Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 24. oktober 2007 - Strasbourg

12. Odnosi med EU in Srbijo (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0325/2008) gospoda Kacina v imenu odbora za zunanje zadeve o odnosih med EU in Srbijo s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo [2007/2126(INI)].

  Jelko Kacin (ALDE), Poročevalec. – Danes nastopam kot poročevalec pa hkrati kot liberalni demokrat, kot Slovenec, kot nekdanji Jugoslovan in kot Evropejec. Komaj 15 let nazaj je država, v kateri sem se rodil, v številnih krvavih vojnah, ki so trajale skoraj celo desetletje, razpadla.

Danes se mnoge države te regije, med njimi tudi Srbija, še vedno soočajo z uničujočimi posledicami konflikta. Tem krhkim in mladim demokracijam pomeni članstvo v Evropski uniji močno vzpodbudo za nadaljnjo demokratizacijo. Evropska unija, kateri si te države čim prej tako želijo pridružiti, temelji na skupnih vrednotah in standardih. Med najpomembnejšimi je vladavina prava.

V primeru balkanskih držav pa ne gre le za reforme pravosodnega sistema, ampak tudi za polno sodelovanje z mednarodnim sodiščem v Haagu.

– Srbija do zdaj ni izpolnila svoje domače in mednarodne obveznosti ter aretirala štirih preostalih ubežnikov, obtoženih vojnih zločinov, vključno z Mladićem in Karadžićem, ki sta obtožena zaradi vodenja pokola približno 8 000 civilistov v Srebrenici. Že oseba, ki umori enega samega človeka, stori zločin, tisti, ki izvršijo genocid, pa predstavljajo mednarodno in politično grožnjo.

Pred pripravo tega poročila sem obiskal Srebrenico. Verjamem v srbsko samospoštovanje. Zato vztrajam, da mora srbska država dokazati svoje sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY). Maja je začela delovati nova proevropska vlada, ki je kot enega od svojih ključnih ciljev določila sodelovanje s tem sodiščem. To je napredek, s katerim se v celoti strinjam. Prav tako se strinjam z dejstvom, da je vlada ukrepala proti, aretirala in izročila dva od šestih najbolj iskanih ubežnikov, Tolimirja in Djordjevića.

Te aretacije dokazujejo, da je Srbija sposobna poiskati in aretirati tudi ostale ubežne vojne zločince. Kot je izjavila glavna tožilka gospa Del Ponte, glavna ovira ni sposobnost, ampak uresničevanje sposobnosti v obliki konkretnih rezultatov. Zato se EU v tem odločilnem trenutku ne more odpovedati svojemu pogojevanju.

V času, ko narašča napetost v zvezi s prihodnjim statusom Kosova, bi bilo napačno predvidevati, da bi popuščanje pri pogojevanju EU in dajanje koncesij Beogradu dolgoročno koristilo EU ali Srbiji. Popuščanje v zvezi z vojnimi zločinci sicer lahko ustreza današnji realpolitiki, vendar ne bo prispevalo k dolgoročnemu miru ali stabilnosti v regiji.

Pogosto slišimo, da je Srbija ključna za stabilnost v regiji, vendar politiki v Beogradu napačno predvidevajo, da bo to pomenilo prednostno obravnavanje Srbije. Srbija bi morala izkoristiti svoje mnoge prednosti in možnosti ter delovati kot vzgled za svoje sosede v regiji, namesto da te trpijo zaradi srbske trmoglavosti.

Res je, da EU ne bo celota, dokler ne bo njen del tudi Balkan, vendar si za to ne smemo prizadevati za vsako ceno, pri čemer zagotovo ne smemo ogrožati mednarodnega prava in zanemarjati temeljnih evropskih vrednot.

Srbski državljani imajo pravico, da izvejo resnico o nedavnih politikah vojne, izvedenih v njihovem imenu. Tudi iz tega razloga podpiram nedavno pobudo posebnega tožilca, da se ugotovijo politični motivi za umor predsednika vlade Djindjića. Tudi zato obžalujem popustljivost srbskega sodišča za vojne zločine pri izrekanju kazni za štiri člane enote Škorpijoni, ki so umorili šest muslimanov iz Srebrenice.

Srbija ima velik gospodarski in kulturni potencial ter veliko nadarjenih posameznikov na vseh družbenih področjih. Nova vlada je dokazala, da ima veliko dejavnih in ambicioznih ministrov. Nobenega dvoma ni, da je Srbija administrativno in institucionalno sposobna za strokovno obvladovanje prihodnjih pogajanj za članstvo v EU.

V zadnjih mesecih je bil dosežen napredek na več področjih, na primer zaključek tehničnih razprav v okviru pogajanj za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ratifikacija kjotskega protokola, srednjeevropski sporazum o prosti trgovini ter izvolitev varuha človekovih pravic, guvernerja srbske centralne banke, pooblaščenca za obveščanje javnosti in članov sveta državnega revizijskega organa.

Vendar žal v zvezi z imenovanjem sodnikov ustavnega sodišča ni bilo vidnega napredka. Poleg tega se nadaljuje javna črnitev udeležencev civilne družbe, ki kritizirajo vlado ali pozornost usmerjajo na občutljiva vprašanja, kot so vojni zločini. V tem smislu obsojam nedavne dogodke v Novem Sadu, kjer je neonacistična organizacija napadla miroljubno zborovanje posameznikov, ki so se zbrali na protifašističnih demonstracijah. Nujno je, da zadevni organi poiščejo storilce in temeljito raziščejo to kaznivo dejanje.

Hkrati priznavam, da strog vizumski režim EU, ki običajnim Srbom preprečuje srečevanje z njihovimi kolegi v Evropski uniji, ovira demokratični napredek Srbije ter prispeva h ksenofobiji in nacionalizmu.

Podpiram sporazume, ki so bili sklenjeni po pogajanjih. Čeprav so ti sporazumi pomemben prvi korak, mora biti končni cilj zagotoviti prosto potovanje za vse državljane v regiji. Ali ste vedeli, da ima le ena desetina Srbov potni list? Tudi preostalemu delu prebivalstva moramo zagotoviti konkretne koristi. Svet pozivam, da zagotovi, da bodo sporazumi začeli veljati na začetku naslednjega leta, ter pripravi konkreten načrt za liberalizacijo vizumskega sistema.

To priložnost želim izkoristiti, da se zahvalim svojim pomočnikom, kolegom poslancem, sekretariatu odbora za zunanje zadeve, političnim skupinam, Komisiji, srbski misiji pri EU in srbskemu uradu za evropske integracije.

Na koncu želim dodati osebno mnenje. Kot eden od redkih poslancev Evropskega parlamenta sem bil rojen na zahodnem Balkanu, zato sem zelo ponosen na svojo vlogo poročevalca. Moja država Slovenija članica EU ni postala zato, ker bi bilo to enostavno, ampak ker je bilo težko. Vendar smo uspeli, kot bodo uspeli tudi srbski politiki, intelektualci in poslovneži, ko se bodo za to odločili. Srbijo in srbske državljane pozivam, naj se prebudijo, začnejo pomagati samim sebi, svojim sosedom in celotni regiji ter se nam pridružijo. Storite to. Dovolj ste močni. Skupaj nam bo uspelo.

  Predsednik. − Parlamentu se zahvaljujem za popuščanje v zvezi z običajnim obsegom časa. Parlamentu se opravičujem v imenu gospoda poročevalca. Hvala.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, Srbija leži na območju Evrope in vsi priznavamo, da se je v zadnjih letih soočala z velikimi izzivi, dejansko še več kot to, soočala se je z izredno težkimi izzivi zaradi njene pomembnosti za stabilnost in razvoj regije Zahodnega Balkana. Evropska unija je Srbiji pomagala pri premagovanju teh izzivov s spodbujanjem ter oprijemljivim in vidnim prikazovanjem koristi Evropske perspektive.

