjamo z razpravo tako pozno zvečer.

  Predsednik. − Hvala gospa del Castillo, čeprav so večerne razprave vedno najbolj zanimive.

  Milan Gaľa, pripravljavec mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. – (SK) Najprej se zahvaljujem poročevalcu gospodu Mantovaniju za njegovo delo v zvezi s poročilom o evropskem ogrodju kvalifikacij. O tej temi v Evropskem parlamentu razpravljamo že od pomladi leta 2006. Kot vemo so večja pooblastila za evropsko ogrodje kvalifikacij sestavni del lizbonske strategije. Ogrodje bo delovalo kot prevajalsko orodje med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi, pri čemer bo njegovo izvajanje povzročilo večjo preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij državljanov v posameznih državah članicah. Razen tega bo evropsko ogrodje kvalifikacij pomagalo mednarodnim sektorskim organizacijam izboljšati povezave med sistemi sektorskih kvalifikacij in nacionalnimi sistemi kvalifikacij, s čimer bo pomagalo povečati mobilnost delavcev in učencev.

V skladu z načelom subsidiarnosti izražam podporo nezavezujoči naravi evropskega ogrodja kvalifikacij v državah članicah in vzpostavitvi sistemov nacionalnih kvalifikacij v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Vendar bo evropsko ogrodje kvalifikacij postalo učinkovit instrument za prepoznavanje in primerljivost kvalifikacij na evropski ravni le, če se bo nenehno izvajalo kot del sistemov vseživljenjskega učenja v državah članicah EU. Ker je evropsko ogrodje kvalifikacij neposredno povezano z načinom uveljavljanja državljanov na trgu dela in vpliva na kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ga je mogoče obravnavati kot pomembno orodje za pospeševanje konkurenčnosti.

  Thomas Mann, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, evropsko ogrodje kvalifikacij pomeni začetek emancipacije poklicnega usposabljanja na ravni EU, ker bo omogočilo priznavanje poklicnih kvalifikacij, tako kot akademskih kvalifikacij, v vsej Evropi. To zahteva čas in pripravljenost za sodelovanje, usklajevanje in spremembo miselnosti. Ljudje, ki zagovarjajo le to, kar poznajo, in se bojijo novih izkušenj, ne smejo biti presenečeni, če bodo ugotovili, da so premalo mobilni.

Potrebujemo večjo jasnost. Kvalifikacije nacionalnega usposabljanja morajo biti primerljive, čeprav to ne pomeni, da jih je treba standardizirati. K temu sem pozival že lansko leto v poročilu na lastno pobudo o evropskem ogrodju kvalifikacij, ki sem ga pripravil za Parlament. Od takrat se je zgodilo veliko stvari. Strahovi, da bodo države članice izgubile pristojnosti, so bili odpravljeni tudi v moji državi. Vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje kvalifikacij sta bila glavna mejnika nemškega predsedovanja Svetu, ki je bilo priznano kot uspešno. Zdaj je v polnem zagonu vzpostavljanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij, kar pravzaprav enostavno glede na federalno ureditev Nemčije in avtonomijo vsake dežele.

Zahvaljujem se Mariu Mantovaniju v imenu skupine PPE-DE za vztrajnost pri sodelovanju s Komisijo in Svetom in za obveščanje vseh v skupini, ki so spremljali evropsko ogrodje kvalifikacij. Upam, da bo poročilo sprejeto jutri na prvi obravnavi.

Od zdaj naprej, ko obravnavamo podrobnosti, je potrebna obsežna razprava med vodjami usposabljanja, učitelji in ustanovami za usposabljanje. To sem doživel ravno včeraj na srečanju z učitelji višje poklicne šole iz zvezne dežele Hessen. Pri razvrščanju kvalifikacij, na primer, nemški mojster ali certifikat obrtnika spada vsaj v tretjo ali četrto kategorijo od osmih. Drugi te kvalifikacije sploh ne poznajo. Ljudje ne prepoznajo moči nemškega dvojnega sistema, če je sami niso izkusili.

