Dobesedni zapisi razprav

Torek, 13. november 2007 - Strasbourg

8. Obrazložitev glasovanja

– Poročilo: Helmuth Markov (A6-0413/2007)

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. − (DE) Čeprav je Bolgariji in Romuniji uspelo pristopiti k Evropskemu gospodarskemu prostoru, je Bruselj očitno presenečen zaradi premajhnega napredka v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji. To so razširjene težave, ki izhajajo iz družbeno-političnega razvoja v postkomunističnih državah. Splošna javnost je jezna zaradi anonimnosti in ravnodušnosti kapitalizma ter se namesto tega raje zateka k znanim ter preverjenim in preizkušenim omrežjem.

To ponovno dokazuje, da se socialne spremembe ne more vsiliti od zunaj: nekaj, kar ZDA hočejo doseči z vojnim nasiljem, medtem ko EU premišljuje o vidiku „pristopa“. Dejstvo je, da druga možnost izgublja svojo učinkovitost in vsako možnost za uveljavljanje vpliva, ko se države že priključijo „klubu“, prav zato EU ne sme ponoviti te napake s Turčijo.

– Poročilo: Barbara Kudrycka (A6-0363/2007)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, rad bi spregovoril o poročilu gospe Kudrycke o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje. To je zlasti pomembno za odnose med Poljsko in Ukrajino, dve državi in ljudi, ki jih že stoletja vežejo zgodovinske vezi. Čim prej je treba sprejeti osnovne ukrepe, potrebne za vpeljavo znatno enostavnejših postopkov za pridobivanje vizumov za naše ukrajinske prijatelje, zlasti v primeru mladih, študentov, akademikov in sezonskih delavcev.

Dolgoročno bi si morali prizadevati za uvedbo režima potovanj brez vizumov. To je zlasti pomembno v zvezi s postavitvijo temeljev za vključitev Ukrajine v Evropsko unijo v prihodnosti. Unija mora podpirati razvoj demokracije v Ukrajini, pomagati pri ustvarjanju civilne družbe in olajšati stik med našimi državljani.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta sporazum med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje bo podpisan vzporedno s sporazumom o ponovnem sprejemu, saj sta „medsebojno pogojena“.

Kot je navedeno, ta sporazuma predstavljata del boja EU proti „nezakonitemu priseljevanju“ in njegovim instrumentom. Poročilo se izrecno strinja s „priporočili ter s potrebo po nudenju ustrezne tehnične in finančne podpore Ukrajini s strani ES ter zlasti Evropske komisije za doseganje visoke ravni izvrševanja sporazuma o ponovnem sprejemu“. Vendar smo v zvezi s tem kritični.

Čeprav sporazum uvaja natančne postopkovne roke, določa ugodnejše takse za vizume, vključno z ukinitvijo taks za vizume za nekatere kategorije oseb (?), in omogoča enostavnejše postopke za številne primere, je to manj od tistega, kar zahteva in potrebuje več tisoč ukrajinskih državljanov.

Poročevalci se ne zavedajo, da obstaja potreba po učinkovitem izvajanju ukrepov za poenostavitev izdajanja vizumov za širše dele ukrajinske družbe ali celo po nediskriminatornem režimu izvzetja iz vizumske obveznosti, kakršnega Ukrajina zagotavlja državljanom različnih držav EU.

Zato smo glasovali v skladu s tem.

– Poročilo: Barbara Kudrycka (A6-0364/2007)

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. − (DE) Že predolgo EU namenja pomoč državam po vsem svetu, medtem ko teh finančnih sredstev ne pogojuje z vračanjem nezakonitih priseljencev. To je spodbudilo poplavo nezakonitih gospodarskih beguncev, ki množično prihajajo v ciljne države brez izobrazbe ali obetov za prihodnost. To spremljajo različni škandali glede vizumov, ko je nešteto ljudi vstopilo v EU pod krinko turistov in hitro izginilo v sektorju z nizkimi plačami v EU, s čimer se je uničilo zelo veliko delovnih mest. Skrajni čas je, da dogovori o ponovnem sprejemu postanejo stalen element sporazumov. Za vsako ceno je treba preprečiti priložnosti za izginotje v anonimnost naših somestij.

Naraščajoči trend ustanavljanja vizumskih centrov, ki se potem zaprejo zaradi pomanjkanja prijav, je prav tako treba previdno obravnavati. Zaradi tega ravnanja se ne sme pod nobenimi pogoji zgoditi, da bi se vizumi izdajali poljubno preprosto zato, da bi se izognili tovrstnim zaprtjem.

– Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0426/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta sporazum med Evropsko skupnostjo in Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje bo podpisan vzporedno s sporazumom o ponovnem sprejemu, saj sta „medsebojno pogojena“, kar velja tudi za sporazume z Rusijo in Ukrajino.

Čeprav sporazum uvaja natančne postopkovne roke, določa ugodnejše takse za vizume, vključno z ukinitvijo taks za vizume za nekatere „kategorije oseb“ (?) (kot so člani uradnih delegacij, poslovneži, novinarji, udeleženci znanstvenih, kulturnih in športnih prireditev, študenti, udeleženci programov izmenjav, bližnji sorodniki, predstavniki civilne družbe, osebe, ki so na obisku zaradi zdravljenja), in omogoča enostavnejše postopke za številne primere, je to manj od tistega, kar zahteva in potrebuje več tisoč moldavskih državljanov. Obstaja potreba po učinkovitem izvajanju ukrepov za poenostavitev izdajanja vizumov za širše dele moldavske družbe ali celo po nediskriminatornem režimu izvzetja iz vizumske obveznosti, kakršnega Moldavija zagotavlja državljanom različnih držav EU.

Še več, ti sporazumi spadajo pod okrilje politik Skupnosti o priseljevanju in „schengenskem območju“, ki vključuje instrumente o hrambi biometričnih podatkov.

Zato smo glasovali v skladu s tem.

  Adrian Severin (PSE), v pisni obliki. − (RO) Romunski poslanci Evropskega parlamenta, člani skupine PSE, bomo glasovali proti ali se bomo vzdržali glasovanja v zvezi s sporazumom med EU in Moldavijo o vizumih za kratkoročno bivanje in sporazumom o ponovnem sprejemu. To ne izraža nasprotovanja vsebini zadevnih dokumentov, ampak nenatančnim konceptom, ki so vključeni vanje in ki jih je uvedel stalinistični sovjetski režim, da bi priznal idejo obstoja moldavskega jezika, ki se razlikuje od romunskega jezika. Sklicevanje na moldavski jezik ostaja brezpredmetno in neveljavno za omenjene poslance Evropskega parlamenta.

– Poročilo: Henri Weber (A6-0390/2007)

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, to sem vložil že prej. Zadeva razlago mojega glasovanja v zvezi s poročilom o digitalnih interaktivnih televizijskih storitvah gospoda Webra. Rad bi povedal, da v tem dokumentu obstaja zelo zanimiv del, v katerem se trdi, da bi morali javne avdiovizualne medije podpirati in jim ne škodovati. Glasoval sem za to poročilo, ker je pred kratkim kandidat za predsednika vlade v moji državi izjavil, da bi bilo treba pomembnost javne televizije zmanjšati. Vesel sem, da Evropski parlament v zvezi s tem jasno izjavlja, da bi bilo treba pomembnost javne televizije in javnih avdiovizualnih medijev povečati.

  Hélène Goudin (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Z vsem spoštovanjem do vsebine bi rada izpostavila dejstvo, da bi lahko Evropska unija shajala brez tega poročila. Evropski parlament bi se moral posvetiti vprašanjem na ožjem področju in ne izražati mnenj o vsem mogočem.