Tako smo srbskim državljanom in organom poskušali dokazati našo zavezanost, da Srbijo približamo Evropski uniji. S pomočjo proevropskim političnim in socialnim silam, ki so naklonjene potrebnim reformam za utrditev demokracije in razvoja v državi smo poskušali pokazati, da obstaja nadomestna možnost.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je bistven korak v približevanju Zahodnega Balkana Uniji. Prav tako predstavlja ključen instrument za razjasnitev Evropske perspektive. V tem smislu menimo, da je zelo pozitivno, da je Komisija zaključila pogajanja s Srbijo o sklepu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Iskreno upamo, da bodo pogoji Komisije za podpis sporazuma v kratkem doseženi.

V Svetu obstaja trdna politična podpora za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma takoj, ko se izpolnijo zahtevani pogoji. Vendar mora Srbija v celoti sodelovati Mednarodnim kazenskim sodiščem, šele nato lahko Svet začne z izvajanjem sporazuma.

Možnost enostavnejšega potovanja za državljane Srbije v Evropsko unijo bi prav tako okrepila vezi med nami in nedvomno prispevala k procesu demokratizacije in proevropskem mišljenju srbske družbe.

Menimo, da so sporazumi o pridobivanju vizumov in ponovnem sprejetju oseb, ki so bili podpisani septembra in bodo začeli veljati z januarjem 2008, ključni.

Komisija se je s Srbijo sporazumela, da začne dialog o liberalizaciji vizumov po začetku veljavnosti teh sporazumov. Prav tako je EU Srbiji razjasnila, da njen proces vključevanja ni povezan z vprašanjem določitve prihodnjega statusa Kosova. Dejansko se vsaka država priključitvi v Evropsko unijo približuje po svojih merili in v skladu s pogoji stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter københavnskih meril.

Končno gospod predsednik, gospe in gospodje, ponovno poudarjam pomembnost, ki jo predsedstvo Evropske unije pripisuje možnosti za razpravo z Evropskim parlamentom o pomembnosti zagotovitve evropske prihodnosti za Srbijo, tako za Srbijo samo in tudi za regijo. Zahodni Balkan nedvomno ostaja ena od prednostnih nalog Evropske unije in naš končni cilj je ustvariti stanje miru, stabilnosti, demokracije in blaginje v tej regiji.

Zato imamo vizijo vključiti te države v Unijo, pri čemer stabilizacijsko-pridružitveni proces ostaja okvir za pripravo tega možnega pristopa. Srbija je država, ki je geostrateško izredno pomembna za stabilnost celotne regije, zato je napredek tega procesa bistven za doseganje končnega cilja EU v zvezi z Zahodnim Balkanom: da ta regija postane stabilna, mirna in napredna.

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, gospodu Kacinu čestitam za razumno poročilo, ki zajema bistvene vidike trenutnega stanja odnosov med Evropsko unijo in Srbijo. Svoje službe sem pozval, da nadaljnje ukrepajo glede priporočil iz poročila, kar je že bilo koristno pri pripravi letnega poročila Komisije o napredku, ki naj bi se sprejelo 6. novembra.

Vaše poročilo izpostavlja več področij, na katerih morata Evropska unija in Srbija okrepiti prizadevanja, kar v celoti podpiram. Zlasti se strinjam s pomenom, ki se namenja poenostavitvi vizumskih postopkov, in podpiram pozive k napredku v zvezi z liberalizacijo vizumskega sistema.

Prav iz tega razloga je Komisija sporočila svojo namero, da bo na začetku naslednjega leta z vsako od držav zahodnega Balkana začela dialog o načrtu za liberalizacijo vizumskega sistema z opredelitvijo zahtev in pogojev. To vprašanje je izjemno pomembno, tudi za zagotavljanje konkretnih dokazov za mlajšo generacijo v tej regiji, kaj Evropa dejansko pomeni.

Kar zadeva naše odnose s Srbijo, smo na zelo kritični točki. V zadnjih štirinajstih dneh sem s predsedstvom Sveta, državami članicami in srbskimi organi intenzivno razpravljal o tem stanju. Jasno je, da sta bila vprašanje statusa Kosova ter stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, vključno s pogojevanjem Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, glavni temi.

Končni rok za razpravo o Kosovu, 10. december, se hitro približuje in mednarodna trojka začenja s ključno stopnjo svojega dela. V celoti podpiramo delo predstavnika EU, veleposlanika Wolfganga Ischingerja, in pri doseganju rešitev v pogajanjih bomo raziskali vse možnosti.

Zdaj je bistveno, da obe strani – Beograd in Priština – prevzameta svojo odgovornost ter si začneta resno prizadevati za konstruktivne in ustvarjalne predloge, ki lahko pripeljejo do trajnostne rešitve, dosežene s pogajanji. Z državami članicami in srbskimi organi sem intenzivno razpravljal tudi o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Kar zadeva naš odnos s Srbijo, bo ta sporazum pomenil politični mejnik. Omogočil bo napredek k statusu države kandidatke za članstvo v Evropski uniji.

Komisija se je najprej pogajala in nato dokončala tehnično pripravo osnutka besedila tega sporazuma, ki ga zdaj ocenjujejo države članice v delovni skupini Sveta.

Intenzivno sodeluje s predsedstvom in državami članicami za dokončanje pravno-jezikovnega pregleda besedila, da bo Evropska unija tehnično pripravljena za čim prejšnji podpis sporazuma, če bodo veljali politični pogoji, zlasti popolno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, ki morajo pripeljati do aretacije vseh preostalih obtožencev. Kot razumem, je to v skladu s priporočilom iz vašega poročila, ki ste ga naslovili na Svet.

Kar zadeva Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v tem trenutku vidim pozitiven razvoj na srbski strani, kot sem že poudaril. Srbski vladi sem jasno sporočil, da je podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma dosegljiv. Zdaj je to vprašanje politične volje in spreminjanja sposobnosti v rezultate. Pripravljeni bomo, ko bo Srbija pripravljena na izpolnjevanje pogojev. Jasno je, da je zdaj na potezi Srbija.

Hkrati moramo pozdraviti tudi dosedanja prizadevanja Srbije. Ta se v naših razpravah prepogosto sploh ne upoštevajo. Od leta 2004 je Srbija sodelovala pri iskanju in izročanju več kot dvajsetih od štiriindvajsetih obtožencev Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. To dokazuje, da naša politika pogojevanja deluje.

Vendar sodelovanje s tem sodiščem ne more biti občasen postopek, zato si je treba bolj prizadevati za polno sodelovanje, zlasti v zvezi z okrepitvijo iskalnih akcij ter dostopom do arhivov in dokumentov.

Glavna tožilka bo jutri ponovno obiskala Beograd, kjer bo ostala dva dni, pri čemer bo upoštevala Komisija njene ugotovitve pri pripravi ocene o začetku stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

Podpis bo nato odvisen od polnega sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kar bomo ocenili skupaj s Svetom. To pomeni, da si mora Srbija na vse mogoče načine prizadevati, da poišče in aretira ubežnike ter sodišču zagotovi vse potrebne informacije, ki bodo prispevali k njihovi aretaciji in predaji haaškemu sodišču.

Srbija ima dejansko izjemen gospodarski, kulturni in intelektualni potencial, ki ga je treba izkoristiti in nadaljevati pot proti evropski prihodnosti države.