V evropski delavnici poučevanja in učenja, ki temelji na načelu subsidiarnosti, bosta razsežnost zaposlovanja in poklicna razsežnost bistveno okrepljeni na področju zaposlovanja in usposabljanja. Skupaj moramo in bomo dosegli ambiciozen cilj: vključitev standarda kakovosti, evropsko ogrodje kvalifikacij, v certifikate in diplome do leta 2010.

  Françoise Castex, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem in čestitam poročevalcu za odlično posvetovanje o tem priporočilu o evropskem ogrodju kvalifikacij. Prav tako se zahvaljujem Komisiji in Svetu za pozornost in razpoložljivost vsakomur.

V okviru evropskega ogrodja kvalifikacij imamo orodje, ki služi mobilnosti evropskih državljanov, kot del usposabljanja ali kot del poklicne mobilnosti. Prosti pretok oseb, ki je zapisan v pogodbah, še vedno ogrožajo težave državljanov v zvezi s priznavanjem kvalifikacij, ki so jih pridobili v svoji državi izvora, drugod v EU. Te kvalifikacije, ki jih podelijo države članice v skladu s svojimi postopki in sistemi, spadajo pod suverenost vsake države članice, kar evropsko ogrodje kvalifikacij spoštuje.

Vendar je treba kvalifikacije vedno več uporabljati zunaj države, v kateri so bile podeljene, kar želimo spodbuditi iz spoštovanja do vrednosti, ki jo diploma ali druga kvalifikacija, daje imetniku. Zato potrebujemo orodje za primerjavo in zlasti za pretvarjanje kvalifikacij iz ene v drugo državo članico. To je zlasti nujno in občutljivo vprašanje za poklicne kvalifikacije. Zato si je odbor za zaposlovanje in socialne zadeve prizadeval vključiti poklicne kvalifikacije v evropsko ogrodje kvalifikacij. To je bilo doseženo, zato smo zadovoljni.

Zaposleni in podjetja so vedno bolj mobilni na evropskem trgu dela. Zato zaposleni in delodajalci v vseh državah članicah potrebujejo zagotovila v zvezi z načinom ugotavljanja sposobnosti in vrednosti delavca, in sicer poklicnih kvalifikacij, ne glede na način, kako so bile pridobljene.

Komisar, poudarjam še eno stvar. Zdaj je evropsko ogrodje kvalifikacij lepo, vendar prazno ogrodje. Ker je treba za pravilno delovanje tega ogrodja preveriti in registrirati diplome, kvalifikacije in certifikate iz vsake države članice v zvezi z referencami iz evropskega ogrodja kvalifikacij. To bo pomenilo veliko dela za vse države članice ter bo zahtevalo veliko energije in strokovnega znanja. Bistvena po podpora Evropske komisije in evropskih agencij, zlasti imam v mislih Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop). Na vseh ravneh bo pomembno tudi sodelovanje socialnih partnerjev. Kot navaja priporočilo, jih morajo vključiti države članice in odbori za panožni dialog na ravni Skupnosti.

Končno bodo morali gospodarski partnerji, strokovne panoge, za popolno in učinkovito evropsko ogrodje kvalifikacij razumeti ogrodje in si ga prilagoditi. To ni le zaradi podeljevanja kvalifikacij, ki jih je treba vključiti v evropsko ogrodje kvalifikacij, ampak zato, ker podjetja potrebujejo merila za razvrščanje delovnih mest in za zaposlovanje. Evropsko ogrodje kvalifikacij mora hitro postati skupen referenčni okvir, pri čemer si želim ustreznega roka, do katerega bo evropsko ogrodje kvalifikacij postalo referenčni okvir povsod, celo v kolektivnih pogodbah.

  Ona Juknevičienė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Najprej moram pohvaliti gospoda Mantovanija za pripravo tega pomembnega dokumenta.

Glavni cilj tega dokumenta je poiskati način določanja in primerjanja različnih kvalifikacij na trgu dela in v izobraževalnem sistemu.

