Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2628(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

O-0048/2007 (B6-0319/2007)

Razprave :

PV 24/10/2007 - 14
CRE 24/10/2007 - 14

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Razprave
Sreda, 24. oktober 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14. Mednarodni sporazum o prepovedi kasetnega streliva (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor o mednarodnemu sporazumu o prepovedi kasetnega streliva: nadgradnja deklaracije iz Osla, ki ga je predložil Josep Borrell Fontelles v imenu odbora za razvoj za Svet (O-0048/2007 - B6-0319/2007),

– vprašanju za ustni odgovor o mednarodnem sporazumu o prepovedi kasetnega streliva: nadgradnja deklaracije iz Osla, ki ga je predložil Josep Borrell Fontelles v imenu odbora za razvoj za Komisijo (O-0052/2007 - B6-0320/2007).

 
  
MPphoto
 
 

  Josep Borrell Fontelles (PSE), avtor.(ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod minister, pozivi k prepovedi kasetnih bomb so vedno glasnejši. Z uporabo teh bomb poleti leta 2006 v libanonski vojni se je pokazalo, v kakšnem obsegu lahko povzročijo človeško katastrofo.

To je orožje, ki je nevarno za civiliste in vojaško osebje, vendar je v praksi 90 % njegovih žrtev civilistov. Poleg tega 10 % teh smrtno nevarnih bomb ne eksplodira: ostanejo v zemlji in imajo enake posledice kot mine.

Zato je čiščenje ozemlja, ki je posuto s tem strelivom, nevarno za prebivalce in mednarodne mirovne sile. Te bombe se ne uporabljajo le za vojno, ampak tudi dolgoročno ovirajo promet kmetijstvo, predstavljajo trgovinske ovire in ovirajo humanitarno pomoč.

Zato so ena od glavnih težav, ki vplivajo na razvoj revnih držav. Najbolj vplivajo na najrevnejše države, v katerih so glavne žrtve najrevnejši in najmanj izobraženi sloji prebivalstva.

Ne moremo več trditi, da je bombardiranje nasprotnikov z višine 10 000 metrov in obsipanje nasprotnikov z bombami, ki ostanejo v zemlji, učinkovit način za ohranjanje miru ali izvajanje vojaških ukrepov.

Danes je za stabilizacijo in obnovo območij, ki jih pretresajo spori, ključna napotitev mirovnih sil in humanitarne pomoči, pri čemer te bombe, vključno z vojaško perspektivo, nikakor niso upravičene.

S Komisijo in Svetom bomo danes govorili ravno o pobudah, ki so rezultat znatne spremembe v odnosu mednarodne skupnosti do kasetnih bomb.

Evropski parlament je večkrat sprejel zelo jasno stališče: želimo mednarodno uredbo globalne narave, ki bo prepovedala uporabo, proizvodnjo, prenos, financiranje in kopičenje kasetnega streliva. O tem morajo države članice EU izvesti enostranske ukrepe za prepoved uporabe in prenosa teh bomb, kar je veliko držav že storilo, druge pa se k temu pripravljajo.

Gospa komisarka, gospod minister, Evropski parlament se želi zahvaliti predsedstvu Sveta, Komisiji in državam članicam za prizadevanja v pogajanjih za sprejetje novega protokola konvencije Združenih narodov o uporabi določenega konvencionalnega orožja, ki obravnava vse humanitarne težave, povezane z uporabo kasetnih bomb. Vendar moramo na žalost priznati, da se je do zdaj doseglo zelo malo.

Zato potrebujemo trden proces iz Osla, na podlagi katerega lahko države, nevladne organizacije, Rdeči križ in mednarodne organizacije oblikujejo in izpolnijo ambiciozne programe. Do zdaj je Oslo podprlo 80 držav, vključno z veliko državami v razvoju, vendar še zdaleč ni jasno, ali bo ta proces sčasoma dosegel popolno prepoved kasetnih bomb.