Komisija je v celoti zavezana evropski perspektivi Srbije. Prepričan sem, da lahko ta država sorazmerno hitro napreduje k Evropi, ko bo izpolnila temeljne pogoje.

To ni bistveno le za evropske težnje Srbije, ampak tudi za stabilnost in napredek celotnega zahodnega Balkana. Zato je skrajni čas, da se Srbija reši svoje mučne preteklosti in se v celoti približa Evropi.

  György Schöpflin, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, vsi v tem Parlamentu se strinjamo, da je prihodnost Srbije v Evropi in da je to zelo zaželeno tako za Srbijo kot za Evropo. Vprašanje je le, kako to doseči.

Bistvo te težave je, da Srbija še vedno nima stabilne in demokratične infrastrukture, čeprav ima zagotovo nekatere demokratične značilnosti. Zapuščina komunizma in vojn, ki so sledile razpadu Jugoslavije, je globoko zaznamovala srbsko družbo, zato je veliko težje vzdrževati delovanje zanesljivih in nepristranskih institucij. Šibka pravna država, korupcija in nepotizem ter zaskrbljujoče visoka raven vsakdanjega nasilja so znaki družbe, ki mora izvesti velike spremembe, preden se lahko demokracija obravnava kot skladna s københavnskimi merili.

Morda je najbolj škodljiv del te zapuščine to, da nacionalizem še vedno privlači politično pomemben del družbe, vključno z delom elite. Za vodilne osebe srbskega etničnega nacionalizma srbsko državljanstvo sovpada s srbsko narodnostjo. To močno vpliva na nesrbski del srbske družbe. Na tem področju mora politična elita v državi še veliko storiti. Le Srbija, tj. njena politična elita in srbska družba, lahko začne potreben prehod k demokraciji, človekovim pravicam in državljanstvu.

Zaključki iz tega premišljenega poročila zagotavljajo neizpodbitne smernice, kako je treba izvesti spremembe in kako lahko Srbija spet pridobi svoje mesto v Evropi.

  Justas Vincas Paleckis, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, medtem ko je zima skoraj pred vrati, se politično vzdušje v Srbiji približuje vrelišču. Zato si skupina PSE s sodelovanjem pri pripravi tega poročila zlasti prizadeva, da bi razumela položaj naroda, ki je izgubil privilegiran položaj iz nekdanje Jugoslovanske federacije, naroda, kjer so nacionalistični izbruhi škodovali celotni regiji, uničili veliko življenj, zahtevali veliko žrtev ter kot odziv dobili bombne in raketne napade.

Kljub temu si večina prebivalcev v državi želi le nadaljevanje poti k Evropi, s čimer bi zacelili svoje rane in rane sosednjih držav. To poročilo si na prijateljski, a strog način prizadeva za oblikovanje smernic za to pomembno pot. Posebej se želim zahvaliti kolegu gospodu Kacinu, ki v to poročilo ni vložil le veliko dela, ampak tudi svoj razum in srce.

Poudariti želim tudi uspešno delo proevropske srbske vlade v tem težavnem obdobju. Zaradi njenega delovanja je Evropski parlament lahko predlagal podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, morda celo še v letošnjem letu. Vendar je predvsem od Srbov samih odvisno, ali bo država lahko napredovala pri svojih odnosih z EU. Naša stran bo še naprej odločno podpirala stališče, da se bo sporazum podpisal le, če bo Srbija uspešno aretirala preostale vojne zločince.

Skupina PSE je predlagala nekaj predlogov sprememb poročila, ki si prizadevajo za večjo nevtralnost pri izražanju občutljivih vprašanj za Srbe. Ti med drugim predlagajo spremembo besedila uvodne izjave M, da se poudari, da je medetnična sprava nujna za zagotovitev stabilnosti v regiji.

Naše stališče je, da je Kosovo ločena težava, zato v tem poročilu skoraj ni omenjeno. Reševanje te težave Srbije ne sme odvračati od njene poti k Evropi, na kateri se bo sčasoma srečala s Kosovom in nekdanjimi jugoslovanskimi republikami ter dejansko s preostalo Evropo.

  István Szent-Iványi, v imenu skupine ALDE. – (HU) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej čestitam poročevalcu gospodu Kacinu za konstruktivno in uravnoteženo poročilo. Evropa unija se le leta 2003 zavezala k vključitvi Srbije v EU, ker je prepričana, da je Srbija pomemben dejavnik za regionalno stabilnost ter da je njena prihodnost v Evropi. Od tu naprej je hitrost vključevanja odvisna od Srbije v celoti.

Popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je pomemben pogoj. Dosegli smo napredek; dva od šestih najbolj iskanih vojnih zločincev sta bila izročena, vendar sta najbolj resna vojna zločinca Mladić in Karadžić še vedno na prostosti. Nujno je nadaljnje prizadevanje. Največji preskus moči tako za Srbijo in tudi Evropo je vprašanje statusa Kosova. Sedanje razmere so najresnejša ovira tako za regionalno stabilnost in tudi za vključitev Srbije v EU. Pričakujemo, da bo Srbija konstruktivno ukrepala ter čim hitreje in čim bolj zadovoljivo rešila te razmere.

Na področju pravic manjšin je bil dosežen napredek; zmanjšalo se je število nasilnih napadov in manjšinam so v okviru nove ustave zagotovljene nove pravice. Vendar sedanji napredek še zdaleč ni zadovoljiv: predpisi v zvezi z državnimi sveti še niso urejeni, pomanjkljiva je tudi zakonodaja, ki manjšinam zagotavlja pravico do samoodločanja. Prav tako mora Srbija izpolniti evropske naloge, saj ustavno sodišče dejansko ne deluje, pri čemer je kazenskopravni sistem počasen in pod vplivom politike, korupcija in organiziran kriminal pa prežemata vsa področja gospodarskega in družbenega življenja. Če si Srbija resnično želi vključitve, potem je zelo pomembno, da si na teh področjih bolj prizadeva. Evropa bo Srbiji nudila vso mogočo pomoč za uspešno izvajanje teh nalog, vendar je naloga Srbije, da jih uspešno izvede. Poudariti je treba, da so naši Srbski prijatelji sami odgovorni za to in morajo storiti vse v njihovi moči za zagotovitev uspešne vključitve Srbije v EU. Hvala, gospod predsednik.

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, Komisija bo kmalu odločila o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ki ga bosta sklenili EU in Srbija. Ta sporazum podpiram. Poslal bo jasno sporočilo na mednarodni ravni, da je Srbsko članstvo v EU del sedanjega političnega programa. To je prvi pomemben korak Srbije proti članstvu v EU.

Čeprav je več kolegov govorilo o težavah, s katerimi se je Srbija soočala v preteklosti in sedanjimi težavami v zvezi s pristopom Srbije ter stabilizacijskim sporazumom, moramo priznati tudi, da je ta država kljub vsem težavam dosegla veliko.

Kot je značilno za vse odnose med državami, ki so si blizu, se bodo tudi v prihodnosti še vedno pojavljale težave v zvezi s tem, kako bo Srbija obvladovala vprašanje Kosova, kako bo sodelovala z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in zlasti kakšni bodo njeni odnosi z drugimi sosednjimi državami, ki so bile formalno del Jugoslavije.

Vendar srbski organi jasno sporočajo, da si še vedno želijo napredka. Pripravljeni so razpravljati o modelih najboljše prakse, ki jim jih lahko predstavimo. Poglejte, kaj je Evropska unija zagotovila v preteklosti – več kot 165 milijonov EUR za prizadevanja za obnovo. Zavedati se moramo, da je vojna na Balkanu še vedno velika psihološka rana, ki ovira razvoj Srbije in tudi drugih držav. Tudi v nedavni preteklosti katere koli od naših lastnih držav lahko dejansko opazimo podobna psihološka bremena, ki smo jih morali sčasoma preseči.