Odbor Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje bi moral prenehati delovati, ker se ukvarja z zadevami, ki so zunaj dosega sodelovanja v EU. Večino časa odbor pripravlja poročila, v katerih predlaga, da mora Unija urejati podrobna področja, na katerih EU nima pristojnosti.

V okviru sedanjega okvira sodelovanja EU velja, da imajo države članice izključno odgovornost za organizacijo izobraževanja. Tudi kulturna vprašanja spadajo pod pristojnost držav članic, pri čemer je Unija zdaj vključena v zelo omejeno sodelovanje v zvezi z različnimi kulturnimi programi.

Zaradi teh razlogov ni opravičila za obstoj odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila. Podpiram uporabo digitalne interaktivne televizijske tehnologije, ki lahko evropskim državljanom koristi na različne načine. Poročilo poudarja pomen prehoda z analogne tehnologije, ki se načrtuje za Združeno kraljestvo, vendar zaostaja v nekaterih drugih državah članicah EU.

  Joseph Muscat (PSE), v pisni obliki. − (MT) Priložnost, ki mi jo ponuja ta razprava, izkoriščam za izraz svojega razočaranja nad načinom, na katerega se digitalna televizija razvija na Malti.

Spoštovati je treba nekatera osnovna načela.

Prvič, malteški potrošniki bi morali imeti pravico še naprej gledati državne postaje, ki so brezplačne za ogled, pri čemer se jim to ne zaračuna.

V praksi bi morali vsi ponudniki storitev digitalne televizije te postaje oddajati brezplačno. Poleg tega bi moral vsak, ki ne kupi digitalnega sprejemnika teh družb, vseeno imeti pravico do sprejemanja signala teh postaj.

Druga točka se nanaša na medobratovalnost različnih platform v primeru Malte, tj. digitalne prizemne in kabelske. Zaradi pomanjkanja medobratovalnosti v malteškem sistemu imajo potrošniki manjšo izbiro, ker morajo namestiti drugačen sprejemnik, ko želijo uporabljati storitve druge družbe.

Upam, da bo posodobljena politika pristojnih organov v tej zadevi obravnavala te težave.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Gospod Weber je predložil zelo zanimivo poročilo o zdaj spornem vprašanju. V sedanjem digitalnem okolju so se storitve, omrežja in poslovni sistemi bistveno spremenili, pri čemer je zdaj potrošnikom na voljo široka izbira. Medobratovalnost je torej postala temeljni koncept za informacijska in telekomunikacijska omrežja.

Strinjam se, da bi morale biti potrebe uporabnikov pri razvoju trga zelo pomembne. V skladu s tem je pomembno osredotočiti se na gledalce in jim omogočiti, da sprejemajo odločitve v celoti obveščeni, da so dejansko v položaju, ko imajo koristi od celotnega potenciala nove tehnologije.

Razprava o medobratovalnosti zadeva predvsem širjenje izbire, ki je ponujena potrošnikom na področju interaktivnih televizijskih storitev. Ta izbira večinoma vključuje storitve, ki jih ponujajo izdajatelji in ne oprema, zlasti ker lahko izbira poteka na različne oblike, pri čemer lahko naročniki izbirajo med različnimi platformami glede na vsebino in storitve, ki so na voljo.

Strinjam se s poročevalcem, da je priporočljivo še naprej spodbujati odprte standarde, ki so jih razvili organi Evropske unije za standardizacijo v zvezi s prehodom na digitalne storitve in medobratovalnostjo storitev ter nadaljevanjem teh ukrepov s spodbujanjem evropskih standardov digitalne televizije v drugih delih sveta.

– Poročilo: Paulo Casaca (A6-0407/2007)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da predlog spremembe odbora za ribištvo ne doda nič pozitivnega predlogu Komisije, ampak je korak nazaj. Ne moremo sprejeti nobenih omejitev glede preglednosti, kar je nekaj, kar to poročilo dejansko vključuje.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Cilj predloga Komisije za novo uredbo Sveta o zbiranju podatkov v sektorju ribištva je razvijanje dolgoročnih programov vzorčenja, ki so dobro vključeni na regionalni ravni ter vključujejo ekološke, gospodarske, okoljske in socialne podatke. Namen revizije uredbe o zbiranju podatkov je odgovoriti na nove zahteve, ki izhajajo iz potrebe po upravljanju ribištva (zasnovanega na floti in območjih, ne na staležu rib) in po ekosistemskem pristopu k upravljanju ribištva.

Cilj je zagotoviti pristop, ki je bolj v skladu z različnimi položaji v sektorju ribištva, ki zahtevajo različne strategije za boj proti skupni težavi. Cilj je tudi izboljšanje preglednosti postopkov in s tem zagotavljanje boljše ter donosnejše obdelave in uporabe ribiških podatkov.

To poročilo Parlamenta si zasluži mojo podporo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo poskuša od leta 2008 nadomestiti uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, potrebnih za izvajanje skupne ribiške politike.

Nekatere razlike med tem predlogom in sedanjo uredbo bi bilo treba izpostaviti, to so: vključitev novih oblik podatkov, uporaba pristopa, ki je bolj osredotočen na flote, razlika med različnimi regijami (ribolovnimi območji) in priprava nacionalnih triletnih programov.

Med drugimi vidiki besedilo, ki je bilo sprejeto danes, določa vrsto podatkov, do katerih bo imela Komisija dostop, vztraja pri zagotavljanju zaupnosti teh podatkov in določa različne stopnje kaznovanja v skladu z resnostjo kršitve nove uredbe s strani držav članic, vključno s pogojevanjem finančnega prispevka Skupnosti s tem, ali bodo države članice sprejele nacionalne programe. Prav tako poziva Komisijo, naj jasno določi, kaj je treba razumeti kot „uradno zahtevo za podatke“ in „nepopolni nacionalni program“.

Sprejetje ukrepov, ki temeljijo na obstoju zanesljivih in čim bolj popolnih podatkov za namen znanstvenega raziskovanja ribištva, da bi zagotovili primerno upravljanje njihovih morskih bioloških virov, je odvisno od vsake države članice. Vendar to pristojnost vsake države članice nesprejemljivo postavlja pod vprašaj reformna pogodba.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje predloga Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva ter podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko. To je nesporno poročilo, ki bo sčasoma omogočilo boljše delovanje skupne ribiške politike.

– Poročilo: Georgios Papastamkos (A6-0355/2007)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Edino pravilno je, da majhne skupine nimajo nesorazmernega vpliva v tem parlamentu. Medtem ko spoštujem pravico za zagotovitev, da se upošteva raznolikost stališč v razpravi, se to ne sme razširiti na upravo Parlamenta in ostale tehnične zadeve. Zato se strinjam s tem zmanjšanjem predstavništva samostojnih poslancev na konferenci predsednikov, na katerih so do zdaj nekateri poslanci imeli višjo stopnjo predstavništva kot politične skupine z več kot 200 poslanci.

– Poročilo: Karin Scheele (A6-0365/2007)

  Karin Scheele (PSE). - (DE) Gospod predsednik, kar sem nameravala povedati, sem povedala že med obrazložitvijo glasovanja, da bi prihranila čas med glasovanjem. Zadovoljna sem, da je Parlament sprejel to poročilo z veliko večino, tudi zato ker se zavedam, da so v delovnih skupinah Sveta potekale zelo težavne in intenzivne razprave. Danes Parlament pošilja jasno sporočilo.

Poročilo nam ponuja priložnost, da dobimo kakovostne statistične podatke o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu. To bo pogoj za veliko politik, ki bodo prevladujoče v prihodnosti.