Jasno je, da potrebujemo enoten in celosten pristop, ki ima humanitarni vidik ter se poleg razoroževanja osredotoča tudi na zaščito civilistov, jim pomaga pri premagovanju posledic vojne in hkrati zagotavlja, da se obstoječe zaloge teh bomb uničijo ter da se kontaminirana območja očistijo.

Glede na številne pomembne dogodke, ki se obetajo, kot sta srečanje na Dunaju decembra in v Bruslju v tednu, ki sledi, ter prav tako 5. november, svetovni dan ukrepov za prepoved kasetnih bomb, ko se po vsem svetu zvrstilo veliko dogodkov, kaj bomo storili?

Pri tem sprašujem predstavnike Komisije in Sveta, kaj bomo storili, kakšno bo naše stališče? Kakšno je stališče Evropske unije o poteku razprav v okviru konvencije o uporabi določenega konvencionalnega orožja?

Ali bo Svet imel skupno stališče o tej zadevi? Kakšne pobude razvijamo za spodbujanje držav članic k sprejetju nacionalnih ukrepov za prepoved kasetnih bomb? S kakšnimi ukrepi podpiramo tretje države pri čiščenju območij, kontaminiranih s tem strelivom, zagotavljamo izobraževanja o tveganjih in uničevanje zalog streliva, ki je že prepovedano?

Nazadnje, ali Komisija namerava razmisliti o pripravi mednarodne konference o vlogi Evropske unije pri odpravljanju družbeno-gospodarskih, humanitarnih in razvojnih posledic, ki nastopijo po konfliktih, v katerih se je to orožje uporabilo?

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, gospod Borrell, najprej se vam zahvaljujem za vaša tri vprašanja v zvezi s tem posebnim vprašanjem prepovedi kasetnih bomb. Poskušal bom na kratko in čim bolj nepristransko odgovoriti na vsakega od treh vprašanj, predloženih Svetu.

V zvezi s prvim vprašanjem moram povedati, da je predsedstvo Sveta Evropske unije v okviru konvencije o določenem konvencionalnem orožju, ki jo bom odslej imenoval preprosto „konvencija“, s čimer bo moj govor krajši, v imenu Evropske unije izrazilo zaskrbljenost, kot veste, glede humanitarnega vpliva kasetnega streliva. Evropska unija je predvsem na tretji pregledni konferenci držav pogodbenic konvencije, ki je potekala v Ženevi od 7. do 17. novembra lani, izrazila stališče, da kasetno strelivo predstavlja zlasti pomemben element prihodnjega prizadevanja konvencije o določenem konvencionalnem orožju.

EU je predstavila predlog, s katerim podpira vzpostavitev odprte skupine vladnih strokovnjakov za sestavljanje osnutkov priporočil za nadaljnje ukrepanje v okviru konvencije. Tega predloga konferenca držav pogodbenic ni sprejela. Vendar so se strinjali, da je nujno treba sklicati medsejno srečanje skupine vladnih strokovnjakov za eksplozivne ostanke vojne, pri čemer se mora posebna pozornost nameniti kasetnemu strelivu.

To srečanje je potekalo v Ženevi od 19. do 22. junija 2007, ko je EU predložila osnutek pogajalskega mandata za pravno zavezujoč instrument za obravnavanje vseh vidikov humanitarnih vprašanj, ki jih je sprožilo kasetno orožje. Ta instrument se mora sprejeti do konca leta 2008.

Trojka EU je izvedla obsežna posvetovanja s tretjimi državami z namenom spodbuditi pristop EU. Vendar se je skupina vladnih strokovnjakov odločila, da bo preložila kakršen koli sklep o pravno zavezujočem instrumentu na čas po srečanju visokih pogodbenih strank konvencije leta 2007, ki bo potekalo naslednji mesec.