Dovoliti moramo nekoliko odklona, da Srbija lahko izvede to tranzicijo in doseže napredek. Naša vloga in dolžnost je zagotoviti, da delujemo kot dobri sosedi in zanesljivi učitelji za najboljši potek zadev ter nagrajujemo pozitivni razvoj.

  Gisela Kallenbach, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcu za njegovo temeljito in izčrpno delo. Strinjamo se z dejstvom, da Evropski parlament jasno in redno prispeva l politični razpravi o razmerah v jugovzhodni Evropi. Srbija ima in je tudi v preteklosti imela pomembno vlogo v tej regiji.

Zato je pomembno, da se nenehno poudarja, da je prihodnost Srbije v EU, in da smo dobri in zanesljivi partnerji. Vendar sta za partnerski odnos potrebni vsaj dve strani, zato Srbijo pozivam, naj nadaljuje svoje prizadevanje za vključitev v Evropo in prevzame konstruktivno vlogo pri reševanju vprašanja Kosova.

Pričakujemo neomejeno sodelovanje s haaškim sodiščem – to je bilo že večkrat poudarjeno – in usklajenost z merili Evropskih standardov. Upam, da bodo k temu znatno prispevale tudi boljše možnosti za potovanja ter v prihodnosti omogočile izboljšanja.

Vendar ne morem podpreti predlogov, ki so bili občasno predloženi za uporabo različnih standardov pri pristopu k EU. Veseli me, da gospod poročevalec, gospod komisar in predstavnik Sveta zavzemajo isto stališče, zlasti zato, ker smo nedavno za to drago plačali.

Zelo dobro razumem težke in mučne razmere v Srbiji, vendar ponavljam, da sta za partnerski odnos potrebni vsaj dve strani.

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, kot v vsaki državi, ki je nedavno izgubila vojno in posledično svoje ozemlje ter vpliv, tudi v Srbiji močno podpirajo nacionalistične občutke večvrednosti. Namesto da Srbijo izoliramo in kaznujemo, ker še ni izročila vojnega zločinca Ratka Mladića, ji moramo ponuditi prihodnost, v kateri se bodo oblikovala tudi zagotovila za etnične manjšine v Vojvodini, Sandžaku in Preševu.

Moja skupina podpira prizadevanja poročila gospoda Kacina za približevanje Srbije članstvu v Evropski uniji. Žal odstavek 8, ki ga je dodal odbor za zunanje zadeve predvideva odločitev v zvezi s Kosovom. Kosovo bodo verjetno po 10. decembru kot državo enostransko priznale Amerika in številne države članice Evropske unije, Srbija pa si bo enostransko ponovno prilastila severni del Kosova. Zato nismo tako prepričani, da lahko prihodnji status Kosova prispeva k stabilnosti in vključevanju.

Čeprav se ta neutemeljen optimizem iz odstavka 8 ohranja, moja skupina umika svojo podporo temu poročilu.

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, to poročilo začne s stavkom: „ ... prihodnost Srbije (je) v Evropski uniji“. Nato nadaljuje: „ ... prihodnost vseh držav v regiji je v EU“. Te države v regiji so seveda Hrvaška, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora ter Albanija. Med nekaterimi od teh držav obstaja zgodovinsko sovraštvo, ki se je razvilo med nedavnimi tragičnimi vojnami.

EU je seveda prepričana, da bi se vse enostavno rešilo, če bi te države pristopile k Uniji. Vendar poglejmo primer, kaj bi se dejansko zgodilo, če bi pristopile. Te države imajo skupaj več kot 24 milijonov prebivalcev. Velik del tega prebivalstva bi uresničil svojo pravico, da se preselijo v drug del EU. Glede na pretekle izkušnje bi jih veliko prišlo v Veliko Britanijo. V Veliki Britaniji je že veliko priseljencev in prosilcev za azil iz EU in drugje. Neuradna politika britanskega notranjega ministrstva je, da različne etnične in verske skupine prosilcev za azil premešča v različne dele Združenega kraljestva, ker je zaskrbljena zaradi morebitnega nasilja in konfliktov med njimi. Če bi se Srbija in druge države z Balkana pridružile EU, bi se na britanskem ozemlju pojavilo še več njihovega zgodovinskega sovraštva in krvnega maščevanja.

Pot naprej za Srbijo in njene sosede je, da postanejo demokratične in neodvisne nacionalne države, ki mirno rešujejo medsebojne spore – in ne pridružitev Evropski uniji.

  Carl Lang, v imenu skupine ITS. – (FR) Gospod predsednik, evropski organi in zlasti poročilo gospoda Kacina Srbije na splošno ne obravnavajo kot suvereno državo, ampak kot nagajivega šolarja, ki vedno nagaja in za katerega ima Evropska unija pravico dodeljevanja dobrih in slabih ocen.

Srbija dobi dobro oceno, ko pridobi vlado, ki se jo označuje za proevropsko. To omenjanje proevropskosti seveda pomeni, da je njihova vlada odgovorna za izvajanje ter pod vplivom dogme, ki prevladuje v Bruslju. Slabo oceno prejme, ko Srbi pokažejo, da niso navdušeni nad sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Pri tem se je dobro spomniti, da je to sodišče prezrlo dve načeli, ki sta temeljni v našem pravosodnem sistemu: pravno suverenost držav in svobodo izražanja. Kot posledica tega je Vojislav Šešelj, vodja srbske radikalne stranke, ki predstavlja 28 % volivcev, v Haagu zaprt že od februarja 2003 ter še vedno čaka na obsodbo, pri čemer se je temu sodišču prostovoljno predal. To sodišče torej očitno krši prav tista načela, ki jih je razglasila Evropska unija, tj. spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Po pravici povedano je edini zločin gospoda Šešlja ta, da je srbski patriot.

Voditelji Evropske unije, ki želijo razdeliti narode Evrope Srbom dejansko ne morejo oprostiti, da so se upirali uničenju svoje države in zlasti odcepitvi Kosova, zgodovinskega jedra Srbije. Obravnavanje Srbov na Kosovu je opozorilo vsem ljudem Evrope. Če danes Albanci pozivajo k ustanovitvi Kosovske države, je to zato, ker zdaj predstavljajo zaradi priseljevanja iz Albanije in padajočega števila rojstev med Srbi v tej regiji večino, pri čemer so bili pred petdesetimi leti tu manjšina. Zaradi kosovskega primera si moramo bolj kot kadar koli prizadevati za zagotovitev pravic ljudi Evrope, da se lahko sami odločajo, kar pomeni, da jim moramo zagotoviti ohranjanje njihove identitete in suverenosti, pri čemer v razširjeni evropski Evropi narodov in domovin potrebujemo legitimno ozemlje za ljudi v Srbiji.

  Doris Pack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod Kacin je predstavil poročilo, ki je pritegnilo zelo široko podporo tega parlamenta. Številni smo prispevali k temu prizadevanju. Zato ne nameravam razpravljati o podrobnostih, ampak želim enostavno osebno komentirati nekaj zadev.

Srbske demokratične sile so bile veliko prepozne pri radikalni prekinitvi Miloševićevega obdobja. Zato se sodelovanje s haaškim sodiščem ni obravnavalo z resnostjo in verodostojnostjo, kar je povzročilo zamudo pri sodelovanju v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki je bil nato tudi začasno ustavljen, nato ponovno začet, zdaj pa spet čakamo. To pomeni, da je pot Srbije v EU že začrtana in Srbija je sposobna to doseči, vendar se mora sama potruditi.