Nedvomno bo evropsko ogrodje kvalifikacij ugodno vplivalo na učinkovitost in prožnost trga dela EU. Pomembneje je, da bo evropsko ogrodje kvalifikacij pomagalo odpraviti diskriminacijo priseljencev in državljanov EU na delovnem mestu.

Na žalost imajo Litovci in državljani drugih držav EU težave pri uveljavljanju svojih kvalifikacij v drugih državah članicah. Zelo pogosto delodajalci ali institucije njihovih kvalifikacij ne priznavajo.

Ljudje menijo, da so diskriminirani, ker nimajo enakih možnosti za konkuriranje na trgu dela. Pogosto morajo sprejeti delo, ki je manj plačano in za katero imajo previsoke kvalifikacije. Na srečanju z Litovci, ki živijo in delajo v Londonu, sem bila obveščena o veliko pritožbah v zvezi z diskriminacijo na delovnem mestu ter težavami pri pridobivanju dela za katerega so ti ljudje kvalificirani.

Zato se ti ljudje počutijo kot drugorazredni državljani, čeprav so pogosto njihove kvalifikacije ter znanje in spretnosti veliko večja od kvalifikacij državljanov tistih držav, ki opravljajo iste vrste delo. Dela, ki si ga želijo, ali primerne plače ne morejo dobiti le zato, ker njihove kvalifikacije niso priznane.

Če povzamem, ta dokument je zelo pomemben za večino ljudi. Na žalost niti Komisija niti poslanci Parlamenta v 22 letih nismo uspeli rešiti te težave.

Leta 1985 se je Svet odločil uvesti sistem za ujemanje poklicnih kvalifikacij v različnih državah. Ta sistem ni prinesel nobenih rezultatov. Spet se nam na žalost ne mudi, zato predlagamo uvedbo sistema šele po letu 2012. Razen tega se to prepušča presoji držav članic.

Škoda je, da smo tako neučinkoviti. Morali bi se kaj naučiti iz svojih izkušenj.

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje je zelo pomembno za današnjo Evropo in Evropo v prihodnosti. Navsezadnje je zadovoljstvo osebe v zasebnem življenju in v družbi odvisno od tega, ali je ta oseba pripravljena na življenje in delo. Zgodovinski in sodobni dejavniki so sprožili potrebo po namenjanju posebne pozornosti ljudem nad starostjo 50 let in več ter mladim iz družin, ki se srečujejo z denarnimi težavami, zlasti v novih državah članicah. Vsi ne morejo ali ne smejo oditi v tujino zaradi iskanja dela. Ustvariti je treba pogoje, da se ljudje razvijajo v svojem okolju, tam, kjer živijo. Nacionalni okviri kvalifikacij morajo pomeniti instrument za razvrstitev kvalifikacij v skladu z merili, ki so določena za posebne, dosegljive ravni študija.

Evropska unija mora pravno in gospodarsko podpreti prizadevanja držav članic.

Unija mora državljanom razen možnosti za prosti pretok omogočiti tudi priznavanje poklicnih kvalifikacij.

  Sepp Kusstatscher, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Mariu Mantovaniju, ki je pri tem vprašanju sledil poti svojega soseda.

Pred nami je rezultat, ki bo od organov za izobraževanje v državah članicah zahteval uporabo tega skupnega ogrodja kot prevajalskega orodja in kot referenčno točko. Veliko je še prostora za večji pritisk zaradi večje preglednosti, boljše primerljivosti ter s tem enakosti in priznavanja različnih kvalifikacij v EU.

Zlasti pozdravljam dejstvo, da je ob splošni izobrazbi poklicno usposabljanje posebej omenjeno in ima enakovreden položaj, pri čemer se ne bodo le uradne diplome presojale glede na standard, ampak tudi neformalna znanja, ki jih ljudje pridobivajo na delovnem mestu ali doma.

Za težji dostop do trga dela je pogosto uporabljajo zvijače. Pogosto se organi za izobraževanje, poklicni odbori in strokovna združenja poskušajo upreti zunanji konkurenci tako, da zaradi oblike nasprotujejo priznavanju izobrazbe terciarnih in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih drugje. Leta 2010 bo to preteklost.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, „spodbujanje vseživljenjskega učenja“ zveni dobro, kaj ne, s tem, da Evropa odkrito deluje v korist ljudi in zaposlovanja?