Veliko držav članic EU je vzporedno s tem prizadevanjem za obravnavanje vprašanj v zvezi s kasetnim strelivom, kot veste, podprlo deklaracijo iz Osla in sodelovalo na vrsti srečanj v okviru tako imenovanega procesa iz Osla, namen katerih je bil popolna prepoved kasetnega streliva.

Države članice EU so sodelovale v okviru svojih nacionalnih pristojnosti. Do zdaj se ni dosegel še noben sporazum o stališču EU v zvezi s procesom iz Osla. Večina držav članic ta dva procesa razume kot dopolnilna in meni, da predstavljata vzporedno prizadevanje za skupni cilj, in sicer mednaroden pravno obvezujoč instrument o kasetnem orožju.

Glede vašega drugega vprašanja moram povedati, da bodo države članice EU, vključno s predsedstvom, v okviru prihodnjih srečanj v Bruslju in na Dunaju, kot že rečeno, sodelovale v okviru nacionalnih pristojnosti, če se tako odločijo. Skupno stališče EU se ne načrtuje.

Nazadnje, glede vašega tretjega vprašanja lahko povem, da sta Avstrija in Belgija, ki ju je v svojem vprašanju navedel gospod Borrell, svoje odločitve o prepovedi kasetnega streliva sprejele, kot veste, na izključno nacionalni podlagi Svet v zvezi s tem vprašanjem ni izvedel nobenih posebnih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Upajmo, da bo kmalu izrazil svoje mnenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. Gospod predsednik, gospodu Borrellu Fontellesu se zahvaljujem za to ustno vprašanje. Menim, da je to priložnost, da celovito odgovorimo na to vprašanje v zvezi s težavo, ki ima zlasti negativne posledice. Zelo negativno vpliva na ljudi, zlasti civiliste. To vprašanje mi je zato zelo blizu, ker sem vedno zelo zaskrbljena zaradi stvari, ki vplivajo na varnost ljudi. V celoti se strinjam s stališčem, ki ga je izrazil predsednik Sveta, vendar želim govoriti še o nekaterih drugih zadevah.

V zadnjem letu sem imela možnost, da sem o tem vprašanju razpravljala na več formalnih in neformalnih forumih, vključno s srečanji, ki jih je organiziral Inštitut za mirovne študije in jim je predsedovala gospa Mubarak, in sicer najprej v Parizu in nato v Aleksandriji. To vprašanje je obravnavala zelo resno in mislim, da je poskušala doseči napredek. Kot kaže primer protipehotnih kopenskih min, eksplozivni ostanki vojn ogrožajo življenja in varnost civilnega prebivalstva, zato želim celovito odgovoriti na vprašanja gospoda Borrella Fontellesa.

Vplivi teh ostankov so lahko takojšnji in dolgotrajni. Kot vemo, lahko eksplozivi, razpršeni po širših območjih, ubijejo in poškodujejo veliko civilistov, pogosto tudi otrok. Poleg tega več delov kasetnega streliva ob udarcu ne eksplodira in njihovi smrtonosni učinki se ohranijo tudi po konfliktu, zato kasetno strelivo dodatno ogroža mednarodno humanitarno pomoč. To je bilo očitno v vojni v Libanonu.

Kar zadeva krizno upravljanje in programe za obnovo po koncu konflikta v zadnjih nekaj letih, smo bili v Komisiji zelo dejavni pri reševanju težav, ki jih povzročajo kopenske mine in drugi eksplozivni ostanki vojn, vključno s kasetnim strelivom.

Na podlagi dveh strategij Evropske komisije za odpravo min za obdobje 2002–2007 se je po vsem svetu zagotovilo več kot 300 milijonov EUR za projekte, ki vključujejo dejavnosti, kot so odstranjevanje min, uničevanje zalog, izobraževanje o nevarnosti min ter pomoč, rehabilitacija in ponovno vključevanje žrtev min v družbo. Izvajali so se tudi projekti v zvezi s kasetnim strelivom, in sicer v državah, ki jih je to orožje najbolj prizadelo, kot so na primer Afganistan, Laos in Kambodža.