Nerešeno vprašanje Kosova kot temen oblak visi nad srbsko politiko in jo hromi. Kdo zaradi tega trpi? Odgovor je enostaven: mlajša generacija. Po embargu in Natovem bombardiranju, za kar se Srbi lahko zahvalijo gospodu Miloševiču in ne demokratičnim silam, ki so v vladi danes, se mladi zdaj soočajo z drugo neobvladljivo težavo, tj. Kosovom. To vpliva tudi na učinkovito politično delo, kar godi predvsem radikalcem in njihovim tovarišem na vrhu.

Na srečo bo olajšano pridobivanje vizumov končno omogočilo boljše razmere, za kar smo si v Parlamentu že dolgo prizadevali. Želimo si, da bi mladi Srbi čim prej začeli sodelovati v naših izobraževalnih programih in programih za mlade, ki so začeli delovati leta 2007. Prav tako čestitam pozitivnemu delu, ki ga opravlja regionalni parlament Vojvodine v vezi s strpnostjo in sodelovanjem mladih, ki ima zelo velik vpliv. Številni mladi so se letos zbrali v donavski regiji in to je čudovit primer predanosti strpnosti in mirnim odnosom v družbi.

V Srbiji obstaja velika želja po normalnosti. Politiki bi si morali bolj prizadevati za sedanjost in prihodnost ter opustiti preteklost. Prav tako si morajo bolj prizadevati za izboljšanje vsakodnevnega življenja običajnih ljudi ter zagotoviti, da ne izgubijo splošne podpore.

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospod predsednik, menim, da v govoru spoštovanega kolega gospoda Kacina manjkata dve točki. Prva je zahvala velikodušnemu predsedniku in druga, kar je bolj pomembno, je ravnovesje, ki je omenjeno v poročilu.

Dobro smo sodelovali, zato se mu zahvaljujem. Menim, da smo oblikovali zelo dober osnutek poročila. Pri tem se strinjam z izjavo gospoda komisarja Rehna. Dosežen je bil znaten napredek, vendar je treba pri ocenjevanju države omeniti tako pozitivne kot negativne strani. Znaten napredek je bil dosežen tudi v smislu sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije,. Vendar, in glede tega se strinjamo, ta napredek ni dovolj. Upam, da bo sporazum z gospo Carlo del Ponte sklenjen v naslednjih dneh, v imenu moje skupine sem v pogovoru z gospodom ministrom Ljajićem tudi poudaril, da je treba rešiti vsa vprašanja. Ne smemo se ustaviti na pol poti in tudi ne na treh četrtinah. Vzpostaviti je treba popolno sodelovanje. To je skupno stališče Parlamenta in Evropske unije kot celote.

Menim, da je glavno vprašanje v tej državi to, da nacionalisti žal še vedno določajo program, pri čemer povzemam besede gospe Doris Pack. Ekstremističnih desničarskih nacionalistov ne smemo prehiteti s poseganjem še bolj v desno stran, za kar si nekateri prizadevajo. To bi povzročilo nered. Dejstvo, da je gospod Nikolić zasedal funkcijo predsednika Parlamenta, tudi če samo za štiri dni, je škandalozno. Kako lahko kdor koli meni, da je glede na težavnost in občutljivost razmer dobro imeti voditelja ekstremistične desnice za predsednika Parlamenta? To je nesprejemljivo. To ni način za politično delovanje in napredovanje Srbije. To je nekaj, kar znova in znova potrjuje, da je Srbija na nacionalistični poti. Upam, da se bodo sile na sredini zamislile ter ugotovile, da je treba jasno razločevati med nacionalisti in ostalimi, pa naj bodo s konzervativne ali socialdemokratske strani. Sredina je edina sila, ki lahko spodbudi napredek v državi, če jih le ne mika spogledovanje z nacionalisti.

Da, bolj si moramo prizadevati na področju potovanja brez vizumov. Ukrepali smo že glede olajšanega pridobivanja vizumov, zdaj moramo obravnavati potovanje brez vizumov, da bodo lahko mladi prišli v Evropo in spoznali razmere tukaj. Mladi Srbi to potrebujejo, in tudi Srbija to potrebuje.

  Samuli Pohjamo (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem poročevalcu gospodu Kacinu za odlično in temeljito poročilo. Poročilo omenja težave, ki ogrožajo odnose med EU in Srbijo, vendar tudi poudarja pozitivne dejavnike, ki so se pojavili v razvoju Srbije.

Poudarjam pomembnost pristnih odnosov pri razvoju sodelovanja med EU in Srbijo. Pomembno je, da pridobijo mladi srbski državljani več možnosti za potovanja v tujino in sodelovanje pri programih za izmenjavo izkušenj ter kulturnih programih. V zvezi s tem ugotavljamo pozitivne izkušnje v številnih državah, na primer pri programih Erasmus Mundus in Leonardo da Vinci.

Prav tako bodo pristni odnosi s Srbijo spodbudili sporazum o vizumih, ki je že sklenjen. Zagotoviti je treba, da se sporazum začne izvajati še pred koncem leta, in sicer hkrati s pospeševanjem postopkov za odobritev vizumov in razvojem podpornih ukrepov za povečanje možnosti potovanja zlasti za mlade in strokovnjake.

Končno želim omeniti, da je Evropska agencija za obnovo izpolnila svojo vlogo v Srbiji. Zdaj zaključuje svoje delo, pri čemer se bodo naloge agencije lahko prenesle na enote Komisije s poudarjanjem podpore upravnemu in pravosodnemu razvoju. Tako lahko Srbijo in ostale države v tej regiji spodbudimo k uživanju tesnejših stikov z Evropsko unijo.

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). – (PL) Poročilo omenja nedavne spremembe v Srbiji. Vendar je treba še veliko storiti, zlasti na področju sodelovanja med vlado in Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Kljub obljubam Ratko Mladić še ni bil aretiran in predan haaškemu sodišču. Pomanjkanje napredka na tem področju sodelovanja je zaskrbljujoče in negativno vpliva na razumevanje ukrepov, ki so jih izvedli srbski organi za krepitev pravne države.

Nova ustava in določbe v zvezi z varstvom človekovih pravic ter pravic nacionalnih manjšin, varnostne službe, sodstvo, vojska in tudi prizadevanja za odpravo korupcije predstavljajo korak v pravo smer. Vendar so reforme pomanjkljive, na primer neuspelo imenovanje predstavnikov ustavnega sodišča, ki bi delovali kot varuhi demokracije. Ključno je, da se sprejete ukrepe in zaveze Srbije nadzoruje. Kljub doseženem napredku je treba v Srbiji še veliko doseči.

  Joost Lagendijk (Verts/ALE). – (NL) Gospod predsednik, Parlament, gospe in gospodje, danes si prizadevamo poudariti pozitiven razvoj v Srbiji, in nobenega dvoma ni, da je to pravilno. Za Evropsko unijo je pomembno, da se Srbija razvija proti demokraciji, tudi je pomembno, da Evropska unija prizna ta proces in ga podpre, kjer je to mogoče. Enako si zdaj prizadevajo tudi ostale institucije EU, zlasti Svet.

Vendar pri tem ne smemo pretiravati, gospe in gospodje. Če Srbija naredi vse, kar od nje zahteva to poročilo, vendar hkrati ovira pogajanja glede prihodnosti Kosova, potem bo to negativno vplivalo na hitrost približevanja Srbije Evropski uniji. Gospe in gospodje, tako mora biti. Zato menim, da je nepojmljivo in slabo, da se do zdaj srbskega stališča do pogajanj o Kosovu in srbske poti k Evropi ni pogojevalo, ker menim, da je to pravilna povezava, in to vedo vsi.