  Romano Maria La Russa (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, delno govorim kot prihodnji pripravljavec mnenja o strategiji Skupnosti v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu. Rad bi razjasnil svoje stališče, ki je brez zadržkov naklonjeno predlagani uredbi, da se določi pravni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov na tem področju. To priložnost izkoriščam za poudarjanje potrebe po upoštevanju vseh pobud, ki bi lahko pomagale razjasniti položaj v Evropi in v različnih državah članicah, pri čemer bi lahko na podlagi tega države izvajale politike, ki se jim zdijo najbolj primerne.

Zaradi tega razloga je treba sprejeti pristop, ki bi bolj zajemal Evropo in ki bi se ukvarjal z nesrečami pri delu v Evropski uniji, ki so v nekaterih državah dejanska težava. Pristop mora presegati sedanji neformalni sporazum in poskrbeti, da se podatki zbirajo sistematično ob rednih in vnaprej določenih časovnih presledkih. Primerno mora upoštevati tudi študije in preiskave, ki jih izvajata Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ter Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Primerljivi podatki v kombinaciji z izmenjavo dobre prakse in razširjanjem rezultatov se lahko izkažejo za koristne pri spodbujanju držav, da posnemajo najboljše prakse, ki se izvajajo v svetu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Komisija je odgovorna za pripravo statističnih podatkov Skupnosti z usmerjanjem potrebnega usklajevanja statističnih informacij, medtem ko države članice zbirajo podatke o področjih, kot so opredelitev spremenljivk, razčlenitev, datumi izvajanja in pogostosti ter tako naprej. Tudi spol bi morali razčleniti, da bi dobili podatke v zvezi z mogočimi razlikami med spoloma.

Kar zadeva zdravje in varnost pri delu, bi bilo treba upoštevati tudi študije in raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Zunaj Evrope bi bilo treba še dodatno povečati sodelovanje z Združenimi narodi, zlasti z Mednarodno organizacijo dela in Svetovno zdravstveno organizacijo.

Za zdravje in varnost pri delu bo poskrbelo dopolnilno financiranje v okviru programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS). Načeloma bi morala biti vključena finančna podpora za pomoč državam članicam pri nadaljnji izboljšavi nacionalnih zmogljivosti za izvajanje izboljšav in ustvarjanje novih orodij za zbiranje statističnih podatkov.

  Jules Maaten (ALDE), v pisni obliki. − (NL) Prenosljive bolezni, ki ogrožajo Evropo, kot sta SARS in ptičja gripa, kažejo, da so daljnosežni evropski ukrepi potrebni za preprečitev mogoče pandemije v Evropi.

Enostransko ukrepanje držav članic ne zadošča za preusmeritev grožnje tovrstnih bolezni. Potreben je usklajen evropski načrt, zato je bistveno, da določimo raven zaščite v državah članicah.

Zato je ključno, da imamo primerljive posodobljene podatke na ravni Skupnosti o zaščiti pred mogočimi pandemijami in razširjenimi boleznimi. Zlasti moramo upoštevati količino zalog protivirusnih sredstev in cepiv v državah članicah.

Srečnejši bi bil, če bi vedel, da že obstajajo zaloge protivirusnih sredstev in cepiv na evropski ravni. Brez novih pristojnosti bo Komisija v primeru pandemije prisiljena le nebogljeno opazovati.

– Poročilo: Romana Jordan Cizelj (A6-0376/2007)

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti sprejetju poročila gospe Jordan Cizelj o Agenciji za oskrbo Euratom. Menim, da bi morala biti agencija neodvisna od Euratoma, ker se vlogi spodbujanja jedrske energije in njenega nadzora dejansko ne bi smeli združiti.

Jedrska industrija ne ponuja rešitve za potrebe po energiji v Evropi. Evropa si mora prizadevati za večji izkoristek potenciala obnovljivih virov energije in za odpravljanje potrebe po jedrski energiji.

– Poročilo: Pál Schmitt (A6-0415/2007)

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, rad bi razložil, zakaj sem tako glasoval v zvezi s to zelo pomembno resolucijo. Evropski parlament se je zapletel v zadevo, ki se pogosto prezre. V posameznih državah članicah Evropske unije je vse manj telesne dejavnosti, pri čemer se šport jemlje vse manj resno kljub njegovi pomembni socialni in kulturni vlogi. Zato sem glasoval za to resolucijo, pri čemer se v celoti zavedam, kaj vključuje. Strinjam se s stališčem Parlamenta o tej temi.

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prostovoljno sem podprl poročilo o vlogi športa v izobraževanju gospoda Schmitta predvsem zato, ker lahko šport in telesna dejavnost pomembno prispevata k boju proti negativnim zdravstvenim trendom. Podpiram tudi posodobitev dejavnosti na področju telesne vzgoje, zlasti tiste, ki je namenjena vzpostavitvi ravnovesja med telesnimi in miselnimi dejavnostmi v šoli. Zavzemam se za vlaganje sredstev v kakovostne športne objekte in primerne ukrepe, da bi vsem učencem, tudi invalidnim, omogočili dostop do šolskih športnih prostorov in učnih načrtov za telesno vzgojo v šoli. Na ta način bomo zagotovili, da lahko vsak učenec sodeluje v različnih športih. Nadaljnji pozitivni koraki so tudi, da se telesni vzgoji v šolah nameni več časa ter zagotovi pravno priznavanje institucij in organizacij, ki prispevajo k boljšemu vključevanju športnih dejavnosti v šole in predšolske ustanove. Zahvaljujem se gospodu Schmittu za njegovo dobro premišljeno poročilo.

  Frank Vanhecke (ITS). - (NL) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o Schmittovem poročilu o vlogi športa v izobraževanju. Uradno bi rad o tem izjavil, da seveda ne drži, da sem proti športu v izobraževanju, prav tako nisem proti temu, da šola ponuja čim več ur telesne vzgoje, kot je mogoče: moje stališče je prav nasprotno.

Ni treba poudarjati, da mislim, da bi se moralo učitelje športne vzgoje obravnavati na enak način kot ostale učitelje.

Nisem glasoval, ker mislim, da morajo šport, izobraževanje in nedvomno tudi poučevanje športa na splošno odločno ostati v pristojnosti države članice in da Evropi ni treba imeti nadzora na vsakem področju.

V zvezi s tem poročilom me moti tudi, da se večkulturna družba in t. i. vprašanje spola vleče na levo, desno in v sredino, kar je rahlo preveč glede na politično korektnost, ki zaznamuje to poročilo. Le čevlje sodi naj kopitar, pri čemer naj Evropska unija deluje na lastnih področjih pristojnosti.

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo se odločili, da se bomo vzdržali končnega glasovanja (A6-0415/2007). Razlog za to je, da poročilo obravnava številne pomembne vidike športa v izobraževanju, vendar hkrati obravnava zadeve, ki so skrb držav in bi take morale tudi ostati.

Odločili smo se, da glasujemo proti izjavam v odstavkih 10, 24 in 47. Strinjamo se, da je telesna vzgoja pomembna in da je prostovoljno delo pomemben del športnega gibanja v Evropi. Vendar se Evropa ne sme vpletati v to, ali bi morali imeti dve, tri ali štiri ure telesne vzgoje na teden.

Seveda je pomembno tudi, da vprašanje enakosti spolov postane celovit del učnega načrta in da so učitelji športne vzgoje usposobljeni za to. Strinjamo se tudi, da je skupna športna vzgoja dečkov in deklic dobra ideja, a tudi to ni zadeva EU.

Vseeno hočemo poudariti, da se strinjamo s poročilom, da je šport pomemben zaradi več razlogov. Pomembno lahko prispeva k odpravljanju negativnih zdravstvenih trendov, kot je debelost. Prispeva lahko tudi k dodani socialni vrednosti za družbo na splošno s svojo izobraževalno naravo.

  Derek Roland Clark in Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Neodvisna stranka Združenega kraljestva se strinja z večjim vlaganjem in sodelovanjem na športnem področju. Vendar se ne moremo strinjati z obvezno telesno vzgojo za vse in neupoštevanjem EU, kar zadeva zavrnitev staršev v Združenem kraljestvu, ob upoštevanju, da imajo številne skupine verske ali kulturne pomisleke glede športa ter da nekateri invalidni otroci morda fizično ne zmorejo sodelovati v nekaterih športih, čeprav bi si to želeli. Obvezna telesna vzgoja je vprašanje za ravnatelje in svet guvernerjev, ne za EU. V vsakem primeru EU ni pristojna za šport. Neodvisna stranka Združenega kraljestva pozdravlja priznanje za trdo delo prostovoljcev v športu, a meni, da je pomen duha prijateljskega tekmovanja v tem, da se to opravlja na nacionalni ravni in ne na ravni EU.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot navaja poročilo, moramo biti zelo pozorni na šport zaradi njegovih socialnih in kulturnih vidikov ter zaradi socialnih in izobraževalnih vrednot, ki jih prenaša, kot so samodisciplina, premagovanje osebnih omejitev, solidarnost, zdravo tekmovanje, spoštovanje nasprotnikov, socialna vključenost, nasprotovanje kakršni koli obliki diskriminacije, ekipni duh in strpnost.

V skladu s tem je lahko in bi moral biti v naši večkulturni družbi šport sestavni del formalnega ter neformalnega izobraževanja, saj so študije pokazale, da resna telesna dejavnost izboljša duševno in telesno dobro počutje, medtem ko hkrati blagodejno vpliva na učne sposobnosti.

Zato se strinjamo s pozivom državam članicam in pristojnim organom, da se zagotovi večji poudarek na razvoju zdravja v učnih programih v šoli in predšolskih ustanovah tako, da spodbujamo posebne oblike telesne dejavnosti, primerne za neko starost, in večamo ozaveščenost v klubih in zvezah, da bi zagotovili, da lahko otroci začnejo s telesno dejavnostjo čim bolj zgodaj, kar dobro vpliva na njihov razvoj in zdravje, s tem pa bi telesni vzgoji zagotovili status v skladu s profilom institucije in ustrezno stopnjo šolanja.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Brez pridržkov podpiram poročilo gospoda Schmitta o vlogi športa v izobraževanju. Spodbujanje sodelovanja v športu med mladimi je ključno na številnih področjih; športne dejavnosti spodbujajo očitne koristi za zdravje med prebivalci in prispevajo k ciljem socialne vključenosti, občutku skupnosti ter nacionalni in evropski koheziji.

Moja država Škotska ima eno od najslabših zdravstvenih evidenc v Evropi. Vseeno je nedavni športni uspeh Škotske, vključno z uspešnostjo Glasgowa kot gostitelja iger Commonwealtha leta 2014, zbudil zanimanje prebivalstva. Upa se lahko, da bo ta uspešnost delovala pozitivno in da se bo Škotska znebila oznake „bolnega človeka“ ter postala vzor v Evropi, kako se lahko šport uporabi za največje koristi skupnosti.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Glasovala sem za to poročilo, ker se ukvarja z zadevo, ki je zlasti pomembna za zdravje celotne generacije mladih Evropejcev in torej za njihova življenja v celoti.

Povečana marginalizacija telesne vzgoje v šolskem učnem načrtu pomeni, da čas, namenjen telesni vzgoji v šolah v državah članicah EU, postopno izginja. Financiranje šolskih športnih stavb in objektov nikakor ni zadostno. Poleg tega je osnovna oprema za izvajanje ur športne vzgoje v slabem stanju. Obstajajo tudi skrbi v zvezi s kakovostjo usposabljanja za učitelje telesne vzgoje. Splošno stanje ne vzbuja ravno zaupanja. Zato bi morali podpreti pobudo Evropskega parlamenta za spremembo sedanjega položaja.

Upamo lahko, da bodo pozitivni učinki te pobude vidni po le nekaj letih. Zagotavljanje več športa v šolah ni le del prizadevanj za boljše rezultate na tekmovanjih in prihodnjih olimpijskih igrah. Tako bomo tudi zagotovili, da bo ta generacija mladih Evropejcev vidno bolj zdrava, v boljšem telesnem stanju in ne predebela, kot je danes tako pogosto. Vem, o čem govorim, ker je v moji državi, na Poljskem, število predebelih otrok in mladih vse bolj skrb vzbujajoče. Rada bi verjela, da bodo dolgoročno pozitivni rezultati posledica prizadevanj Evropskega parlamenta, da bi opozorili na nezadostnost evropskega izobraževalnega sistema na tem področju, in posledica njegovih predlogov za popravne ukrepe.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje tega samoiniciativnega poročila, ki spodbuja vse države članice EU, da vključijo telesno vzgojo kot obvezno za vse otroke v šolskem obdobju. Spodbujanje telesne dejavnosti med mladimi bo pripomoglo k reševanju težav z debelostjo in splošnim pomanjkanjem zdravja poleg vseh drugotnih zdravstvenih težav, ki se pojavijo čez nekaj časa zaradi posledic nedejavnosti.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Vloga športa v izobraževanju je pomembno vprašanje z več vidikov. Kot primer lahko navedemo debelost, ki narašča v Evropi, zlasti med mladimi. To je skrb vzbujajoče dejstvo in velika skrb za javno zdravje, medtem ko bodo učinki tega vidni v življenju teh ljudi. Ne moremo pozabiti zlasti, da bodo ti ljudje imeli zdravstvene težave vse življenje, kar bo imelo znatne socialne in gospodarske posledice na organizacijo in prihodnost naših družb.

Še eno pomembno dejstvo je dokaz, da čas, namenjen telesni vzgoji v Evropi, postopno izginja. Zato je očitno, da je zaradi zmanjšanja telesne dejavnosti nastala tudi najbolj skrb vzbujajoča številka, tj., da je v vsej EU27 predebel skoraj eden od štirih otrok.

Glasoval sem za to poročilo, ki poskuša zagotoviti sprejetje pozitivnih ukrepov, ki bi spodbujali zdravje novih generacij.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Potreba po spodbujanju mladine Evrope, da se začne ukvarjati s športom, zagotovo nikoli ni bila tako pomembna, kot je danes.

Razlog je preprost: glede na sedeči način življenja, ki so mu zdaj izpostavljeni naši otroci, se moramo domisliti nadomestne rešitve za prigrizke in igralno konzolo, in sicer hitro.

Zato se v celoti strinjam s sporočilom, ki ga je poudaril gospod Schmitt v svojem samoiniciativnem poročilu, v katerem poziva k več obvezne telesne vzgoje po osnovni šoli. To sporočilo je dvojna vzpodbuda.

Dvojna zato, ker je šola, prvič, naravno okolje za vcepljanje pomembnih socialnih vrednot, kot so odkritost, solidarnost, ekipni duh, strpnost in poštena igra, najmlajšim članom naše družbe. To so tudi vrednote, ki jih je treba uvesti v družinski krog, saj je to ključno.

Drugič, v očeh dvojne grožnje, s katero se zdaj soočamo, tj. težava javnega zdravja, ki jo je povzročila razširjenost debelosti med mladimi, in socialna težava, ki je značilna za naš izobraževalni sistem na podlagi osebne izbire, se morajo Evropska unija in 27 držav članic odzvati ter ponovno premisliti o odnosu med športom in izobraževanjem.