Gospod Barroso je danes zjutraj povedal, da ne mara izvzetij, ampak je bil zaradi spoštovanja raznolikosti pripravljen sprejeti kompromis. To se lepo sliši, vendar smo pred še enim poskusom, da čudovito raznolikost spremenimo v navadno, usklajeno in dolgočasno.

Splošno rečeno je zdaj na vrsti izobraževanje. Vendar izobraževanje ni v pristojnosti EU. Izobraževanje zajemajo le predlogi iz členov 149 in 150 Pogodbe. To je torej tudi poskus prikritega pridobivanja pristojnosti. Če EU želi prevzeti pristojnost v zvezi z izobraževanjem, naj to stori pošteno, tj. z običajnimi postopki in z uporabo preglednosti, o kateri je toliko govora.

Po modelu ogrodja iz Bergna bosta priprava diplome EUROPASS in nadomestitev spričeval z Evropskim sistemom prenašanja kreditnih točk zahtevala usklajeno stopnjo evropskega ogrodja kvalifikacij. Z izdajanjem kvalifikacij na sektorski, regionalni in nacionalni ravni bo ta predlog EU zagotovil skoraj popolno obvladovanje kvalifikacij. Z izdajanjem ocen in podeljevanjem kvalifikacij bo ogrodje zagotovilo, da EU obide univerze in nacionalne vlade.

Britanska vlada odobrava uskladitev kvalifikacij. Na to se pripravlja tako, da tajnemu državnemu svetu omogoča nadzor nad univerzami in se pripravlja na predajo univerz EU. Zdi se, da mnenje univerz o tem ni pomembno.

Pravo stališče britanske vlade je razkrito z edino pripombo k temu sistemu. Ne želi, da je na dokumentih o kvalifikaciji logo EU. Namreč, vlada ne želi, da bi ljudje vedeli, da je izobraževanje prepustila EU.

Ali mi lahko pojasnite, zakaj ima vlada tako stališče? Zakaj se strinja s projektom EU, vendar hoče to ljudem prikriti? Ali tako ravnajo tudi druge nacionalne vlade? Nad tem ne bi bil presenečen, saj morda tudi te želijo ljudem prikriti, da njihove univerze delujejo na tak način.

Kot ste lahko razbrali, se s tem projektom ne strinjam, vendar ne zaradi nacionalnega ponosa britanskih univerz in visokošolskih ustanov. Ne. Zato, ker kot učitelj cenim izobraževanje in priznavam, da imajo evropske države univerze, na katere so upravičeno ponosne, tj. odlične centre učenja, katerih študentje so skozi stoletja prispevali k umetnosti, literaturi in znanosti ter tako povsod obogatili življenje ljudi.

Prav tako priznavam, da se je ta spodbuda civilizaciji pojavila zaradi ločenega razvoja in neodvisnosti teh središč učenja, pri čemer je vsako razvilo svoje posebnosti in identiteto.

Ali ni nenavadno, da v dobi, v kateri se osebna identiteta ljubosumno varuje in se kraja identitete šteje kot zločin, kar tudi je, nekateri ljudje brezbrižno iščejo načine, kako bi uničili edinstveno identiteto ustanov, ki so jih izoblikovale, s čimer zanikajo izobrazbo, ki so jo tam pridobili?

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, če naš kolega poslanec, gospod Mantovani, ne bi dobro izkoristil izkušenj bivših poslancev, ki so obravnavali to temo ali tako dobro sodelovali s Komisijo in Svetom, potem danes ne bi mogli razpravljati o predlogu za priporočilo evropskega ogrodja kvalifikacij. Tako lahko danes obravnavamo vzpostavljanje osmih ravni kvalifikacij, ki zajemajo splošno izobraževanje, izobraževanje odraslih, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter tri ravni kvalifikacij terciarnega izobraževanja.

V odgovor kolegu poslancu, ki je govoril pred mano, poudarjamo, da sta člena 149 in 150 Pogodbe prava pravna podlaga za predlagano priporočilo, ker omogočata vseživljenjsko učenje. Pod nobenim pogojem ne sprejemamo, da mora biti izobraževanje odgovornost EU: izobraževanje ostaja nacionalna odgovornost. Vendar se v primerjavi s kvalifikacijami v okviru evropskega ogrodja kvalifikacij ne upoštevajo metode in vrste poučevanja izobraževalnih ustanov. Zato tako primerjanje zadeva le znanje, sposobnost razumevanja in praktična uporaba znanja ter izkušenj.

Grčija in veliko drugih držav si posebej prizadevajo za neobvezno naravo evropskega ogrodja kvalifikacij. Izraženo je bilo uradno stališče, da pospeševanje razvrščanja kvalifikacij nikakor ni povezano z oblikovanjem nacionalnega izobraževalnega sistema ali s priznavanjem potrjevanja študijev. Razen tega v priložnostnem in neformalnem izobraževanju, zaradi raznolikosti in posebnih okoliščin v katerih se pridobiva, samodejno potrjevanje ni mogoče, ampak pomeni le referenco.

Prav tako moramo upoštevati, da ima lahko ista oseba več kvalifikacij na različnih ravneh.

  Joel Hasse Ferreira (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje je odločilen dokument, ki omogoča primerjavo nacionalnih in sektorskih referenčnih okvirov kvalifikacij na evropski ravni.

Potrjevanje pridobljenih kvalifikacij je bistveno, da se omogoči povezovanje napredovanja, doseženega zunaj formalnega izobraževanja, zlasti v delovnem življenju, z doseženim napredovanjem v formalnih sistemih. S tem prispeva k večji demokratizaciji v EU v zvezi z vodenjem osebnih poklicnih poti.

Ta direktiva, kot tudi poudarja eden od predlaganih in potrjenih predlogov spremembe v Parlamentu, spodbuja potrjevanje teh kvalifikacij v skladu s sklepi Sveta o skupnih evropskih načelih za prepoznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja.

Gospod predsednik, to nam bo omogočilo napredovanje k enotnemu evropskemu zakonodajnemu okviru, katerega cilj je skladnost brez zmanjševanja zagotovil, ki v nekaterih primerih že obstajajo. Gospe in gospodje, predlog direktive, o katerem razpravljamo, bo odločilno orodje za večjo prilagodljivost na trgih dela, pri čemer bo omogočilo boljšo zaščito interesov delavcev in boljšo možnost za zagotavljanje kakovostnih storitev. Ob tem lahko le pozdravim prizadevanje portugalskega predsedstva na področju izobraževanja, da se odločno in razmeroma hitro napreduje do odobritve Parlamenta na prvi obravnavi. Jasno je, da moramo v teh razmerah prav tako poudariti delo, ki so ga opravili poročevalec gospod Mantovani in poročevalci v senci, predvsem gospa Castex.

Za večjo učinkovitost in zagotavljanje več koristi od poklicne in akademske mobilnosti na območju Evrope, moramo še učinkoviteje delovati pri izvajanju evropskega ogrodja kvalifikacij in pri povezovanju z evropskim sistemom kreditnih točk, pri čemer to poročilo pospešuje bistveni napredek v tej smeri. Tako predlog direktive pospešuje enake možnosti v družbi znanja, v kateri živimo, s ciljem boljšega povezovanja trgov dela v različnih državah članicah, ob upoštevanju bogate raznolikosti različnih nacionalnih sistemov. Zato si zasluži našo potrditev.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, preglednost in primerljivost kvalifikacij, ki so pridobljene v različnih okoliščinah, sistemih in državah, olajša ocenjevanje ravni znanja za zaposlene in delodajalce, pri čemer se povečuje mobilnost na trgu dela. To zadeva zakonsko urejene poklice, zdravnike, sestre in druge poklice v zdravstvu, kjer so države članice EU vzajemno priznale kvalifikacije, ter druge poklice. Uvedba ogrodja kvalifikacij bo spodbudila večjo socialno kohezijo.