Zato kolege poslance pozivam, da podprejo predloge sprememb, v katerih je ta povezava narejena. Med srbskim stališčem glede Kosova in hitrostjo ter vsebino pogajanj med Srbijo in Evropsko unijo obstaja povezava. Dosedanje zavračanje te povezave lahko razložimo z dejstvom, da Evropska unija ne želi otežiti razmer za demokrate v Srbiji, za predsednika Tadića, zato se ne sme omenjati težkih vprašanj.

Gospe in gospodje, odločno nasprotujem oceni razmer. Strinjam se s predhodnikom sedaj prisotnega komisarja, gospodom Chrisom Pattenom, ki je nedavno zapisal, da je zmotno meniti, da demokratom pomagamo s popuščanjem, neodkritostjo in nepristnostjo do razmer v Srbiji. Če nismo oprti in odkriti le podpiramo gospoda Koštunico, ki lahko potem izjavi: če bomo strogi, lahko Evropsko unijo prisilimo, da popusti. To ni način za napredovanje. Ponovno vas prosim, da bodite pozitivni, vendar odkriti, pri čemer je treba stvari tudi poenostavljati. Državljani EU in Srbije so do tega upravičeni.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, EU je prav tako odgovorna za nepravično in podlo vojno, ki jo je NATO vodil proti Jugoslaviji. Prav tako je odgovorna za umore več tisoč Jugoslovanov, za veliko uničenje infrastrukture in države kot celote ter za uporabo obogatenega urana. Tisti, ki bi jih morali aretirati, jim soditi in jih obsoditi za vojne zločine so Bill Clinton, Tony Blair, Javier Solana (nekdanji generalni sekretar Nata) in ostali državni voditelji, ki so napadli Jugoslavijo. Žal se nič takega ni zgodilo. Jugoslavija je porušena, zdaj ustvarjate protektorate in si prizadevate za priključitev Srbije. Zahtevate izjavo o obžalovanju od naroda, ki je storil nekaj samoumevnega: branil je neodvisnost svoje države. Tako izjavo lahko prejmete od vlade, vendar mladi ljudje ne bodo pozabili ali oprostili zločinov Nata in EU.

Zdaj nadaljujete z enako politiko v zvezi z neodvisnostjo Kosova in oblikovanjem novega protektorata. Med drugim ukrepi, predlagani v tem poročilu poskušajo odplačati umore in uničenje z uporabo denarja delavcev v Evropi. Cilj ukrepov je morilce Jugoslovanov predstaviti kot rešitelje, ki so si prizadevali ustvariti dobre pogoje za povezavo Srbije z imperialisti ter omogočili prevlado evropskega kapitala v državi.

Grška komunistična stranka to poročilo obsoja in meni, da je spominjanje v interesu narodov na Balkanu ter da se moramo boriti proti EU in barbarstvu, ki ga spodbuja.

  Bastiaan Belder (IND/DEM). – (NL) Gospod predsednik, trdno in široko poročilo gospoda Kacina nam omogoča uravnotežen pogled na socialno-ekonomski razvoj Srbije. Tako negativna in tudi pozitivna stran sta predstavljeni: odlične številke rasti proti visoki stopnji nezaposlenosti na primer; to pomeni 7,2 % proti več kot 20 % za zadnja tri leta.

Za razvoj Srbije so ključne neposredne tuje naložbe, in prav tega zdaj primanjkuje. Vzroki so očitni. Izvirajo iz Beograda in njegovih težav s podobo. Tuje investitorje bolj kot karkoli drugega plaši dolgotrajna politična negotovost, tj. vprašanje Kosova, in tudi opazna upočasnitev tržnih reform, ki jih izvaja Beograd.

Zdaj bom govoril o ključnem vprašanju. Ali Srbija sama sebe ovira? Poročilo gospoda Kacina se začne s predlogom, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji; Beograd se zaveda evropskih pogojev v zvezi s tem, prav tako se zaveda evropske zavezanosti za sodelovanje v zvezi s tem. Končno bi morali srbski organi sami odgovoriti na to nujno vprašanje: ali Srbija sama sebe ovira?

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). – (HU) Hvala gospod predsednik. Poročilo gospoda Kacina je odlično in strokovno. Očitno je, da je bil rojen v tej regiji in jo tudi dobro pozna. Rad bi pripomnil naslednje:

1. Načelo vrednot. Ključno je, da k Evropski uniji ne smejo pristopiti države z zapuščino, v okviru katere ni le nemogoče raziskati skupnih zločinov in množičnih umorov, ampak v kateri je prepovedano spominjati se teh zločinov in umorov ter spominjati se mrtvih. To je osnovna človekova pravica, pravica do človeškega dostojanstva, že od Antigone dalje. Na območju, v katerem ta točka še ni bila dosežena in se zanjo tudi ne prizadeva, ne smemo biti presenečeni, če po ulicah prežijo radikalne skupine in pridobivajo na svoji moči, ali po Vojvodini korakajo neofašisti. To je treba rešiti, ker če nam ne uspe, ne bomo zaskrbljeni le za Srbijo, ampak tudi za Evropo.

2. Menim, da si moramo prizadevati vsaj za točke, ki smo jih določili v tem poročilu. To pomeni, da ga ne smemo omiliti s predlogi sprememb ali cenzurirati resolucij, ki smo jih oblikovali ali njihovih postavk; moramo jih navajati tako, kot so določene. Enako velja za ozemeljsko ureditev, ki jo je gospod Kacin od Komisije pravilno prenesel v svoje poročilo, ker ne bo nihče razumel našega namena, če ga bomo nesmiselno omilili.

3. Srbiji moramo pomagati in ne smemo le govoriti o tem. Po zmanjšanju zahtev za vizume jih moramo ukiniti v celoti, da bodo lahko običajni Srbi v Evropo vstopali, kadar koli bodo to želeli. Do takrat ni smiselno neprestano poudarjati Srbske perspektive v Evropski uniji, ker ne moremo narediti tretjega koraka pred prvim. Enako velja za članstvo Srbije v srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini, izvajanje pridružitvenega sporazuma in njene prihodnosti v STO.

Končno poudarjam, da potrebujemo družbo od spodaj navzgor, ki bo zahtevala sorazmernost tako pri zastopanju etničnih manjšin v javni upravi, kar je ključno, in tudi pri zagotavljanju primernih oblik neodvisnosti. Pomanjkanje sorazmernosti pomeni pomanjkanje zaupanja, in če ni zaupanja, ne moremo napredovati k novemu, dolgo želenemu sodelovanju na Balkanu. Hvala.

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Gospod predsednik, poročilo gospoda Kacina obravnava Srbijo in ne Kosova ter tudi ne tega, kar se bo zgodilo po decembru. Prav tako je pravilno povedati, da odziva Srbije na vprašanje Kosova ne povezuje z obljubo pristopa k Evropski uniji. Gospod Lagendijk je zaradi tega razburjen, medtem ko se moja skupina s tem strinja in zavzema stališče, da lahko Parlament tu zanika vsako politično pogajanje ali dvojno diplomacijo.

Res je, da se nenehoma izpostavlja eno vprašanje, tj. Mednarodno kazensko sodišče in sodelovanje Srbije z njim. Zdaj je gospa Del Ponte sprožila alarm ali nekaj podobnega, ker je izpostavila ponašanje z nepopustljivostjo in izkoriščanje Evropske unije kot povezave z vsem, kar zadeva človekove pravice, to pomeni pogojevanje, pri čemer menim, da ima prav.

Ne strinjam se z gospodom Langom, da je to enostavno zadeva podeljevanja dobrih in slabih ocen. Menim, da je vprašanje nacionalizma, te kulture nekaznovanja, pri čemer so štirje pomembni iskani zločinci še vedno na prostosti v Srbiji, nedopustno. Poleg tega poudarjam, da iz izkušenj vemo, da lahko država pridobi veliko s priznavanjem svoje preteklosti in zločinov. Hrvaško smo pozvali, da si znatno prizadeva in tudi od Bosne zahtevamo enako; to so prizadevanja, ki so enaka tistim, ki so nam omogočila obnovo Evrope po drugi svetovni vojni.

Vse to sega v bistvo naših najbolj cenjenih vrednot. To ni zadeva podeljevanja točk, to je bistvo naših vrednot in ključno za spravo na Balkanu. Končno želim dodati, da čeprav ne razpravljamo o Kosovu, je srbski namestnik predsednika Božidar Djelić, ki je pred nekaj tedni obiskal Evropski parlament zagotovil, da njegova država nima namena zateči se k orožju, ne glede na to, kaj se bo zgodilo s Kosovom. Teh besed se spominjam, pri čemer brez povezave na poročilo gospoda Kacina upam, da je ta poziv dosegel njegove ljudi.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, tekom let sem opazil negativen odnos nekaterih evropskih držav do Srbije. Srbijo se obravnava kot državo, ki izvaja rusko politiko za Balkan. Vendar je pri tem spregledan drug vidik. Srbija leži na eni od glavnih poti za širitev islama v Evropo. Osebno podpiram ohranjanje najboljših možnih odnosov s Turčijo in ostalimi muslimanskimi državami, vendar ni v interesu Evrope, da dovoljuje nenehno poniževanje skupnosti kristjanov, medtem ko podpira muslimane. To ima lahko dolgoročne posledice za našo celino v prihodnosti. Zadevna regija potrebuje stabilizacijo in ne spodbujanja k rasnim in verskim napetostim. S potekajočo demokratizacijo političnega življenja v Srbiji se zagotovo vsi strinjamo.

Naši odnosi s Srbijo morajo spoštovati ponos in nacionalne tradicije te države. Šele takrat se bo Srbija obrnila k Evropi in ne k drugim silam ter hkrati stabilizirala regijo.

  Michael Gahler (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, prihodnost Nekdanje jugoslovanske republike Srbije je v Evropi. To zadeva vse države nekdanje Jugoslavije. Kot velja za vsakega možnega kandidata, tudi tu veljajo pogoji, določeni v zvezi s pristopom k tej skupnosti vrednot, zato se zahvaljujem poročevalcu ne le za njegovo poročilo, ampak tudi za njegov govor, v katerem je pojasnil te pogoje. Neomejeno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zagotovo predpogoj za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Težko razumem, da imata vojna zločinca, kot sta Mladić in Karadžić, še vedno toliko privržencev, ne le med splošno javnostjo, ampak tudi med policijo, vojsko in številnimi nosilci javnih funkcij v Srbiji: to so prav tiste osebe, s katerimi se bomo kmalu pogajali glede tesnejših odnosov Srbije z EU.

Obravnavanje preteklosti ni uraden pogoj za tesnejše odnose z EU, vendar bi pomagalo Srbom, njihovim neposrednim sosedom in tudi EU kot celoti.

Tudi vprašanje Kosova je treba v formalnem smislu obravnavati ločeno, vendar menim, da je to nacionalistično oviranje zelo nekoristno. Poleg tega menim, da je radodarno prodajanje ključnih podjetij ruskim družbam in s tem kupovanje ruskega veta v Varnostnem svetu napačno ravnanje. Ob koncu tega procesa, glede na izračune Beograda, se od EU pričakuje zagotovilo odškodnine v obliki stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma za koncesije, ki se v zvezi z vprašanjem Kosova dejansko niso dodelile. To bo postalo jasno po 10. decembru.

Zato v celoti podpiram stališče gospoda Lagendijka. Raven sodelovanja v zvezi z vprašanjem Kosova bo tako postala eden od dejavnikov, ki bodo izboljšali ali ogrozili tesnejše odnose Srbije z EU, zato mora Beograd to upoštevati.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Gospe in gospodje, lani je Srbija doživela znatne spremembe, za katere so se uspešno pogajali, o tem sem prepričan.

Težaven in mučen proces razdružitve državne skupnosti Srbije in Črne gore je bil uspešno zaključen. Demokratične parlamentarne volitve so bile organizirane pošteno in svobodno, oblikovala se je nova vlada z evropsko usmerjenim konceptom delovanja. Temu je sledila znatna in zelo potrebna gospodarska rast.

Po trinajstmesečni prekinitvi so se ponovno začela pogajanja glede stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Srbsko vlado in EU. Dejansko lahko v bližnji prihodnosti pride do podpisa stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. To bi pomenilo pomemben korak Srbije k članstvu v EU. Kot je bilo danes že nekajkrat omenjeno, je pogoj za to sodelovanje Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Menim, da se bodo do jutri ali pojutrišnjem, med obiskom gospe Carle del Ponte v Beogradu, odstranile vsaj nekatere ovire, kot sta na primer popoln dostop do arhivskih dokumentov in oddelkov ministrstev.

V svojem današnjem kratkem prispevku ne bom obravnaval Kosova, ker razpravljamo o poročilu o Srbiji. Vendar želim čestitati Srbiji za njen odgovoren in proaktiven pristop ter njeno sodelovanje v okviru regionalnih pobud, kot sta pakt stabilnosti in srednjeevropski sporazum o prosti trgovini. To sodelovanje je dokaz jasnih interesov Srbije za razvoj in trajnostne dobre odnose z njenimi sosedami v regiji.

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, Srbija je evropska država, ki je v zadnjih nekaj letih zelo napredovala na področju vključevanja v Evropsko unijo. Seveda bi pri tem lahko omenili številne težave, ki v Srbiji niso tako resne, kot so na primer resne v Albaniji ali v Bosni in Hercegovini, čeprav se zdi, da smo se pripravljeni pri teh dveh državah temu vprašanju enostavno izogniti.

Menim, da moramo oblikovati sistem pobud za Srbijo, ki jo bo spodbudil glede doseganja evropskih standardov. Vendar mora biti pri tem cilj, tj. Evropska unija, jasno viden. Besede gospoda Gahlerja glede odnosa med Rusijo in Srbijo so seveda smiselne. Vendar je treba Srbiji zelo jasno sporočiti, da je njeno mesto v Evropski uniji, ter da nam bo z njo laže sodelovati, če se nam pridruži. To se mi zdi razumljivo.

  Marcello Vernola (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da si morajo srbski organi bolj prizadevati v zvezi s sodelovanjem z glavno tožilko Carlo del Ponte, da se zagotovi ujetje vojnih zločincev. Vsi se strinjamo, da je to predpogoj za varnost celotne balkanske regije in celotne Evropske unije ter tudi pravna in moralna obveza.

Prav tako moramo poskrbeti za to, da srbska vlada obnovi svojo zavezo glede mirnega sobivanja vseh etničnih skupin, ki živijo v državi. Ministrstvo za notranje zadeve od leta 2004 izvaja pobude za preprečitev in nadzor medetničnih incidentov v Vojvodini, vendar je treba udeležbo manjšin v družbenem življenju in njihovo primerno zastopanost v institucijah spodbujati.

Vsi podpiramo takojšnjo poravnavo v decembru glede statusa Kosova. Vendar bodo številna vprašanja ostala nerešena, na primer treba je ostro ukrepati v zvezi z organiziranim kriminalom v Albaniji, ki ogroža celotno geografsko območje, vključno z območji, ki mejijo na Makedonijo in Albanijo, pri čemer znatno ogroža splošno varnost Balkana v celoti.