Tudi v prihodnosti bomo nadaljevali z našim prizadevanjem z usklajevanjem ukrepov proti protipehotnim kopenskim minam in eksplozivnim ostankom vojn v strategijah in programih Skupnosti za zunanjo pomoč – da bo tako povsod.

Komisija za financiranje prizadevanj za humanitarno odstranjevanje min uporablja tudi instrument humanitarne pomoči, s katerim upravlja ECHO. Zadnji primer pomoči za humanitarno odstranjevanje min je Libanon, ki je po konfliktu decembra 2006, ki sem ga že omenila, prejel precejšnjo humanitarno pomoč.

Kar zadeva vlogo Komisije v pogajanjih o pogodbah ali konvencijah o razorožitvi, želim poudariti, da včasih za takšna pogajanja nismo pristojni. Če Skupnost ni pogodbena stranka pogodb ali konvencij o razorožitvi, lahko po zakonu le spodbuja partnerske države k multilateralnemu delovanju, zlasti s sprejemanjem pogodb in konvencij. Mislim, da je naš predsednik o tem že veliko povedal.

Sodelovali smo pri ukrepih trojke EU, ki so se izvajali v ključnih državah, kot so Združene države Amerike, Japonska, Brazilija, Južna Koreja, Kanada, Pakistan in Ukrajina, za spodbujanje multilateralnih pobud o kasetnem strelivu na podlagi konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja in zlasti pogajanj o pravno zavezujočem instrumentu v zvezi s humanitarnimi vprašanji glede kasetnega streliva. Cilj je zaključek pogajanj do konca naslednjega leta.

Komisija hkrati tesno spremlja mirovni proces iz Osla ter načrtuje, da bo kot opazovalka sodelovala na srečanjih o teh vprašanjih, ki bodo potekala v Bruslju in na Dunaju.

Na koncu želim gospodu Borrellu Fontellesu in Evropskemu parlamentu zagotoviti, da si bo Komisija še naprej čim bolj prizadevala za podpiranje vseh multilateralnih pobud, katerih cilj je celovita in učinkovita prepoved kasetnih min.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, komisarki sporočam, da me veseli dejstvo, da smo zaskrbljeni zaradi istih stvari in imamo enake cilje, ter se ji zahvaljujem za njeno predstavitev in opis napredka. Pozdravljam tudi dobro sodelovanje med poslanci Parlamenta pri pripravi ustreznega predloga resolucije.

Najprej želim poudariti, da gre za nujno vprašanje. Nujno je s človeškega in političnega vidika, ker se kljub opozorilom iz vsega sveta kasetne bombe še vedno uporabljajo v praksi. Obravnavati moramo torej dve težavi.

Prvič, uporaba kasetnih bomb je zelo nehumana. Uporabniki teh bomb jih običajno ne morejo zelo natančno usmeriti. Napake so veliko pogostejše, kot bi pričakovali. Tragični rezultat je tako izjemno veliko število civilnih žrtev, po nekaterih podatkih več kot 90 %.

Druga težava je veliko število neeksplodiranih kasetnih bomb na nekdanjih konfliktnih območjih. To je za države, ki so se po konfliktih odločile za začetek obnove svojih gospodarstev, velika ovira. Ob upoštevanju tega mislim, da mora EU prevzeti glavno vlogo pri prizadevanjih za prepoved kakršne koli proizvodnje, uporabe ali prodaje kasetnega streliva.

Prvi korak mora biti uvedba takojšnjega moratorija na uporabo takšnega orožja. Razen tega naša resolucija zahteva, da vojaške sile EU v nobenih okoliščinah ne smejo uporabljati kakršnega koli kasetnega streliva, dokler se ne sprejmejo ustrezni mednarodni sporazumi. Parlament in Komisijo pozivamo, da takoj povečata finančno pomoč za skupnosti in posameznike, ki so bili žrtve eksplodiranega in neeksplodiranega kasetnega streliva, ter za to uporabita vse razpoložljive instrumente.