Bitka še zdaleč ni dobljena: povprečen otrok zdaj gleda televizijo dve uri na dan, kar je veliko več od 109 minut na teden, ki jih šola nameni uram telesne vzgoje.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) V tem poročilu obstaja veliko pozitivnih ciljev, kot so prizadevanje za javno zdravje, boj proti diskriminaciji ter vprašanje dostopa za invalide, a kljub temu še vedno obstaja preveč pozivov in zahtev po natančnih uredbah, ki jih ne bi smeli zahtevati na ravni EU. Zato se bom vzdržal končnega glasovanja.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Le redki dvomijo o pomembnosti telesne vzgoje v šoli za otroke. Zdi se, da negativni trend nezdravega načina življenja med mladimi vsako leto narašča. Poročilo gospoda Schmitta se zato dotika nujne in pomembne teme. Težava poročila, ne nazadnje glede na odstavke, o katerih se glasuje posamično, je v tem, da gospod Schmitt to obravnava preveč podrobno. Težko je razumeti, zakaj bi morala zlasti EU natančno urejati število ur telesne vzgoje v šolah, ne le za učence osnovnih šol, ampak tudi za učence srednjih šol. Ne vidim niti nobenega razloga, da bi Bruselj mikroupravljal telesno vzgojo z zahtevami po spolno mešanih skupinah in posebni spolni vzgoji. Zadnji odstavek, ki poskuša uvesti poseben sistem priznanja za različne tipe prostovoljnega dela, je videti zlasti nenavaden, vendar ne zato, ker si predani Evropejci ne bi zaslužili spoštovanja, ampak zato, ker si je težko predstavljati, kako bi se strukturiral, upravljal in financiral.

Ne dvomim, da je cilj poročila dober. Vendar je sedanja oblika videti zelo vprašljiva. Zato sem glasoval proti.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Kot nekdanji učitelj telesne vzgoje bom podprl poročilo gospoda Schmitta, ker obravnava potrebo po zagotovitvi, da se telesna vzgoja poučuje v šolah ter da države članice zagotovijo ustrezno usposabljanje učiteljev za telesno vzgojo.

Prepogosto se zlasti na ravni osnovne šole zgodi, da poučuje telesno vzgojo učitelj, ki ni usposobljen za to, v prostoru, ki je hkrati jedilnica ali gledališče, zlasti v božičnem času.

Če se želimo resno spopasti z debelostjo otrok, izboljšati njihovo zdravje ter jih odvrniti od videoiger in jih privabiti v šport, moramo poskrbeti za boljše prostore za telesno vzgojo v vseh šolah in zagotoviti, da bodo imeli učitelji strokovno znanje za poučevanje predmeta. Predolgo je bila telesna vzgoja stranski predmet zlasti v osnovnih šolah, medtem ko se učne ure pogosto odpovejo ob prvih kapljicah dežja. Zaradi tega je nastala generacija otrok, ki je najslabše telesno pripravljena. Zdravje in telesna vzgoja sta pomembna tako kot matematika in naravoslovje, čeprav tega ne bi vedeli, če bi obiskali številne naše šole.

– Poročilo: Vittorio Prodi (A6-0411/2007)

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Po premisleku in resnih dvomih glede besede „docela“ v odstavku 8 sem glasovala za sprejetje odstavkov 8 in 10 poročila gospoda Prodija, ker na splošno menim, da obstaja potreba po okvirni direktivi EU na področju varstva tal, da se zapolnijo vrzeli. Tak predlog mora biti v „skladu z načeli priprave boljše zakonodaje“ ob popolnem upoštevanju načela subsidiarnosti; tako bom jutri podprla predlog gospe Gutiérrez-Cortines za skladno direktivo EU, ki ponovno vzpostavlja subsidiarnost, odpravlja podvajanje obveznosti in je v celoti bolj uravnotežena od predloga Komisije o varstvu tal.

S 300 tipi tal v Evropi, le z devetimi državami članicami, ki imajo vzpostavljeno nacionalno zakonodajo, in izzivom podnebnih sprememb, ki je pred nami, obstaja dodana vrednost v uravnoteženem pristopu EU pri obravnavanju mednarodnih izzivov, ki jih povzročajo krčenje gozdov in slabša kakovost vode, velika erozija tal, poplave, zemeljski plazovi ter zagotavljanje varne proizvodnje hrane.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Dobro je znano, da imajo tla osnovno socialno funkcijo, saj so ključnega pomena za proizvodnjo hrane in druge vrste kmetijske proizvodnje ter shranjevanje in preoblikovanje energije in mineralov. Poleg tega tla delujejo kot naravni filter za podtalnico, so glavni vir pitne vode, življenjski prostor za številne organizme, ki živijo v tleh in na njih, platforma za dejavnosti človeka in pomemben element krajinske in kulturne dediščine. Tla so ključna sestavina zemeljskega okolja.

V Skupnosti že imamo nekaj politik, ki varujejo te temeljne funkcije, vendar ne varujejo tal kot takšnih. Ker presoja vpliva Komisije kaže, da je degradacija tal čedalje večja, skrb glede varovanja tal narašča, povezana pa je s skrbjo glede podnebnih sprememb, ohranjanja zadostne količine in čiste vode, varovanja biološke raznovrstnosti ter boja proti dezertifikaciji in krčenju gozdov. Več zakonodaje Skupnosti, katere cilj je varstvo tal kot takih, bi moralo privesti do izmenjave informacij in usklajevanja med državami članicami brez nalaganja nepotrebnega upravnega bremena ali povzročanja dvomov o kmetijski proizvodnji in socialni funkciji tal.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Menim, da je presoja vpliva Komisije pomembna in strinjam se s predlagano strategijo o varstvu tal, neobnovljivem viru, ki zagotavlja življenjske storitve za dejavnosti človeka in za preživetje ekosistemov.

Podpiram poročilo gospoda Prodija in menim, da so zlasti pomembni njegovi predlogi o boljši opredelitvi odnosa tal z vprašanji, ki so povezana z biološko raznovrstnostjo, dezertifikacijo in podnebnimi spremembami.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Predlog spremembe 10: okvirna direktiva ni sorazmerna in ne upošteva subsidiarnosti. V tem primeru je odprta metoda koordinacije boljši mehanizem kot okvirna direktiva. Težave s tlemi so skoraj vedno lokalne in regionalne.

Predlog spremembe 8: menim, da okvirna direktiva EU ni v celoti upravičena. Menim, da mora varstvo tal ostati v pristojnosti držav članic.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Predlog Komisije o varstvu tal je splošen in nejasen. Ne vsebuje določb o financiranju Skupnosti ali o osnovnih, temeljnih projektih za preprečitev in nadomestitev degradiranih tal.

Zlasti v sredozemskih državah in Grčiji so težave še hujše zaradi vročega, suhega podnebja, geografskega reliefa, močnih vetrov, itn., ki pospešujejo dezertifikacijo in erozijo tal.

Poleg tega so obale, ki so glede na celotno območje teh držav dolge, nagnjene k zasoljevanju in prerazporejanju uporabe tal za gradnjo stanovanjskih objektov. Ker ne obstajata načrt tal in tematski načrt, to povzroča pretirano uporabo kmetijskih kemikalij. V praksi tako tudi ne moremo spodbujati kolobarjenja, zaradi napačnega razumevanja oblikovanja cen skupne kmetijske politike in sistema subvencij za kmetijske proizvode.

Poleg tega je to zaskrbljujoče vprašanje zaradi nezmožnosti katerega koli državnega oddelka, da zabeleži, prepreči in ponovno vzpostavi patogena tla.