Kosova ne smemo prepustiti samega sebi. Zahtevati moramo, da se varnost celotnega Balkana zagotovi z ukrepi nenehne prisotnosti Evropske unije. Iz tega vidika bi pospešena vključitev Srbije v EU območje stabilizirala, končno tudi glede nezakonitega trgovanja na vseh mogočih področjih: nezakonito trgovanje je na Balkanu zelo razširjeno, vključno z razmerami v okoljskem sektorju.

Srbijo je treba pozvati, da hitro ukrepa in uvede primerno okoljsko politiko v zvezi z energijo in tudi čiščenjem vode ter enotnim ciklusom odpadkov, da se prepreči poseganje organiziranega kriminala tudi v ta sektor.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Gospod predsednik, poročilo gospoda Kacina je prelomnica v drži Evropskega parlamenta. Zelo dolgo je Parlament enostransko nagrajeval Albance in kaznoval Srbe v vsaki svoji izjavi o Kosovu. Končno smo prejeli verodostojno, objektivno sliko Srbije, kar je ključno, ker moramo zagotoviti, da se Srbije ne obravnava več kot krivca. Vendar to ne pomeni, da se Srbi nekoč ne bodo sprijaznili z zločini Miloševićevega obdobja, kot kosovski Albanci in vsak drug narod, ki se mora sprijazniti s svojimi preteklimi zločini.

Dobro in pravilno je, da Srbijo približujemo Evropski uniji, strinjam se, da olajšano pridobivanje vizumov ni dovolj; za srbske državljane je treba oblikovati brezvizumski režim, kar je prav tako pomembno kot proces dodelitve statusa države kandidatke Srbiji. Kosovo pomeni veliko tveganje; glede na ocene obveščevalnih služb Sveta Evrope bo okrog 100 000 srbskih beguncev zapustilo Kosovo, pri čemer se bo morala predvsem Vojvodina soočiti s temi razmerami.

Zahvaljujem se gospodu Kacinu, ker njegovi predlogi sprememb omogočajo objektivno obravnavanje medetničnih procesov v Vojvodini, grozot, ki se še vedno pojavljajo, potrebe po uzakonitvi pravnega statusa državnih svetov, potrebe po sorazmerni zastopanosti manjšin v policiji in sodnem sistemu ter potrebe za ohranjanje radijskih oddaj za manjšine in njihovega financiranja. Na splošno gospodu Kacinu čestitam za: pomemben korak približevanja Srbije Evropski uniji. Hvala za pozornost.

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Kinga Gál (PPE-DE). – (HU) Gospa predsednica, hvala za besedo. Gospe in gospodje, strinjam se s tem poročilom in menim, da je različica, ki jo je sprejela Komisija zlasti dobra in uravnotežena. Srbski obeti v zvezi s članstvom v Evropski uniji so za Madžarsko zlasti pomembni. Zelo smo zainteresirani za čim prejšnje sprejetje naše sosede v to Skupnost. To je edina nadomestna možnost za spravo, če ne želimo medetničnih sporov, vojne in diskriminacije ljudi ali poniževanja ljudi, ker so njihov materni jezik ali navade drugačne.

Očitno nismo brezbrižni glede usode srbske madžarske etnične manjšine in si prizadevamo za to, da vprašanje Vojvodine ostane na evropski agendi. Zelo pomembno je, in veseli me, da to omenja tudi poročilo, pozornost nameniti potrebi po ohranjanju večetničnega značaja Vojvodine, ki se je razvijal več stoletij. Podlaga za to večetničnost je sobivanje različnih etničnih skupin, ki ne temelji na tišini in poniževanju, ampak na resnični enakosti pred zakonom ter na enakih priložnostih. Žal zdaj to ni del tukajšnje vsakodnevne realnosti.

Menim, da je zlasti pomembno ohraniti etnično ravnovesje regije in njene posebne značilnosti, poleg tega menim, da lahko preseljevanje srbskih beguncev v to regijo ogrozi možnosti za ohranitev tega negotovega ravnovesja ter zaostri medetnične spore. Nedavno smo bili priča številnim neprijetnim primerom takih sporov. V zvezi s tem vas opozarjam na primer, ki je še danes nerešen: usoda etnične Madžarske mladine, ki je prejela nesorazmerno stroge kazni v jasnem primeru etnične diskriminacije v Temerinu. Zato Balkan potrebuje Evropsko unijo, ker bodo duh, načela in institucionalni sistem Evropske unije ter dejstvo, da je dosledna, kar zlasti poudarjam, omogočili življenje, ki se ga da živeti. Najlepša hvala.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, to razpravo sem seveda spremljal z velikim zanimanjem ter si tudi zabeležil predloge in skrbi, ki ste jih številni poslanci izrazili.

Rezultat te razprave se mi zdi jasen: kaže na dejstvo, da se lahko le z resnično Evropsko perspektivo za Srbijo v tej državi dosežejo mir, stabilnost in napredek, pri čemer govorimo tudi o stabilnosti celotne regije Zahodnega Balkana. To je v celoti sprejemljivo, ker je Svet znova in znova zagotovil, da je prihodnost Srbije seveda v njenem prihodnjem članstvu v Evropski uniji.

Vendar se vsi zavedamo, da ta načrt zahteva pogoje. Seveda potrebujemo pogoje, ki bodo in morajo obravnavati notranji politični proces Srbije, spoštovanje demokratičnih vrednot ter spoštovanje vrednot, ki jih določa pravna država. Vendar ti pogoji seveda zadevajo bistveno sodelovanje Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V zvezi s sodelovanjem s tem sodiščem je Srbija dosegla velik napredek. Vsi vemo, da bo treba sprejeti še dodatne ukrepe. Vendar želim izraziti zaupanje in spodbudo, da bodo srbski organi do konca tega procesa lahko potrebno ukrepali, da to sodelovanje postane popolno.

V Evropski uniji moramo Srbiji pomagati. Menimo, da bi bila strateška napaka zapustiti Srbijo in njene državljane v položaju brez prave usmeritve, perspektive ali načrta. Te strateške napake ne smemo zagrešiti, pri čemer si moramo kar najbolj prizadevati za to.

Prav tako se strinjam z napredkom, doseženim v zvezi z možnostjo prostega gibanja srbskih državljanov v evropskem prostoru. Tako moramo tudi nadaljevati. Treba je ukrepati, pri čemer moramo to in ostale pobude, ki jih sprejemamo, podpreti.

Poleg tega moramo srbski mladini nuditi možnosti za prihodnost, saj se bo prek in z njimi gradila demokratična Srbija, ki bo v celoti delila naše vrednote in načela ter si prizadevala postati sestavni del Evropske unije.

  Olli Rehn, komisar: − (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za objektivno in odgovorno razpravo, zahvaljujem se tudi poročevalcu za zelo temeljito poročilo. Glede na razpravo smo dosegli široko soglasje v Parlamentu in v celotni Uniji, in sicer da je prihodnost Srbije v Evropski uniji in da bodo vrata Evropske unije Srbiji odprta, ko bo ta izpolnila pogoje, pri čemer je srbska vlada Srbijo sposobna popeljati v Evropo. Večina srbskih državljanov podpira in spodbuja ta razvoj.

Srbska vlada ima zdaj predvsem vlogo stražarja: ključe drži v svojih rokah. Upam, da jih bo uporabila in izvedla voljo srbskega naroda – voljo Srbov, da se usmerijo k Evropski uniji. Lahko ste prepričani, da bomo upoštevali vidike tega poročila ter jih vključili v naše poročilo o napredku.

  Predsednica. – (EL) Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 25. oktobra 2007.