 
  
MPphoto
 
 

  Ana Maria Gomes , v imenu skupine PSE.(PT) Gospod predsednik, govorim v imenu skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu. Ta vprašanja ponazarjajo vodilno vlogo, ki jo ima ta parlament v zvezi s konvencionalnim razoroževanjem, nadzorom nad prenosom streliva in krepitvijo mednarodnega humanitarnega prava.

Borili smo se za razširitev konvencije iz Ottawe na vse vrste min. Veliko pred Evropskim svetom smo se zavzemali za globalni sporazum o trgovini z orožjem. Ta parlament je kot nujno prav tako stalno zahteval, da kodeks ravnanja EU o izvažanju orožja postane pravno zavezujoč instrument.

Ta vprašanja o kasetnih bombah so usmerjena v prihodnost in ukrepe, ki jih mora izvesti Evropa, da odpravi to orožje, ki ne razlikuje med civilisti in vojaškim osebjem ter uničuje toliko človeških življenj. Pozivamo k takojšnjemu moratoriju na uporabo, proizvajanje, skladiščenje in kopičenje tega orožja. Ta moratorij mora pravočasno postati pravni instrument, ki bo dolgoročno uvedel prepoved tega barbarskega streliva v zalogah in na bojiščih, kakor so se že začele odstranjevati protipehotne mine.

Poleg tega, da pozivamo Evropsko unijo k izvajanju diplomatskega napada za podporo temu novemu instrumentu, želimo, da države članice postavijo zgled in v svojih oboroženih silah odpravijo uporabo tega orožja. Razen tega morajo tudi trajno ustaviti svoje izvažanje, proizvodnjo in kopičenje. V Libanonu, Čečeniji, Afganistanu in desetinah drugih držav, v katerih so se vojne že končale, ljudje plačujejo končno ceno za kriminal in nemoralno neodgovornost oboroženih sil, ki so izgubile sleherni občutek za etične in pravne meje, na katerih bi morali temeljiti ukrepi civiliziranih ljudi.

Evropa mora imeti vodilno vlogo v globalnem zavezništvu za ponovno vzpostavitev, potrditev in okrepitev teh mej. Nujno moramo oblikovati skupno stališče, da odpravimo kasetne bombe in drugo kasetno strelivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Elizabeth Lynne, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, kasetne bombe brez razločevanja ubijajo ali poškodujejo civiliste, med katerimi je veliko otrok. Sanje se končajo in življenja so uničena. Poglejte primer iraškega dečka Ahmeda Kamela. Ker ga je privabil sijoč predmet, je Ahmed pobral kos kasetne bombe, ki pa je eksplodiral. Izgubil je obe roki in svoj vid. Kako naj dvanajstletnik to razume?

Presenetljivo dejstvo je, da se kasetno strelivo kopiči v več kot 15 državah članicah EU. Še bolj nesprejemljivo pa je, da vsaj 10 držav članic EU to orožje proizvaja: Francija, Španija, Grčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in Bolgarija. Menim, da te države in države, ki so tako orožje uporabile, vključno z Združenim kraljestvom, skupaj nosijo krivdo za žrtve.

Medtem ko pozdravljam ukrepe držav, kot je Belgija, za vzpostavitev nacionalne zakonodaje o prepovedi kasetnega streliva, morajo temu vzgledu slediti tudi ostale države članice EU. Svet in Komisijo pozivam, da podpreta mirovni proces iz Osla, h čemer smo ju že pozvali.

Diplomatske manevre vlade Združenega kraljestva in drugih držav, ki namigujejo, da so kasetne bombe lahko „pametne“ ali „neumne“, je treba takoj obsoditi – vse bombe ubijajo in pohabljajo. Beseda „pametne“ ne bi mogla biti bolj zavajajoča oziroma neprimerna.