Zdi se, da predlog Komisije ne more nasloviti teh težav, pri čemer bi morale biti številne že rešene. Glede velike raznolikosti v vrstah tal (poročilo omenja 320 vrst tal) pa menim, da bi se ta težava lahko rešila, če bi bili predlagani ukrepi zasnovani na podlagi preprečevanja ali prečiščevanja patogenih tal in ne na podlagi posameznih vrst tal.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila o prvi obravnavi načrtov Komisije za varstvo tal. Strinjam se s potrebo po varstvu tal, vendar moram biti prepričan, da je direktiva pravi pristop, ali pa bi bil morda primernejši manj predpisujoč pristop.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za sprejetje tega poročila, vendar proti odstavkoma 8 in 10, ker se ne strinjam, da je potrebna dodatna zakonodaja v zvezi z varstvom tal.

Vzpostavljenih imamo že vrsto pravnih instrumentov, ki zagotavljajo čim boljše varstvo tal, in dokler se ti deli zakonodaje ne bodo izvajali v celoti in se ne bodo učinki v celoti analizirali ne verjamem, da bo nadaljnja zakonodaja na tem področju potrebna ali zaželena.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Varovanje okolja je politično pomembna tema v Evropi, ki se je v zadnjih letih hitro razvila in raziskovanje na tem področju je še vedno prednostna naloga za Unijo. Vendar v Evropi ne moremo varovati okolja brez da bi varovali tla, ki so izpostavljena številnim postopkom degradacije. Potreba po specifičnih zaščitnih ukrepih znotraj novega evropskega okvira na tem področju je zato popolnoma smiselna.

Priznavamo, da je večji del tal v privatnem lastništvu, ampak tudi, da so tla naravni vir javnega interesa in morajo biti zato ohranjena v korist prihodnjih generacij.

Ker je varstvo tal tesno povezano z glavnimi mednarodnimi okoljskimi izzivi, moramo upoštevati zakonodajo Skupnosti, ki je posebej oblikovana za varstvo tal kot takšnih in ki lahko spodbudi izmenjavo informacij in usklajevanje dobrih praks med državami članicami. Upoštevanje varstva tal v prihodnjem režimu podnebnih sprememb tako predvideva spoznanje potrebe po večjem znanju o vlogi tega vira pri lajšanju podnebnih sprememb in prilagoditvi nanje.

  Luca Romagnoli (ITS) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram poročilo gospoda Prodija. Evropa potrebuje skupno strategijo za tla. Degradacija tal se nadaljuje po vsej Evropi, obstoječa zakonodaja pa je neprimerna za boj s pojavi, kot so erozija, izguba organskega materiala, zbitost, zasoljevanje, zemeljski plazovi in onesnaževanje.

Pripraviti je treba akcijski načrt in ukrepe na evropski ravni z ustreznim upoštevanjem nacionalnih okoliščin in znotraj okvira subsidiarnosti ter sodelovanja z državami članicami.

To je pomembno predvsem zaradi določanja območij tveganja in pripravljanja paketov ukrepov. Poleg tega je zelo pomembno, da ima vseh 27 držav članic minimalno zakonodajo na tem področju ter da se vpeljeta izobraževanje in kampanje za ozaveščanje.

  Bogusław Sonik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Večplastno varstvo tal je eden glavnih izzivov za varstvo okolja na mednarodni ravni. Ima tudi velik vpliv na gospodarstva držav članic.

Zaskrbljen sem zaradi posledic naravne degradacije tal in degradacije, ki jo povzroča človek. Degradacija tal je pogosto posledica neprimerne človekove dejavnosti na področju kmetijstva in gozdarstva. Lahko je tudi posledica industrije, turizma in urbanega razvoja.

Izpostavljam, da bo skladnost z določbami direktive omogočila ponovno razvrstitev degradiranih tal in tako preprečila uporabo zelenih površin za industrijske in komercialne namene. Direktiva bo prav tako zagotovila, da bodo tla razporejena glede na potencial za proizvodnjo rastlin in živali, pri čemer se bo upoštevala zlasti proizvodnja visoko kakovostne hrane.

Poudarjam potrebo po razvoju evropske strategije, ki cilja na prepoznavanje in reševanje vprašanj, povezanih z degradacijo tal. Zaradi velike raznovrstnosti v vrstah tal je potrebna evropska strategija, neodvisna od nacionalnih akcij. Takšna evropska strategija bi temeljila na preprečevanju ter bi stremela k dviganju ozaveščenosti javnosti in prepričevanju javnosti o potrebi po varstvu tal. Poleg tega bi strategija prepoznala področja tveganja s ciljem, da bi to težavo rešila na evropski ravni.

Poudarjam, da je treba vzpostaviti jasno razmejitev med to direktivo in drugimi evropskimi zakonodajnimi standardi, ki so povezani z varstvom tal, da bi se izognili podvojevanju.

Sedanja evropska zakonodaja ne preprečuje degradacije tal. Hkrati je varstvo tal tesno povezano z glavnimi mednarodnimi okoljskimi izzivi na področju varstva naravnega okolja. Zato menim, da obstaja jasna potreba po razvoju zakonodaje Skupnosti, ki bo varovala tla kot takšna.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Stranka EPLP je glasovala proti sprejetju odstavkov 8 in 10 iz poročila gospoda Prodija o tematski strategiji za varstvo tal, ker ni bilo dokazov, da je okvirna direktiva o varstvu tal nujna. Kot kaže zdaj, bi bili vsi predlagani ukrepi nesorazmerni, ker primanjkujeta prožnost ali subsidiarnost.

– Poročilo: Peter Liese (A6-0402/2007)

  Hans-Peter Mayer (PPE-DE) . – (DE) Gospod predsednik, po mojem mnenju je vključitev letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije korak k izpolnjevanju kjotskega protokola.

Vendar ponavljam, kar je pravkar povedal gospod Sarkozy. Rekel je, da mora Evropa zahtevati vzajemnost, vzajemnosti pa na tem področju ni oziroma je vzajemnosti veliko premalo. Trgovanje z emisijami se ne sme začeti pred letom 2012. Kot velja za majhne avtomobile, morajo izjeme veljati tudi za lete z majhno maso pod 20 tonami, da bi se izognili neenakostim. Veliko reaktivno letalo ni enako kot letalo Cessna.

Veliko točk v poročilu odbora za okolje je preprosto preobsežnih in evropskim podjetjem ne puščajo manevrskega prostora in časa za izvajanje teh ukrepov. Na tem področju obstaja veliko nesoglasje. Naj še enkrat ponovim besede francoskega predsednika, ponovno moramo dobro premisliti o tem, kako bomo oblikovali ta sistem trgovanja z emisijami.

  Lasse Lehtinen (PSE). - (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za sprejetje predlogov sprememb 77, 81 in 82 v poročilu gospoda Lieseja, zato da bi lahko letalski prevozniki, ki poslujejo v obrobnih evropskih regijah, pravično konkurirali s podjetji iz srednje Evrope. Žal pa je bila večina drugačnega mnenja.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, Parlament se je izven okvira kjotskega protokola odločil, da letalske dejavnosti vključi v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Čeprav je delež vseh emisij toplogrednih plinov, ki se proizvedejo v letalstvu, le približno 3 %, so se emisije iz letalstva v 15 letih podvojile. Današnja Evropa je še enkrat potrdila svoje vodstvo pri boju proti podnebnim spremembam. Vendar moramo doseči ravnotežje. Pravično je, da se delež pravic dodeli z licitiranjem in ne brezplačno, pri čemer bo to spodbudilo razvoj mladih družb. Prihodke od licitiranja je treba uporabiti za razvoj tehnologij za zmanjševanje emisij CO2 v letalstvu in ne za druge namene.

Dobro je znano, da je dodatna strategija za zmanjševanje emisij celostno upravljanje voznega reda letov. Odločno podpiram uvedbo enotnega datuma pričetka delovanja za medcelinske in notranje lete. Komisija mora prepričati tretje države, da se pridružijo pred koncem leta 2011. Menim, da je to nujen pogoj za pravično konkurenčnost med vsemi evropskimi letalskimi prevozniki ne glede na njihov naslov. Doseganje cilja o zmanjšanju globalnega segrevanja za dve stopinji do leta 2020 najprej vključuje prepričevanje ostalih delov sveta. Mednarodna konferenca na Baliju bo kmalu pokazala, kako uspešni smo na tem področju.

  Christoph Konrad (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zvezi z namenom poročila, ki je vključiti evropske letalske dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije, se pojavljajo številna vprašanja. Kar pa vendar ni vprašljivo, je dejstvo, da imamo jasne pokazatelje, ki kažejo na delno neuspešnost tega sistema, in čeprav ima Komisija podatke, ki dokazujejo njegovo neuspešnost, nameravamo tudi letalstvo vključiti v sistem. To je moja glavna kritika in zaradi tega sem glasoval proti poročilu.

Z vključitvijo evropskega letalstva v sistem se temu približujemo kot osameli rešitvi. Vendar je ravno to točka, ki na koncu ogroža konkurenčnost evropskih letalskih prevoznikov in poleg njih tudi konkurenčnost evropskih letališč. Po mojem mnenju je to nesprejemljivo in storiti moramo vse, kar lahko, za prepoznavanje globalnih rešitev, ki jih bomo vključili, in tudi drugih letalskih prevoznikov ter letališč. To je edini način za doseganje rešitve, ki je dobra za okolje in za konkurenčnost v Evropski uniji.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se kolegu gospodu Lieseju za odlično sodelovanje. Konkretno vprašanje, pri katerem smo iskali kompromis, je povezano z usmerjanjem prihodkov z licitiranja. Želela bi si, da bi bili vsi prihodki namenjeni zračnemu prometu, vendar sem hvaležna, da se moja stališča vsaj delno upoštevajo.

Menim, da je letalstvo pomembno tudi iz vidika okolja, saj so njegove koristi jasno razvidne iz raziskave MIPS. Premisliti moramo tudi o tem, da mora biti končni cilj zračni promet brez emisij. Zato v tolikšni meri podpiram usmerjanje prihodkov v raziskave in razvoj na področju letalstva. Če res menimo, da je veliko povečanje emisij iz zračnega prometa težava, moramo vsa sredstva, ki jih imamo na voljo, nameniti zagotavljanju, da se denar za raziskave porabi za razvoj zračnega prometa brez emisij. Upam, da bo imel Svet v prihodnje to v mislih. Strinjam se tudi s tem, kar je pravkar povedal gospod Lehtinen.

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo podprli poročilo Parlamenta, ker je prvi korak pri zmanjševanju vpliva letalstva na okolje. Vendar menimo, da je obžalovanja vredno, da večina v Parlamentu zagovarja visoke zgornje meje emisij in majhno raven licitiranja pravic do emisije. Poleg tega je bil začetek veljavnosti premaknjen za eno leto v primerjavi s tem, kar je bilo odločeno o parlamentarnemu odboru za okolje.

Sčasoma hočemo doseči, da bo letalstvo imelo popolnoma neodvisen sistem za trgovanje s pravicami do emisije.

  Liam Aylward, Brian Crowley in Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. − Sistem trgovanja z emisijami je najučinkovitejši način za obravnavo emisij, ki povzročijo podnebne spremembe, in spodbujanje EU pri doseganju cilja, tj. 20–30 % do leta 2020.

Danes smo glasovali v korist obrobnih regij, ki se upoštevajo v tej direktivi, in v korist črtanja predloga Komisije, ki omogoča letalski družbi, da zahteva brezplačno zamenjavo pravic v letalstvu za pravice iz kjotskega protokola.

Glasovali smo za znižanje zgornje meje pravic, ki bo predviden dejanski končni rezultat v pogajanjih v prihodnjih tednih, tj. približno 85–90 % v primerjavi z emisijami za leto 2004–2006.

Glasovali smo za revizijo licitiranja v prihodnosti, če se bo ta izvedla ob upoštevanju drugih sektorjev. Danes nismo glasovali v korist licitiranja, pri čemer se upošteva licitiranje v vseh sektorjih, ker bi to lahko pomenilo zmanjšanje možnosti za nepričakovan dobiček ter prispevalo k večji konkurenčnosti in inovacijam.

Najpomembneje je, da industrija svoj delež emisij zmanjša na inovativen način, ne da bi celotno breme prenesla na potrošnike, ki uporabljajo letalske storitve.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za sprejetje poročila gospoda Lieseja o predlogu spremembe direktive 2003/87/ES, ki vključuje letalske dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, saj menim, da je vključitev letalstva v ta sistem bistvena za ublažitev vplivov na podnebne spremembe.

Prispevek letalstva k podnebnim spremembam je velik in hitro raste, zato ta predlog za direktivo predstavlja pomemben korak pri doseganju ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Vendar je bistveno, da sprejmemo merila, po katerih bo ta direktiva upoštevala razmere v najbolj oddaljenih regijah, da bi preprečila prevelik družbeni in gospodarski vpliv na sistem emisij v teh regijah. Zato obžalujem, da predloga spremembe 98=100/rev in 97=99/rev nista bila sprejeta.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Resno dvomimo o splošni vsebini predlogov, sprejetih v resoluciji Evropskega parlamenta, zato smo glasovali proti njenemu sprejetju.

Ne strinjamo se s sistemom trgovanja s pravicami do emisije, saj ta vedno varuje tiste, ki imajo več denarja za nakup pravic do emisije, in ne rešuje težave prekomernih emisij CO2.

Tiste države in regije, kjer so letalske storitve ključnega pomena, kot so najbolj oddaljene regije otočja Azori in Madeira, niso bile ustrezno upoštevane. Letalske povezave med temi otoki in povezave s celinsko Evropo in temi regijami so zlasti pomembne za ozemeljsko kohezijo v Evropski uniji, zato si te letalske povezave zaslužijo posebno obravnavo.

Obžalujemo, da v presojo vplivov za to direktivo niso bile vključene najbolj oddaljene regije ozemlja EU in niso bili upoštevani vsi leti, ki prihajajo ali odhajajo iz evropskih letališč. Ta vpliv bo v teh regijah večji od povprečja v Evropi zaradi uporabe letalskih prevozov med prebivalci in zaradi vpliva turizma na regionalni razvoj. Prav tako se ni upoštevalo velikih posledic, ki jih ima za njihovo konkurenčnost davek na lete, katerega so oproščene njihove sosede.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Nisem podprl poročila, ki želi emisije CO2 iz letalskih dejavnosti vključiti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije Evropske unije.

Kjotski protokol je letalstvo izključil in medtem ko večina svetovnih držav ne priznava kjotskih sporazumov, Evropska unija zdaj želi narediti še več, kot od nje zahteva protokol.

Ta idealizem je dober iz intelektualnega vidika, vendar ne bo rešil planeta, ki v nobenem primeru ni v resni nevarnosti.

Vendar je Evropa pripravljena žrtvovati vse svoje industrije, tudi letalsko, brez pomembnega vpliva na podnebje. Temu moram ugovarjati.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PL) Gospe in gospodje, poljski poslanci so glasovali proti sprejetju tega poročila iz preprostega razloga, in sicer da se ni upoštevala nobena od naših pripomb.

Izpostavljam, da je bilo poljsko letalstvo dobro pripravljeno za zmanjšanje emisij CO2 znotraj okvira izpolnjevanja obveznosti kjotskega protokola (36 % od 6 % obveznosti) in emisije CO2 za državo, kot je naša, niso težava. Vendar so države stare petnajsterice do zdaj izpolnile le 1,5 % od 8 % sprejetih obveznosti.

Iz tega izhaja zamisel o podpori tega predloga za direktivo, ki bi stari petnajsterici omogočila izpolnjevanje njenih obveznosti na račun novih držav članic. Je to bistvo Evropske unije? Menim, da ne, in pozivam k podrobnemu delu ter presoji na drugi obravnavi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila o prvi obravnavi predloga Komisije o vključitvi letalskega sektorja v sistem EU za trgovanje z emisijami, pri čemer sem podprl predloge sprememb, da se dovoljene emisije zmanjšajo s predlagane stopnje 100 % na stopnjo 90 %. Prav tako sem podprl predloge sprememb skupine socialdemokratov o vključitvi vseh letov, ki se začnejo in končajo v EU, vendar na žalost ostale stranke tega niso podprle, zato predlogi niso bili sprejeti. Letalstvo je pomemben in hitro rastoč vir emisij toplogrednih plinov, zato je ukrepanje za obvladovanje teh emisij ključno v boju proti podnebnim spremembam.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Sprejemanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov poteka v Evropski uniji in drugih industrializiranih državah in ta predlog Komisije za vključitev letalstva v sistem za trgovanje s pravicami do emisije je pomemben element v sklopu ukrepov, ki bodo mednarodno sprejeti.

Ne moremo zanikati znatnega povečanja emisij toplogrednih plinov v letalstvu. Reševanje problema prek trgovanja s pravicami do emisije se zato zdi koristen ukrep, zlasti če ga razumemo pravilno in ga povežemo z drugimi ukrepi za podporo stabilnosti trga in preprečevanja izkrivljanja konkurenčnosti.

Danes sprejeti ukrepi bodo predstavljali precedens za nadaljevanje mednarodnih pogajanj. Zato mora EU zavzeti trdno stališče z rešitvami, ki so dejansko učinkovite glede varstva okolja, hkrati pa ščititi našo industrijo in naše svoboščine. Vemo, da gre za težko nalogo, zato moramo ceniti delo poročevalca in vseh ostalih, ki so zavezani doseganju kompromisov, katerih cilj je ublažiti učinke podnebnih sprememb in uskladiti družbene in gospodarske dejavnosti v Evropi.

  Luca Romagnoli (ITS) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram poročilo gospoda Lieseja. Kljub temu podpiram nekatere predloge sprememb, ki spreminjajo prvotni osnutek, zlasti tiste, ki določajo leto 2011 za začetek veljavnosti sistema.

To je zlasti pomembna točka zaradi izogibanja izkrivljanju trga znotraj Evropske unije, čeprav le za prehodna obdobja, kar pomeni, da bodo nekateri prevozniki v prednosti pred drugimi.

Podprl sem tudi nekatere druge predloge sprememb o zadevah, kot so delež pravic za licitiranje in uporaba na ta način pridobljenih skladov, pri čemer mora biti zagotovljeno, da to ne bo predstavljalo prvega takšnega primera pri zmanjševanju finančnega prostora za manevriranje, kar je ekskluzivna pravica držav članic.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Lieseja, čeprav dvomim o njegovi praktičnosti in izvajanju. Strinjam se, da je treba letalstvo vključiti v vsak sistem trgovanja z emisijami, vendar je treba vzpostaviti ravnovesje med okoljskimi vprašanji in vprašanji letalske industrije. Poleg tega je predlagan sistem zelo sporen zunaj Evropske unije, pri čemer številne države grozijo EU s tožbo, vključno z Združenimi državami, Indijo in Kitajsko, ker menijo, da se je treba o vsakem programu za letalstvo pred začetkom njegovega izvajanja dogovoriti na mednarodni ravni.

Prav je, da se letalstvo vključi v sistem za trgovanje z emisijami. Ni prav, da se letalstvo izloči kot glavni povzročitelj emisij CO2, ne da bi se pri tem obravnavala pomorska industrija in največji povzročitelj emisij CO2 v prometu, cestni promet.

Nekateri od predlogov, ki jih je v svojem poročilu začrtal odbor za okolje, so bili odkrito rečeno skrajni. Parlament je sprejel bolj pragmatično in uravnoteženo stališče. Vendar v prihodnjih mesecih še vedno opažam težave v zvezi s tem predlogom, vsaj na mednarodnem prizorišču in zaradi izvzetja zasebnih letal.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DA) Glasoval sem za končno različico poročila gospoda Lieseja, ker je majhen korak naprej glede na predlog Komisije. Vendar poročilo pušča veliko prostora za želje glede potrebnih korakov za boj proti podnebnim spremembam in zato kaže, da Evropski parlament ne vodi te bitke.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Najbolj oddaljene regije skupaj prispevajo k boju proti podnebnim spremembam in redno dokazujejo svojo zavezanost k nadaljevanju te dejavnosti tako, da postajajo prava središča inovacij na tem področju.

Podpiram cilje, za katere si prizadevamo z vključitvijo letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje z emisijami.

Vendar najbolj oddaljene regije niso mogle podpreti izvajanja predlogov Komisije kot takih, saj letalskim družbam, ki poslujejo na teh območjih, ne bi preostalo nič drugega kot prenesti nove dajatve neposredno na cene vozovnic, na izgubo čezmorskih potnikov in turistov, ki že občutijo visoke cene zračnega potovanja, ter na ceno zračnega tovora, kar bo vodilo do dviga cen, ki bo prizadel potrošnike in podjetja v teh oddaljenih regijah.

Zahvaljujem se poročevalcu, ker je poslušal moje pritožbe glede te teme, in Parlamentu, ker je končno odobril načelo zagotavljanja posebnega obravnavanja najbolj oddaljenih regij pri tej konkretni zadevi.

Prav tako se strinjam s tem, da je Parlament sprejel možnost, da se del skladov, pridobljenih iz sistema za licitiranje s kvotami za emisije, lahko uporabi za zmanjševanje negativnega vpliva tega projekta na dostopnost in konkurenčnost najbolj oddaljenih regij.

  Hannu Takkula (ALDE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, vsi vemo, da je pomembno zagotoviti varstvo okolja in se boriti proti podnebnim spremembam. Naša dejanja morajo ostati znotraj meja zdravega razuma, vendar bi morali mi, ki sprejemamo odločitve, na stvari gledati celostno. Po mojem mnenju si večina v parlamentarnem odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ni ogledala vseh vidikov zadeve v zvezi s tem poročilom. Emisije iz letalstva znašajo le 2 % vseh emisij in bi se zato z njimi morali ukvarjati sorazmerno glede na celoto. To pomeni, da tudi če bi prenehali z vsemi letalskimi storitvami, bi to komaj imelo vpliv na globalno segrevanje. Zavedati se moramo tudi, da so številni letalski prevozniki že znatno investirali v izboljševanje prijaznosti njihovih flot do okolja.

Glasoval sem za sprejetje predlogov sprememb 77, 81 in 82, ki dopuščajo nadaljevanje zračnega prometa v najbolj oddaljenih regijah Evrope. Ne vidim smisla v tem, da je zračni promet oblikovan večinoma okrog nekaterih večjih letališč. Konkurenčnost med nacionalnimi letalskimi prevozniki ne bi smela biti kratkoročno ogrožena zaradi nizkocenovnih prevoznikov. Zato se strinjam z besedami gospoda Lehtinena.

  Predsednik. − S tem se zaključuje čas glasovanja.