Seveda je potrebna drugačna obravnava umetniških izobraževalnih ustanov in poklicev, kjer nadarjenosti in sposobnosti ne smejo omejevati pravila ali jih posploševati, pri čemer se učitelj ne sme držati objektiviziranih meril, ampak ostaja mojster.

Čestitam poročevalcu.

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, menim, da je ta zelo dobra razprava zaznamovala začetek zelo pomembnega projekta, ki je pravočasno vzpostavljen, nujen in, kot so že drugi poudarili, pomeni podlago za današnjo in prihodnje generacije.

Bistven je za delovanje enotnega trga, socialni razvoj Evrope in za sposobnost evropskih državljanov, da se srečujejo s hitrimi gospodarskimi spremembami in spremembami na trgu dela. Omogoča osebno napredovanje in povezovanje družbe. Menim, da je bila razprava zelo konstruktivna in usklajena, razen v zvezi z izjavo rojaka, ki si je dovolil izraziti mešanico očitnega pretiravanja in precenjevanja s precejšnjim ideološkim predsodkom, kar popolnoma napačno prikazuje to, kar se predvideva in predlaga.

To je priporočilo in zato ni zavezujoče. Evropsko ogrodje kvalifikacij ne bo podeljevalo kvalifikacij, to bo naloga držav, univerz in drugih ustanov, ki ostajajo neodvisne. Obstajala bo referenčna raven evropskega ogrodja kvalifikacij, na primer na četrti ravni, vendar bo nacionalna raven prav tako upoštevana v kvalifikaciji.

Zato v tem parlamentu in Svetu, kljub enemu posamezniku, z veseljem pozdravljam soglasje v zvezi zakonodajnim predlogom o evropskem ogrodju kvalifikacij, da se to kaže na nacionalni ravni, kjer se opaža pravi zagon v zvezi z vzpostavljanjem nacionalnih okvirov kvalifikacij.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Ob koncu razprave se najprej zahvaljujem tolmačem, ki so se odločili ostati, čeprav jim ni bilo treba.

Glasovanje bo potekalo v sredo ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Evropski referenčni okvir bo zmanjšal zapletenost sistema s 27 dvostranskimi odnosi za priznavanje kvalifikacij, ki se pridobivajo z akademskim in poklicnim izobraževanjem. Bolonjski proces, ki bo do leta 2010 vzpostavil evropski izobraževalni prostor, s tem dobiva instrument za priznavanje vseh kvalifikacij, ki jih je mogoče pridobiti v državah članicah Unije.

Čeprav 9 od 10 državljanov Evropske unije meni, da je vseživljenjsko učenje pomemben instrument za razvoj poklicne poti, pomanjkanje finančnih sredstev povzroča veliko pomanjkanje usposabljanja, ki se zahteva v sedanjem gospodarstvu. Nedavna raziskava Eurobarometra kaže, da je le 58 % vprašanih sposobnih uporabljati računalnik, pri čemer le polovica od njih trdi, da uporabljajo internet. Razen tega nad 60 % državljanov pri svojem delu ni sposobnih uporabljati tujega jezika. Državni proračuni, ki so namenjeni vseživljenjskemu izobraževanju, se razlikujejo od 40 % skupnega zneska za izobraževanje v severnih državah, do pod 10 % v novih državah članicah.

Tako je treba pobude, kot sta Grundtvig ali Erasmus za mlade podjetnike, razširiti in podvojiti sredstva, ki bodo dopolnila nezadostna nacionalna finančna sredstva. Razen tega je treba evropski referenčni okvir dopolniti s programi, ki bi vzpostavili prave evropske kvalifikacije, priznane na celotnem ozemlju Evropske unije.

  Rumiana Jeleva (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Pomembno je poudariti, da je sektor priložnostnega izobraževanja premalo razvit, precej neznan in pogosto oddaljen od formalnega izobraževanja. Evropsko ogrodje kvalifikacij je ključni instrument za odpravo te razlike in orodje za ponovno ocenitev in preoblikovanje poklicne orientacije in informacijskega sistema.

Razvoj evropskega ogrodja kvalifikacij bo olajšal mobilnost delovne sile v 31 sodelujočih državah in pospešil vključevanje sektorskih in industrijskih organizacij iz novih držav članic EU pri porabi sredstev iz Evropskega socialnega sklada, ki se dodeljujejo za pridobivanje novih kvalifikacij ali nadgrajevanje obstoječih. Za mlajše države članice EU, kot je Bolgarija, je pomembna priložnost za izmenjavo dobrih praks in izvajanje pilotnih programov Skupnosti.

Razvoj in izvajanje evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), ki je nameravalo olajšati zbiranje, prenos in priznavanje rezultatov izobraževanja, ne glede na to, kje in kako so bili doseženi, sta zelo pomembna za prehodna obdobja, ki veljajo za Bolgarijo in Romunijo. Sistem kreditnih točk bo pospeševal prost pretok in širitev dostopa do trga dela za večino človeških virov v Skupnosti in hkrati zagotavljal zanesljivo podlago za primerjave.

Verjamem, da bo evropsko ogrodje kvalifikacij še dodatno spodbudilo razvoj tega procesa.

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Priznavanje znanja, spretnosti in sposobnosti državljanov je nujno za konkurenčnost in socialno kohezijo Evropske unije ter mobilnost posameznih državljanov. Sodelovanje v vseživljenjskem učenju in dostop do vseživljenjskega učenja za vse, vključno z invalidi, je treba pospeševati in izboljšati na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. Mlade, odrasle, priseljence in ročne delavce v vsej Evropi, ki so neformalno pridobili znanja in spretnosti in nikoli niso bila priznana, je treba spodbuditi k sodelovanju v programih vseživljenjskega učenja, s čemer se bodo te skupine izognile socialni izključenosti in izključenosti s trga dela.

Pri vsem tem je pomembna vloga skupnega referenčnega okvira, ki služi kot prevajalsko orodje med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi, za splošno in visoko izobraževanje ali za poklicno izobraževanje in usposabljanje. To bo povečalo preglednost, primerljivost in mobilnost kvalifikacij državljanov v različnih državah članicah.

Naloga referenčnega okvira je povezovati in usklajevati nacionalne sisteme kvalifikacij za zagotavljanje nediskriminacije, večjega dostopa in napredovanja kvalifikacij v povezavi s civilno družbo in trgom dela.

Za odpravo ločevanja, ki obstaja v izobraževanju, podpiram uvedbo ukrepov za zagotavljanje informacij in vključevanje v socialni dialog.

Prav tako menim, da je pomembno priznati priložnostno učenje, ki ga pridobivajo delavci, da se jim omogoči lažja sprememba delovnega mesta.

Evropska unija mora postati družba znanja, ki je dobro pripravljena na srečevanje izzivov globalizacije. V takšni družbi se morajo državljani vsake države članice prilagoditi izpolnjevanju potreb trga dela, ki ga usmerja konkurenčnost. Zato bo učenje temeljni pogoj za vse starostne skupine.

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. – Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje je dober primer pravilnega delovanja Evropske unije v zvezi s spodbujanjem čezmejne mobilnosti. V zadnjih letih nas je večina v imenu državljanov svojih držav članic predstavljala ljudi, ki menijo, da so v primeru izkoriščanja možnosti prostega pretoka ljudi, ki jim je na voljo v EU, in dejanske selitve v drugo državo diskriminirani, ker v novi državi stalnega prebivališča njihove kvalifikacije niso ustrezno priznane. Evropsko ogrodje kvalifikacij, ki bo delovalo kot prevajalsko orodje za nacionalne organe, bo našim udeležencem nedvomno pomagalo pri odpravi te nesmiselne diskriminacije. Prav tako bi moralo delovati v korist katere koli države članice, v katero se oseba preseli, ker bo zagotovilo možnost natančnega ocenjevanja posameznikovih kvalifikacij.

20. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

21. Konec seje

(Seja se je končala ob 00.05.)