Nujno potrebujemo takojšnji moratorij na uporabo kasetnega streliva ter naložbe, kopičenje, proizvodnjo, prevoz ali izvoz vsega kasetnega streliva v vseh državah članicah EU. Vse države, ki so jih uporabljale, morajo prevzeti odgovornost za njihovo odstranitev, Komisija pa mora takoj povečati finančno pomoč za skupnosti, ki jih ogrožajo neeksplodirani kosi kasetnih bomb. Pozivam vas, da podprete to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Frithjof Schmidt, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, proces iz Osla ponuja zgodovinsko priložnost, da dosežemo mednarodni sporazum o prepovedi kasetnih bomb, ki ne bo le deklaracija, ampak dejansko mednarodni sporazum. Dve desetletji so se izvajale kampanje in so obstajale mednarodne pobude, vendar so se vedno znova izgubile v diplomatskem močvirju vojaških in gospodarskih interesov. Zdaj imamo priložnost, da leta 2008 dosežemo sporazum.

To zahteva podporo ne samo Parlamenta, ki ima pri tem jasno stališče, skupno vsem parlamentarnim skupinam. Z veseljem in zanimanjem sem izvedel, gospa Ferrero-Waldner, da to stališče podpira tudi Komisija, kar je zelo dobrodošlo. Svet mora zdaj upoštevati jasno stališče, ki sta ga sprejela Parlament in Komisija, to je zelo pomembno. Ne gre le za prepoved uporabe in kopičenja kasetnih bomb ter trgovine s tem orožjem, gre tudi za proizvodnjo. Prepovedati moramo proizvodnjo teh bomb, vendar ja Evropska unija še vedno ena od glavnih proizvajalk tega orožja. Še vedno ga proizvajajo v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Franciji, Španiji in Belgiji. V Belgiji in Avstriji se je zdaj sprejela zakonodaja za prepoved proizvodnje, vendar vem, da se v Belgiji proizvodnja še ni v celoti ustavila. V tej zakonodaji so tudi vrzeli.

Prepoved tega orožja moramo pospešiti. Države članice morajo uvesti prepoved in Svet mora braniti jasno stališče, ki se je tukaj določilo. Le tako bomo zagotovili, da se bo leta 2008 dejansko dosegel sporazum.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger , v imenu skupine GUE/NGL.(DE) Gospa predsednica, s tem vprašanjem sem se osebno prvič ukvarjal med vojnim nasiljem Nata proti Jugoslaviji, kar je bila ena od vojn, ki sem jim nasprotoval in ki so jo, kakor tudi veliko drugih vojn, vodile zahodne države.

Približno 98 % žrtev kasetnih bomb so civilisti. Med 5 in 40 % delov streliva kasetnih bomb ne eksplodira. Naj bom odkrit: zlasti glavne zahodne industrializirane države proizvajajo in opremljajo svoje vojske z eksplozivnimi bombami in kasetne bombe uporabljajo v vojnah. Kasetne bombe proizvaja 34 držav, vključno s 13 držav članic EU. Kasetne bombe so v vojnah uporabljale države EU, na primer v nekdanji Jugoslaviji, Afganistanu in Iraku, zato prosim ne točimo krokodiljih solz.

EU se mora s tem soočiti. Natančneje to pomeni, da mora Evropska unija sprejeti skupno stališče, s katerim bo obsodila to morilsko orožje. To pomeni ustavitev proizvodnje kasetnih bomb in seveda prenehanje uporabe eksplozivnih bomb, kot so se v zalivski vojni, Jugoslaviji, Afganistanu, Iraku in Libanonu. To se ne sme nadaljevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Hutchinson (PSE).(FR) Gospa predsednica, gospod predsedujoči, gospa komisarka, o tej temi je bilo že veliko povedanega in seveda grajamo, ta izraz je komajda dovolj močan, uporabo kasetnega streliva, ki je povzročilo tako veliko škode v številnih državah, poleg tega se želim zahvaliti gospodu Borrellu, da je dejansko izpostavil to zaskrbljujoče vprašanje.

Vendar bo ta prepoved učinkovita in rešitev, predlagana v resoluciji, uspešna le, če bomo seveda naredili veliko več od same prepovedi uporabe takšnega orožja. Prav tako moramo ukrepati glede njihove proizvodnje in prodaje, ker ne moremo imeti humanitarne razprave na eni strani, pri čemer je res, da te bombe, ki ne eksplodirajo, ležijo skrite v na tleh na najrazličnejših mestih, zaradi česar se skupnosti in begunci ne morejo vrniti v domovino ter preprečujejo razdeljevanje humanitarne pomoči, ne moremo imeti takšne razprave, ki poskuša opozoriti na humanitarno stran tega problema, ne da bi hkrati sprejeli učinkovite ukrepe proti domačim industrijam pri nas, ki na žalost še vedno proizvajajo in prodajajo to orožje.

Na koncu naj povem, da nam ta resolucija morda daje možnost, da pozovemo tudi države članice. Pri tem je moja država, Belgija, sprejela potrebno zakonodajo in mislim, da je bila dejansko prva, ki je to storila, ter menim, da bi nas lahko zakon, ki je bil sprejet v Belgiji, spodbudil k pozivu ostalih 26 držav članic, naj sledijo temu zgledu.

 
  
MPphoto
 
 

  Annemie Neyts-Uyttebroeck (ALDE). (NL) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod minister, gospod predsedujoči Svetu, svoj čas za govor želim izkoristiti, da podprem vprašanje in tudi način, s katerim ga je izrazil gospod Borrell, ter naš skupni predlog za resolucijo o tem vprašanju.

Zelo dobro se zavedam, da je vso prizadevanje za nadzor nad orožjem vedno zelo težko in včasih podobno sprevodu v Echternach, pri katerem se naredita dva koraka naprej in nato eden nazaj. Mislim, da moramo to prizadevanje okrepiti, ker se mi zadnja leta zdi, kot da so ljudje, ki delajo za razoroževanje, nadzor nad orožjem in bojnimi sredstvi, staromodni primerki pretekle dobe, ker je danes aktualno ponovno oboroževanje. Meni se to zdi zelo zaskrbljujoče.

Če pomislim, da je predsednik države edine velesile na svetu, ki še obstaja, nedavno zagrozil z možnostjo tretje svetovne vojne, me postane resnično strah. V tem kontekstu, ki je precej manj ugoden za skupno prizadevanje, menim, da še nikoli ni bilo tako pomembno, da Svet in Komisija še naprej poudarjata pomen skupnega ukrepanja držav članic v zvezi s tem, česar do zdaj na žalost niso izvajale.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Schlyter (Verts/ALE).(SV) Hvala, gospa predsednica. Govorim tudi v imenu svojega kolega Raula Romeva. Prihaja iz Španije, jaz pa s Švedske, in obe državi proizvajata to grozovito orožje ter obe sta obljubili, da ga bosta prepovedali. Vendar kaj počne moja država? Na pogovorih v Oslu je Švedska zagovarjala stališče, da moramo uporabo omejiti, namesto prepovedati. To je sramotno stališče. Nobena civilizirana država ne sme podpirati tega krutega orožja in z veseljem ugotavljam, da so si Svet, Komisija in Parlament danes zelo enotni glede podpiranja popolne prepovedi.

Ko se to orožje sproži, predstavlja orožje proti nedolžnim otrokom. Je učinkovito orožje proti človekovim pravicam in gospodarskemu razvoju. Zato moramo biti zelo učinkoviti v boju za njihovo prepoved. To je začetek, končajmo ta proces čim prej, ker vsako minuto umre še en otrok. Hvala.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Luis Yañez-Barnuevo García (PSE). (ES) Gospod predsednik, strinjam se z govorniki, ki so že govorili o prepovedi proizvodnje, izvažanja in kopičenja tega orožja, kasetnih bomb, ki so tako nevarni za civiliste, in izražam podporo procesu iz Osla, čeprav, kot je dejal prejšnji govornik, moja država proizvaja, skladišči in izvaža to vrsto orožja.

Vendar moram poudariti naslednje: le pred enim mesecem, 21. septembra, je vlada v obliki stranke, ki jo podpira, in sicer socialistične stranke, v parlamentu predložila predlog spremembe zakona o nadzoru zunanje trgovine z obrambnim materialom in materialom za dvojno uporabo delno za omejitev, pa tudi prepoved, kjer je to ustrezno, kasetnih bomb, ki so zlasti nevarne za civiliste.

Povedano drugače, trend v moji državi se spreminja: proizvodnja, kopičenje in izvažanje tega orožja so odobrile prejšnje vlade. Ta vlada je v celoti zavezana procesu iz Osla in želi postopno odpravljanje in sčasoma popolno prepoved njihove proizvodnje, kopičenja in izvažanja. To je bilo najpomembneje, kar sem želel poudariti.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, želim izpostaviti dve pomembni točki, vendar bom zelo kratek, ker vem, da smo predolgi. Prva točka je, da mi je ta razprava dala zelo jasno predstavo in prepričanje, da bo Evropski parlament to vprašanje zelo pozorno spremljal in da skrbi veliko poslancev. Zato bom to seveda ustrezno upošteval.

Drugič, opozarjam, da ima Evropska unija tudi vodilno vlogo pri tem vprašanju, morda mu ne posveča toliko energije, kot bi si veliko poslancev želelo, pri čemer ima vsekakor nekaj težav, vendar ima kljub vsemu tudi določno mero optimizma.

Zaskrbljenost Evropske unije glede humanitarnih posledic te vrste orožja smo že izrazili na primernem kraju, oziroma na konvenciji o določenem konvencionalnem orožju. Prav tako smo predlagali, da se pogajanja o pravno zavezujočem instrumentu zaključijo najkasneje do konca leta 2008, čeprav morda ne z ambicijo, ki si jo veliko med vami želi. Vendar je dejstvo, da smo tukaj zato, da izvajamo odločne korake. Upam, da se bo v tem procesu doseglo vse več politične volje, navdušenja in prizadevanja, s čimer bomo lahko končno dosegli predlagane cilje.

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. Gospod predsednik, dodati želim le še eno stvar. Seveda lahko govorim le o področjih, za katera je pristojna Komisija, to področje pa je v posebni pristojnosti držav članic. Vendar lahko govorim o finančni pomoči za ogrožene ljudi.

Ponovno lahko poudarim, kot sem navedla že prej, da smo že naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bi omilili težave zaradi eksplozivnih ostankov vojn, vključno s kasetnim strelivom, zlasti prek naših strategij za odpravo min in s tem povezane horizontalne proračunske postavke, v katero je vključena približno ena tretjina sredstev, porabljenih na tem področju.

Zagotovim vam lahko, da se bodo še naprej izvajali ukrepi proti minam in eksplozivnim ostankom vojn v obliki novih geografskih instrumentov, ti ukrepi pa se zdaj tudi vključujejo, kar je novo, v naše strategije in programe zunanje pomoči.

Nekateri ukrepi se lahko financirajo tudi na podlagi novega instrumenta za stabilnost; tako imamo zdaj na voljo več instrumentov za obvladovanje tega pomembnega izziva, pri čemer se bo jasno upoštevalo odločno stališče Parlamenta, da se bodo ti instrumenti uporabljali čim učinkoviteje, če bo to potrebno. V celoti se strinjam s ciljem, ki ste ga navedli.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Prejel sem predlog resolucije, vložen v skladu s členom 108(5) Poslovnika.(1)

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

(Seja je bila za nekaj trenutkov prekinjena v pričakovanju pričetka časa za vprašanja.)

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov