Dobesedni zapisi razprav

Torek, 13. november 2007 - Strasbourg

13. Uporaba schengenskega pravnega reda - Uporaba schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Estoniji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o

− deklaraciji Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda in

− poročilu (A6-0441/2007) Carlosa Coelha v imenu odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o osnutku sklepa Sveta o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki (11722/2007 - C6-0244/2007 - 2007/0810(CNS)).

  José Magalhães, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesel sem, da sem danes tukaj pred tem parlamentom v imenu predsedstva Sveta in Republike Portugalske, da bi razpravljal o bližnji širitvi schengenskega območja.

Le pred enim letom so nad Evropo viseli temni oblaki zaradi tveganja za zelo resno politično krizo, ki je nastala zaradi tehnične nezmožnosti začetka delovanja druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS). Nedoločno odlaganje prostega pretoka državljanov iz držav članic, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004 in ki prosti pretok upravičeno pričakujejo, bi poleg nedopustne tehnološke nesposobnosti pomenilo tudi in predvsem težak poraz za evropski ideal in dokazalo nemoč ter nekonkurenčnost naših institucij in držav članic. Tem državljanom bi lahko ponudili tisoč razlag, ampak bi vse zvenele kot slabi izgovori in bi spodbudile iskanje krivcev ter tako preprečile praktično rešitev težave.

Na srečo smo se hitro in povezano odločili za drugačno pot, kar se pred tem še ni zgodilo. Najprej smo v Lizboni našli primeren tehnološki odgovor na tehnološko krizo.

Predlog SISone4all je bil zasnovan v približno 30 dneh, pri čemer so študijo izvedljivosti zanj izvedli najboljši evropski strokovnjaki v podobnem časovnem okviru. Decembra 2006 je svet za pravosodne in notranje zadeve odobril začetek procesa, katerega potek je bil razporejen kot v evropski različici filma „Misija nemogoče“, imel pa je majhen proračun malo več kot pol milijona evrov. Kot obljubljeno je bila marca pripravljena programska aplikacija, ki je klon portugalskega N.SIS (nacionalni SIS), ter dostavljena novim projektnim partnerjem. C.SIS (centralni SIS) je bil prav tako znatno nadgrajen zaradi celostne zaveze Republike Francije, kateri se moramo zahvaliti.

Nemško predsedstvo Svetu je časovno natančno nadaljevalo s sprejetjem ustreznih pravnih ukrepov. 31. avgusta nam je uspelo zaključiti namestitev aplikacij in prenesti podatke, kar je bil težaven in zapleten proces. Naslednji dan so varnostne sile držav članic pridobile dostop do novih orodij, ki so jih nato začele zelo uspešno uporabljati. Treba je bilo le še preveriti, ali so bili enako uspešno sprejeti vsi ostali ukrepi, potrebni za vstop v schengensko območje, kot so tisti, povezani s celinskimi in morskimi mejami, policijskim sodelovanjem, varstvom podatkov in izdajanjem vizumov. Na srečo so bili ti ukrepi sprejeti. Prejšnji teden je 8. novembra svet za pravosodne in notranje zadeve ugotovil, da so zadevne države članice pokazale zadovoljivo stopnjo pripravljenosti za uspešno izvajanje določb, ki s SIS niso povezane, in določb, ki so povezane s schengenskim informacijskim sistemom schengenskega pravnega reda.

Zahvaljujem se vsem v tem parlamentu, ki so izvajali spremembe in ocenjevali program v zadnjih mesecih. Treba je omeniti zlasti pomembno delo, ki so ga izvedli številni strokovnjaki, vključeni v obiske, ki so jim omogočili nedvomno potrditev le v nekaj mesecih doseženih sprememb.

Kjer bodo nekoč nove zunanje meje naše Evropske unije, imamo zdaj nameščeno eno najbolj visoko razvitih in sodobnih oprem, organizacijskih rešitev, ki si zasluži nagrado za inovacije, in ustrezne postopke za zagotavljanje visoke ravni pri boju proti kriminalu. Vse to bo dopolnjeno s posebnimi policijskimi ukrepi, o katerih smo se že dvostransko in večstransko dogovorili, tako da bomo imeli že dan po odpravi kontrol več svobode, ampak nič manj varnosti.

Poudariti moram tudi, da je skrb za največjo preglednost vodila portugalsko predsedstvo pri izvajanju zelo uspešnih korakov, da bi lahko Evropski parlament ocenil informacije, pridobljene z velikimi prizadevanji. Ta parlament je zato lahko pričal zelo strogem povzetku ocene učinka, ki smo ga želeli predložiti kot samostojen dokument. Čestitam poročevalcu gospodu Coelhu za njegovo popolno predanost izpolnjevanju določenih rokov in za odlično kakovost njegovega poročila.

Gospe in gospodje, to je metoda, ki jo moramo uporabiti za premagovanje prihodnjih izzivov vzpostavljanja in celostnega upravljanja sistemov SIS II, VIS (vizumski informacijski sistem) in novih informacijskih sistemov o potnikih, katerega je pred kratkim oznanil podpredsednik Frattini. Ne smemo si delati iluzij, saj so lahko tako veliki projekti, kot je ta, zelo uspešni ali zelo porazni. Uspeh lahko dosežemo le z močnimi strukturami oblasti, odločnim vodstvom in kratkimi časovnimi roki.

Ne potrebujemo tehnološkega čudeža, ampak veliko opravljenega dela v demokratični mreži, ki bo vključevala Komisijo, države članice in Evropski parlament, kot je bilo zgledno prikazano v tem primeru. Prav tako se uradno zahvaljujem vsem tistim, ki ste prispevali k temu uspehu. To je skrivnost uspeha predloga SISone4all in samo na ta način lahko prihranimo vire, ustvarimo sinergije med projekti in zlasti, gospe in gospodje, izpolnimo roke.

Izpolniti je treba samo eno zahtevo, preden lahko Svet sprejme odločitev, ki je načrtovana za december 2007, o uporabi določb schengenskega pravnega reda v novih državah članicah. Ta zahteva je vaš glas, glas Evropskega parlamenta. Upam, da lahko računam na njegov izid in sem glede tega samozavesten, glede na zelo pozitivno vsebino predloga resolucije, ki je že na dnevnem redu.

Na koncu se zahvaljujem za pohvalne komentarje, ki jih je Evropski parlament izrazil predsedstvu Sveta in Republiki Portugalski med tem predlogom resolucije. V imenu moških in žensk, ki so se v zadnjih mesecih posvetili naši nalogi priprave na to zgodovinsko odločitev, ki bo končno pokopala železno zaveso, moram povedati, da nas ni navdihnila le želja po zmagi in izognitvi resne krize. Aktivirali smo najboljše strokovnjake v Evropi, izkoristili smo orodja nove digitalne Evrope za hitro razpravo o naših načrtih in težavah ter ustvarili neverjetno mrežo strokovnjakov in 24-urno službo za pomoč pri iskanju rešitev. Vse te dejavnosti je spremljalo tesno in pred tem še ne videno sodelovanje med strokovnjaki in politiki, ministri na tem področju, ki so se redno sestajali na posebnih srečanjih za usmerjanje postopka s popolno solidarnostjo Komisije. Zlasti moram poudariti vlogo podpredsednika Frattinija.

Prav tako ne smemo nikdar pozabiti, gospe in gospodje, da ima Evropa parlamentarne predstavnike, katerih mnenje mora vplivati na naše početje. Ustrezno smo upoštevali vaša priporočila in zanašamo se na vašo zastopanost pri spominskih slovesnostih ob zgodovinski širitvi evropskega območja prostega pretoka, ki se bo odvijalo 21. in 22. novembra Hvala gospe in gospodje za vaš prispevek k temu zgodovinskemu izidu.

  Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, najprej čestitam vsem državam članicam, da so omogočile državljanom Poljske, Estonije, Litve, Latvije, Češke republike, Slovenije, Madžarske, Slovaške, Malte in sedanjih schengenskih držav, da lahko končno v celoti uživajo prednosti prostega pretoka ljudi, ki je eden od stebrov Evropske unije.

To je resnična ugodnost za državljane držav članic, ki so se pridružile EU leta 2004. Omogočilo bo hitrejše in enostavnejše potovanje. Za vse države članice v Evropski uniji to kaže koristi skupnega delovanja v evropskem okviru. Območje brez notranjih meja je izjemen dosežek, ki mu v zgodovini ni enakega. Od 21. decembra naprej bo mogoče brez kontrole na mejah potovati od Iberskega polotoka do baltskih držav in od Grčije do Finske. To je resnično simbol združene Evrope in temeljna pravica za vse evropske državljane.

Kot se vsi zavedate, je bilo za ta zgodovinski dosežek potrebnih veliko priprav. Pridružitev schengenskemu območju ni enostavna naloga. Je izziv in doseči moramo pravo ravnovesje med svobodo in varnostjo. Odprava kontrol na notranjih mejah je tudi vprašanje zaupanja med državami članicami. S postopkom medsebojnega ocenjevanja, „schengenskim ocenjevanjem“, države članice pridobijo zaupanje v zmogljivosti druga druge, da lahko varujejo zunanje meje v imenu vseh drugih ter izdajajo vizume, ki veljajo za celotno schengensko območje.

Države članice bodo prav tako izboljšale policijsko sodelovanje in varnostne kontrole znotraj širšega schengenskega prostora, da bi zločincem preprečile možnost prostega gibanja ter onemogočile boljše priložnosti za nezakonite dejavnosti. Vse to ne bi bilo mogoče brez finančne solidarnosti. Schengenski vir za pomoč, ki zagotavlja približno 1 milijardo EUR, je novim državam članicam omogočil, da izpolnijo predvsem izziv vzpostavitve učinkovitega nadzora na mejah ter postanejo polnopravne članice schengenskega prostora.

Poleg tega se zahvaljujem poročevalcu gospodu Coelhu in Evropskemu parlamentu za njuno pozitivno podporo pri uresničevanju tega temeljnega dosežka ter na koncu čestitam tudi portugalskemu predsedstvu. Čestitam vam in ministroma za notranje zadeve, ministru Costi in ministru Pereiri, za strateško partnerstvo in jasnost namena za uspešno izvajanje projekta schengenskega informacijskega sistema, znanega kot „SIS One For All“ (SIS Eden za vse). Trdo smo delali, skupaj s prejšnjim nemškim in prihodnjim slovenskim predsedstvom, da bi podprli naše portugalske kolege. To nam je tudi uspelo. To kaže, kaj se da doseči, če so vsi v celoti zavezani kompleksnemu projektu. Vendar pa, gospe in gospodje, delo še ni končano. Naš končni cilj je zagotoviti, da bo schengenski informacijski sistem v celoti deloval do decembra 2008. Ponovno bomo morali tesno sodelovati.

  Carlos Coelho , poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, schengensko območje je eden največjih uspehov v zgodovini evropske integracije. Odprava notranjih mej in izvajanje številnih izravnalnih ukrepov, kot je okrepljen nadzor na zunanjih mejah, sodelovanje med policijskimi in sodnimi organi in ustvarjanje schengenskega informacijskega sistema, sta najboljša načina za omogočanje svobode gibanja.

Skupaj z Evropsko unijo je zraslo tudi schengensko območje. Od začetnih pet držav nas je zdaj 15, skupaj z dvema državama nečlanicama Skupnosti, Islandijo in Norveško, ter z delnim sodelovanjem Irske in Združenega kraljestva. Zdaj je pred nami zgodovinski dogodek: največja širitev v zgodovini Schengena, s sočasno odpravo notranjih mej z devetimi državami članicami: Češko republiko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Poljsko, Litvo, Slovenijo in Malto. To je zelo pomemben dogodek za Evropo, za prost pretok ter za te nove države članice in njihove državljane.

Najprej jim želim dobrodošlico in jim čestitam. Čestitam jim za njihov vstop v to območje ter tudi in predvsem za sistematska in predana prizadevanja, ki so jih vložili v izpolnjevanje zahtev, določenih s strogimi schengenskimi pravili. Poročila, ki so bila izdelana decembra 2006 in jih je minister Magalhães že omenil, so izpostavila številne težave, ki so bile večinoma premagane. Evalvacijske skupine so sestavljali strokovnjaki iz vseh držav članic. Obiskali so meje in konzularna predstavništva ter pripravili izčrpna poročila z opisom dejanskega stanja, ocenami in priporočili, pri čemer so nekateri zahtevali dodatne ukrepe in ponovne obiske zaradi težav, ki so se v večini držav članic še pojavljale.

Čestitam evalvacijski skupini, ki jo je vodil dr. Carlos Moreira, ne le za zahtevno delo, ki je bilo izvedeno v kratkem času, ampak tudi, ker to delo ni le izpolnilo svoje inšpekcijske vloge, pogosto je tudi predlagalo ukrepe in rešitve, ki so omogočali razrešitev prepoznanih težav.

Gospod predsednik, odsotnost notranjih mej zahteva boljši nadzor na zunanjih mejah ter dobro izmenjavo informacij in podatkov prek schengenskega informacijskega sistema (SIS). Gre za vajo v medsebojnem zaupanju, pri kateri se morajo vsi strogo držati sprejetih pravil. Zagotavljanje učinkovitega nadzora na naših mejah omogoča zagotovljeno varnost vseh evropskih državljanov. Dejansko je varnost schengenskega območja odvisna od strogosti in učinkovitosti, ki ju bo vsaka država članica uporabljala pri nadzorih na njegovih zunanjih mejah, in tudi od kvalitete ter hitrosti izmenjave informacij prek sistema SIS. Vsaka slabost ali nepravilno delovanje katerega koli od teh elementov lahko ogrozi varnost Unije.

Zato moramo odpraviti preostale manjše težave. Kljub temu da ne prestavljajo ovire odpravi notranjih mej, jih je treba rešiti. Zato Evropski parlament v politični resoluciji, ki jo bomo sprejeli in ki jo je skupaj podpisalo pet političnih skupin, ter v zakonodajni resoluciji zahteva, da se ga podrobno obvesti v roku šestih mesecev o vseh izstopajočih vprašanjih. Zato zahtevamo, da se izvede tudi globalna evalvacija delovanja schengenskega območja v roku dveh let, ki bo vključevala vse države članice, nove in stare.

Na koncu se zahvaljujem portugalskemu predsedstvu za njihovo zavezanost in duh sodelovanja, zlasti portugalski vladi in portugalskemu državnemu sekretarju Joséju Magalhãesu, ki je danes tukaj, ter za rešitev, ki so jo našli znotraj predloga SISone4all, kot je že izpostavil podpredsednik Frattini. Ta rešitev je novim državam članicam omogočila, da se povežejo s sistemom SIS. Če se to ne bi zgodilo in glede na zamudo s sistemom SIS II, schengenskega območja ne bi mogli razširiti letos. Minister Magalhães, dobro se zavedam vaše osebne zavezanosti in čestitam tudi dr. Eduardi Peixeiro, ki je zaslužna za sprejeto rešitev.

Imam še dva zadnja komentarja. Prvi je za Evropsko komisijo. Komisijo še enkrat opominjam, da je namestitev sistema SIS II še vedno prednostna naloga Evropskega parlamenta, ne nujno zato, da bi novim državam članicam omogočili dostop do sistema, saj je bilo to vprašanje rešeno že s SISone4all, ampak predvsem zato, ker bo znotraj okvira Skupnosti omogočil bolj učinkovito uporabo podatkov in s tem izboljšal varnost prek vključitve biometričnih podatkov in medsebojnim povezovanjem opozoril. Drugi komentar je za Svet. Obžalujem, da v začetku tega postopka posvetovanj Svet ni spoštoval načelo razumnega sodelovanja s Parlamentom, saj iz varnostnih razlogov ni želel poslati ocenjevalna poročila, ki so jih pripravili strokovnjaki. Čeprav smo dosegli kompromis za začasno rešitev razmer, je treba poiskati dolgoročno rešitev. Nesmiselno je, da zavrača parlamentarno gradivo, s katerim izvaja svojo zakonodajno pristojnost.

Gospod predsednik, naredili smo še en korak proti evropskemu združevanju. Od vseh nas je odvisno, da zagotovimo, da bo ta korak prinesel več svobode in večjo varnost.

  József Szájer, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov se strinjam z uvedbo schengenskega sistema in se ob tej priložnosti zahvaljujem v imenu devetih novih držav članic nemškemu in portugalskemu predsedstvu Sveta, Svetu, Komisiji in zlasti gospodu Coelhu za ogromno količino dela, ki je bilo potrebno za doseganje tega. Omeniti moram tudi prizadevanja novih držav članic, saj nam je njihovo delo omogočilo, da smo danes tukaj.

Prosti pretok ljudi je ena od štirih temeljnih svoboščin Unije. Ta dosežek zdaj razširjamo, razširjamo področje svoboščin za veliko milijonov novih državljanov Unije. To je skupno dejanje nas vseh: Evropejci smo to ustvarili skupaj in na to moramo biti ponosni.

Gospe in gospodje tega parlamenta, prihajam iz mesta na avstrijsko-madžarski meji. Številna desetletja je bilo moje mesto Sopron od svojega neposrednega okolja in od Avstrije ločeno z železno zaveso. Del te železne zavese sem prinesel v ta parlament, kot že večkrat pred tem. Zaradi te železne zavese je bilo nemogoče izvajati svoboščine v Evropi. Z uvedbo schengenskega sistema bomo odstranili njene zadnje ostanke. Ta del železne zavese naj nas spominja na to, da v nedavni preteklosti nismo poznali svobode in da ne smemo nikoli dopustiti, da se nam svoboda odvzame.

Svoboda prinaša odgovornost. Nove države članice prevzemajo odgovornost za strogo varovanje skupnih evropskih zunanjih mej, saj je od tega odvisna varnost vseh nas. Poleg tega si ne smemo dopustiti, da pravica do prostega gibanja vpliva na splošno socialno podporo. Zato mora vsak državljan Unije ravnati v skladu z zakoni Unije, kot je pravkar povedal komisar Frattini, svoboda gibanja ne pomeni svoboda kriminala brez meja.

Svobode ne smemo in ne moremo zlorabiti, saj to ogroža svobodo kot takšno in pravico do prostega gibanja. Prav tako ne smemo dopustiti, da nekatere sile zaradi vplivanja na pravico do prostega gibanja oživijo načelo kolektivne krivde, kar prinaša slabe spomine. Zločince ne smemo pustiti nekaznovane. Zato se še enkrat zahvaljujem, da se je schengenski sistem lahko razširil na teh devet novih držav članic. To je zgodovinski dogodek.

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, tudi v imenu moje skupine čestitam državljanom devetih novih držav članic za darilo, ki jim ga bo portugalsko predsedstvo Svetu dalo 21. in 22. decembra. Popolnoma se strinjam z ministrom in s predsedstvom Sveta, ki zares odstranjujejo zadnje ostanke železne zavese. Prost pretok državljanov brez notranjih meja je zelo pozitivna stvar in ena najpomembnejših svoboščin Evropske unije, zato se strinjam z dejstvom, dajo bodo prebivalci devetih novih držav članic zdaj lahko uživali.

Schengenski sporazum pa vendar zajema več kot le odstranitev notranjih mej. Pomeni tudi, da morajo nove države zdaj nadzorovati zunanje meje Unije, kar je v interesu vseh ostalih držav članic. Zelo pomembno je, da širitev schengenskega območja ne ogroža naše varnosti. Gospod Frattini in minister sta oba povedala enako. Smotrni in učinkovit mejni nadzor je tako nujen.

Ocene Sveta in Komisije kažejo, da je devet držav načeloma pripravljenih prevzeti to nalogo, vendar bi se lahko izboljšale na številnih področjih, na primer glede zaposlovanja in letališke infrastrukture, ter s tem usmerile našo pozornost na evalvacije in nadzorovanje, ki bosta rezultat tega. Upamo tudi, da bo Parlament o tem hitro obveščen.

Schengen se dejansko navezuje na veliko več kot le na mejni nadzor. Pomeni večje sodelovanje med policijskimi in sodnimi organi schengenskih držav. Veseli smo, da je portugalsko predsedstvo Sveta v primeru devetih držav članic našlo rešitev prek sistema, podobnega sistemu SIS 1+, čeprav vztrajamo pri stališču, da je treba čim prej doseči napredek pri sistemu SIS II. Vesel sem obljube gospoda Frattinija, da bomo ta sistem uvedli do decembra 2008, in pri tem ga bomo dejansko držali za besedo.

Vemo, da morata Bolgarija in Romunija počakati še nekaj let, vendar tudi upamo, da bosta ti državi še naprej trdo delali, da se bosta z našo pomočjo čez nekaj let lahko pridružili schengenskemu območju.

Enako velja za Ciper. Obžalovanja vredno je, da mu težava, ki je Ciper toliko časa ovirala, zdaj preprečuje pridružitev k schengenskemu območju. To je še en argument za skupno delo pri iskanju rešitve za težavo, ki na to državo že predolgo vpliva. Tudi na drugih področjih, na primer v zvezi z odnosi s Turčijo, to vprašanje vodi k težavam. Dejansko je rešitev potrebna tudi za same prebivalce Cipra.

Na koncu se še enkrat sklicujem na včerajšnjo razpravo. Pravilno je bilo navedeno, da širitev schengenskega območja ter celotnega schengenskega sistema zahteva vzajemno solidarnost med državami članicami. Kot sem že povedal, je nadzor nad zunanjimi mejami naloga, ki zadeva našo celostno varnost in v katero je zdaj vključenih devet zadevnih držav. Zdaj bomo z njimi o tem govorili.

Ta varnost in potreba po sodelovanju predstavljata potencialni težavi v prihodnosti, na primer v zvezi z notranjo migracijo. Strinjati se moramo tudi o tem, da težav ne bomo reševali enostransko, ampak da bomo stremeli k sodelovanju, pri čemer bodo vse države, ki spadajo v schengensko območje, delovale skupaj za rešitev težav, ki bodo nastale v prihodnosti. Kot sem povedal, moramo zagotoviti, da se ne ponovi to, kar se zdaj dogaja v Italiji, ko ena država skuša sama rešiti nekaj, kar je dejansko skupen problem.

  Henrik Lax, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospod predsednik, tudi jaz se pridružujem čestitkam. Čestitam novim schengenskim članicam za uspešno izpolnjevanje zahtev schengenskih pravil v tako kratkem času.

Prav tako dvojno čestitam Portugalski. Portugalska je bila prva, ki si je zamislila predlog „SIS I for All“. Zdaj je imela Portugalska v okviru svojega predsedovanja Svetu sposobnosti in energijo za izvedbo postopka evalvacije.

Tukaj smo slišali, za kakšen zgodovinski napredek gre. Ponovno združiti Evropo tudi v tej obliki, s prostim gibanjem, je dosežek, ki ga ne moremo preceniti.

Pot je bila težavna. Zlasti v zvezi s sistemom SIS II, ki je bil odložen zaradi nesprejemljivih razlogov, katere je Parlament zelo kritiziral. Kot smo slišali, potrebujemo sistem SIS II za okrepitev varnosti znotraj povečanega območja.

Parlament je bil tudi kritičen, ker ni takoj dobil popolne preglednosti in dostopa do evalvacijskih dokumentov. Zlasti se zahvaljujem svojemu prijatelju in kolegu gospodu Coelhu. Brez njegovih prizadevanj ne bi mogli dokončati naše parlamentarne preiskave.

Na koncu vas spominjam na to, da imajo številne nove države članice dolge zgodovinske vezi z njihovimi evropskimi sosedami. Zdaj moramo zagotoviti, da širitev schengenskega območja ne bo privedla do schengenske železne zavese proti novim državam članicam. Tudi te države, naše sosede, morajo imeti dostop do znanja, ki ga imamo tukaj, če želijo slediti našim korakom in zgraditi družbo, ki ji bodo vladali pravna država, demokracija in tržno gospodarstvo. Še enkrat čestitam vsem stranem, ki jim je na tem področju uspelo.

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, pridružujem se svojim kolegom pri čestitkah portugalskemu predsedstvu Sveta, ker je doseglo dogovor in razumevanje v zvezi s širitvijo schengenskega prostora, kar je resnično zgodovinski dogodek. Po pomembnosti ustreza širitvi Evropske unije ter predstavlja dogodek, ki ga moramo sprejeti.

Vendar obstajajo tudi skrbi, kot so omenili drugi kolegi, v zvezi z našimi zunanjimi mejami in s tem, kaj lahko storimo in kako jih lahko obravnavamo, skrbi v zvezi z vprašanjem solidarnosti in izkazovanja solidarnosti do drugih držav članic. Kot državljan Irske predvsem zaradi skupnega prostora za potovanje med Irsko in Veliko Britanijo ugotavljam nekatere težave pri vključitvi Irske v schengenski sporazum, in sicer iz najpomembnejšega razloga o ponovnem odprtju meje med severom in jugom Irske. Torej obstaja težava, vendar ne želimo ovirati napredka, ki poteka na tem področju. Zdaj bi z vašim dovoljenjem govor nadaljeval v irščini.

(GA) EU se bo še naprej spoprijemala s težavami uvoza drog v EU in nezakonitega trgovanja z otroki, prav tako se bo ukvarjala s skupno migracijsko politiko, skupno azilno politiko, policijskim sodelovanjem na ravni EU in z bojem proti organiziranemu kriminalu. Europol opravlja odlično delo pri spopadanju z mednarodnim kriminalom v Evropi.

v imenu skupine UEN. Skupaj lahko dejansko dosežemo potreben dvojni rezultat prostega pretoka ljudi ter varnosti in gotovosti za vse države.

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, najprej v imenu svoje skupine čestitam novim državam članicam, vključno z mojo državo Latvijo, za pridružitev k schengenskemu prostoru. Prav tako se zahvaljujem Portugalski za pobudo SIS I, ki je odprla pot prostemu pretoku za številne Evropejce.

Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri tem ter dali vse od sebe, da so omogočili to božično darilo.

Medtem na tem področju še vedno obstajajo številne težave. Kaj se je zgodilo s SIS II? Kdaj lahko začne delovati? Poleg tega smo zaskrbljeni zaradi uporabe občutljivih podatkov v SIS II. Ureditev zaščite podatkov, ki velja za pravila SIS II, je po nepotrebnem zapletena. Ali bomo do konca tega leta dobili politični sporazum o okvirnem sklepu za zaščito podatkov znotraj tretjega stebra? Bo ta okvirni sklep odpravil vse težave? Ali imajo organi za varstvo podatkov na voljo dovolj virov za izvrševanje pravil za zaščito podatkov v zvezi s SIS II? Bodo vse države članice dobronamerno obdelovale schengenske podatke?

Zakaj zdaj postavljam toliko vprašanj? Želim vas samo opozoriti, da schengenski sistem še zdaleč ni zaključen. Opravili smo dobro delo, ko smo omogočili širitev schengenskega prostora, vendar nas zdaj čaka nova naloga, morda celo še težja, in sicer naloga, pri kateri bomo zagotovili, da bo območje svobode zagotovljeno vsem.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz v imenu svoje skupine menim, da je danes pomemben dan, saj razširjamo možnost prostega pretoka za številne državljane Skupnosti. To označuje pomemben korak naprej, zaradi katerega smo zelo veseli in ker zagotavlja dodatno svobodo gibanja. Gre za velik dosežek, ki nas usmerja v enotni evropski prostor.

Moja skupina kljub temu ni prepričana glede nekaterih drugih vidikov, zlasti tistih, ki zadevajo zunanji obseg schengenskega območja. Dejansko krepimo zunanji obseg schengenskega območja, ga utrjujemo in celo militariziramo naše zunanje meje. O tem imamo resne dvome. Medtem ko zagotavljamo še več svobode gibanja za državljane Skupnosti, ki pripadajo schengenskemu območju, hkrati oviramo dostop tistim, ki niso državljani Skupnosti.

Zato nismo zadovoljni s celotnim postopkom. Poleg tega dvomimo v izvajanje sistema SIS II: zelo smo zaskrbljeni in menimo, da v nekaterih primerih ta izmenjava informacij ne omogoča zadovoljive zaščite občutljivih podatkov. Zato menimo, da smo danes naredili zelo jasen korak naprej pri gradnji Evropske unije, vendar smo hkrati poslali zelo negativno sporočilo o obliki in vsebini Evropske unije.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, govorim v imenu mojega kolega gospoda Bloklanda.

V preteklih tednih je postalo v medijih jasno, da se je od pristopa Romunije k Evropski uniji v Italijo preselilo že 500 000 Romunov. Torej obstaja veliko prostega pretoka ljudi znotraj Evropske unije kljub temu, da se schengenski pravni red ne izvaja.

Zato sem zelo zaskrbljen zaradi nadzora nad nezaželenimi osebami, ki prečkajo naše notranje meje. Odločitev Italije, da zavrne evropske državljane, je ekstremni ukrep, ki jasno kaže na to, da imajo lahko odprte meje tudi negativne posledice. Zato bo potreben poseben nadzor.

Ta se lahko izvaja na mejah, ampak nadzor se lahko izvaja tudi na letališčih in železniških postajah. Zato je potreben učinkovit sistem SIS, ki bo začel delovati v kratkem. Ali se lahko Komisija v svoji oceni schengenskega prostora osredotoči tudi na prost pretok ljudi iz držav, ki so del Unije, vendar niso del schengenskega območja?

  Andreas Mölzer, v imenu skupine ITS. – (DE) Gospod predsednik, tudi mi smo veseli, da je železna zavesa, ki so jo komunisti s takim prezirom do človeškega dostojanstva zastrli čez Evropo za več kot pol stoletja, končno padla. To izjavljam kot Avstrijec, ki mu je dostop do sosedov Čehov, Slovakov, Madžarov in Slovencev spet omogočen, kot je bilo pred stotimi leti.

Kljub temu bom izrazil kritiko: pri tako pomembni odločitvi dejstvo, da schengenski informacijski sistem pravilno deluje, nikakor ni zadovoljivo. Po mojem mnenju morajo novi varuhi zunanjih meja dejansko razpolagati z zmogljivostmi za izvajanje svoje vloge.

Če menimo, da so bile nekatere države EU v vzhodni srednji Evropi velike tranzitne države še leta 2006 in da je zaskrbljujoče število nezakonitih priseljencev precej višje na prejšnjih schengenskih mejah v Avstriji in Nemčiji kot pa na zunanjih mejah EU, si zanemarjanja te skrbi ne smemo privoščiti. Kljub temu je zelo dobro, da je železna zavesa končno postala del zgodovine.

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Menim, da so nove države članice skupaj s Slovaško republiko vse zelo dobro pripravljene, da se pridružijo schengenskemu območju.

Slovaška republika je izpolnila vse posamezne kriterije na področju schengenskega sodelovanja in je zato izpolnila vse osnovne pogoje za to, da bodo lahko državljani Slovaške uživali prednosti odprave notranjih mejnih nadzorov. Slovaška republika je schengenski pravni red v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom izvedla do 1. septembra 2007 in policijske informacije se zdaj pretakajo po sistemu v obe smeri.

Zgradili smo mrežo skupnih kontaktnih točk za lažjo izmenjavo podatkov iz policijskih informacijskih sistemov. Varovanje in nadzor naših meja zdaj ustrezata določilom zakonika o schengenskih mejah. Ugotovljene pomanjkljivosti pri varovanju osebnih podatkov in na letališču v Bratislavi so bile odpravljene.

Po treh letih in pol članstva v EU zdaj ni več ovir za slovaške državljane, ki so končno dobili pravico, do katere so upravičeni s pogodbo ES, pravico do prostega pretoka oseb. Menim, da bo Evropska unija našim državljanom kmalu omogočila še eno pravico, do katere so upravičeni, in sicer pravico do neomejenega dela v drugih državah EU, in Evropska unija ne bo več dajala prednosti delavcem iz tretjih držav, ampak bo namesto tega dala prednost državljanom EU in vzhodne Evrope.

  Manfred Weber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v tem parlamentu zastopam spodnjo Bavarsko, ki meji na Češko republiko. Ko sem bil še mlajši, kot sem zdaj, je bilo to območje res konec sveta. Če pogledam v galerijo, vidim toliko mladih ljudi med občinstvom, in menim, da se lahko spomnimo, da gre za zgodovinski dan, ko bodo te meje končno padle in bomo združeni v Evropi. Zato imamo res razlog za praznovanje.

Kot politični predstavnik naj povsem iskreno povem, da številni ljudje niso bili prepričani, ali bo to delovalo tako dobro, kot je, ali pa da bodo naši sosedje in vzhodne Evrope izvedli sistem SIS na tak način. Čestitam vam za ta dosežek in vas zaradi njega spoštujem. Zahvaljujem se tudi Carlosu Coelhu. Evropski parlament ima tako pomembno vlogo pri schengenskem prostoru ravno zaradi našega poročevalca. Poudarjam tudi to točko.

Vendar morajo politiki vedno misliti na jutri in na to, s čim se bomo takrat soočali. Na tem mestu vas vse spominjam na besede izvršnega direktorja Frontexa Ilkke Laitinena, ki je na zadnjem srečanju sveta za pravosodne in notranje zadeve rekel, da se migracijski tokovi že občutno spreminjajo ter se usmerjajo stran od južnih mej preko Sredozemlja in proti vzhodni meji. Na to se moramo pripraviti že danes. Prav tako moramo odpraviti težave, opisane v ocenjevalnih poročilih. Zato je evalvacijska klavzula, ki jo je predlagal Parlament, tako pomembna.

Potrebujemo sistem SIS II in pozivam podpredsednika Komisije, da preneha izvajati pritisk v zvezi s tem, saj je pomembno, da se države članice uprejo skušnjavi po tem, da si oddahnejo in rečejo: „To je to, uspelo nam je.“ Od njih zahtevamo prevzem enake ravni obveznosti tudi pri izvajanju sistema SIS II.

Ko bomo enkrat dosegli odprte meje za državljane, bomo dosegli tudi odprte meje za zločince, in ko bomo dosegli odprte meje za zločince, potrebujemo odprte meje tudi za našo policijo. Zato ne smemo popuščati pri obveznostih zdaj, ko gre za prümsko pogodbo; tudi na tem področju potrebujemo tesnejše sodelovanje.

Pri svoji peti točki naj povem, da je treba Frontex okrepiti. Frontex mora v prihodnosti prevzeti odgovornost za oceno standardov na zunanjih mejah.

Praznovali bomo decembra in upam, da se po praznovanju ne bomo spominjali bolečine v glavi, ampak samega praznovanja in razlogov zanj.

  Irena Belohorská (NI). - (SK) Oprostite, gospod predsedujoči, oprostite, vendar povedali so mi, da je angleški tolmač rekel Češka republika namesto Slovaška republika. Naše tolmače pozivam, naj se navadijo na dejstvo, da je bila Češkoslovaška razdeljena na dve suvereni državi, kar pomeni tudi, da sem v svojem govoru omenjala, da Slovaška republika izpolnjuje pogoje.

  Predsednik. − Hvala, gospa Belohorská. Vemo, kaj se je takrat zgodilo, in vi dobro veste, da se takšne napake ne dogajajo pogosto. V vsakem primeru smo si to zabeležili in če bodo potrebni popravki, jih bomo ustrezno upoštevali.

Če vam povem po pravici, nisem popolnoma prepričan, koga s tem mislite, kdo je omenil Češkoslovaško. Menim, da to ni bilo predsedstvo.

  Magda Kósáné Kovács (PSE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Današnja odločitev je res simbolična in najbolj jo lahko razumemo tisti, ki smo odrasli za ograjo iz bodeče žice, tisti, ki smo lahko mejo z zahodom prečkali le enkrat na tri leta, in tisti, ki se še danes spomnimo neprijetnih trenutkov ob prečkanju meje.

Madžarska je zahtevano zakonodajo izvedla do leta 2004, ki je bilo leto pristopa. Od takrat je razvila svoj sistem instrumentov za varovanje schengenskega prostora. Inšpekcijski pregledi so priprave Madžarske ocenili kot odlične pri kopenskih in zračnih mejah. Poleg tega bo Madžarska prevzela odgovornost za 15 % vzhodne meje.

Zahvaljujemo se državam članicam, ki so nam izkazale solidarnost, in zlasti portugalskemu predsedstvu Sveta za to priložnost, ki je polna odgovornosti. Zahvaljujemo se tudi Svetu za njegovo prožnost, ki nam je omogočila rešitev težave s Hrvaško, in ker je z dvostranskimi sporazumi omogočil tudi rešitev položaja Madžarov, ki živijo v tujini, v skladu z njihovimi željami in strinjanjem sosednjih držav. Hvala vsem. Gospod predsednik, hvala za besedo.

  Toomas Savi (ALDE). - Gospod predsednik, s pristopom devetih novih držav članic k schengenskemu območju, kar pomeni resničen in dokončen padec železne zavese, je EU dala resnično priložnost svojim evropskim državljanom, da lahko potujejo in se družijo na vzajemen način.

Zadnjo jesen sem usmeril pozornost estonske javnosti k grožnji, da se lahko priključitev novih držav članic odloži do začetka leta 2009. Veseli me, da je Evropska komisija našla sredstva za pospešitev tega postopka in upam, da to ni vplivalo na primernost sistema. Vendar mora biti EU sposobna, da se poleg s pozitivnimi stranmi tega pristopa sooči tudi z izzivom upravljanja možnih groženj, ki se lahko pojavijo pri tako veliki upravni enoti.

Sistem SIS je potrebna zaščita za zagotavljanje normalnega delovanja schengenskega območja, zato mora ostati odprt za prihodnje dopolnitve. Pri tem lahko praksa sproži nekatera nova vprašanja. Odprava groženj in ohranjanje prilagodljivosti sta bistvena, da bo SIS kos izzivom te širitve.

  Mario Borghezio (UEN). - (IT) Gospod predsednik, bistvo schengenskega sporazuma je ohranjanje varnosti evropskih državljanov. Zaradi tega je nedvomno bolje, da je na mejah in letališčih nekaj čakalnih vrst, kot pa da dopustimo prost vstop ne le dostojnim državljanom, ampak tudi najhujšim kriminalcem, ki jih ne želimo v naših državah.

Hočemo mejne nadzore za na primer romunske Rome, z obvezno uporabo biometričnih podatkov skupaj z digitalnimi prstnimi odtisi. Vedeti moramo, komu dovoljujemo vstop v našo državo, prav tako moramo poznati točen datum vstopa, tako da bomo lahko dosledno uporabljali evropsko direktivo, ki nam po treh mesecih omogoča izgon tistih, ki nimajo zadostnih sredstev, kar je bilo pravkar omenjeno.

Komisija Romana Prodija se je novim državam članicam obvezala brez kakršnega koli premisleka o nujnih primerih, katerih je bilo od takrat že kar nekaj. Zdaj omenjajo velike varnostne težave in Evropska unija mora razmisliti o pravicah evropskih državljanov ter tudi o njihovi varnosti. Varnost je neodtujljiva pravica, naravna pravica.

Zdaj je treba ukrepati in komisar Frattini upravičeno pošilja uravnotežena, pozitivna sporočila v zvezi s tem, vendar ne smemo pozabiti, da bi nas v schengenskem območju morali skrbeti tudi nadzori na zunanjih mejah Evropske unije, ki jih moramo zdaj izvajati zelo učinkovito. Nič nimamo proti kateri koli narodnostni skupini ali skupini prebivalstva, še manj nasprotujemo našim bratom iz vzhodne Evrope, vendar ne želimo, da se zločinci prosto gibljejo v naši deželi.

Padska nižina je dežela poštenih, zelo delavnih ljudi. Njena vrata so odprta samo tistim, ki pridejo delat, ki se lepo obnašajo in ki upoštevajo pravila, in sicer pravila poštenosti, zakona in reda, od česar ima korist tudi področje pravosodja in svoboščin Evropske unije.

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). - (CS) Zgodovino širitve schengenskega območja označujejo dvojna merila. Leta 1995 so tri nove schengenske države morale izpolniti le nekaj formalnosti. Vendar leta 2004 so bile nove države članice podvržene seriji ponižujočih nadzorov in ocenjevanj, ki so trajali tri leta in pol. Pomisleke sta imeli zlasti Nemčija in Avstrija, ki sta ohranili mnenje, da je širitev obstoječega schengenskega informacijskega sistema na nove države nemogoča. Na koncu je bila ta težava premagana zaradi portugalskega predsedstva Svetu, ki ga je treba zelo pohvaliti, ker mu je uspelo preglasovati te glasove.

SISone4all zdaj izpolnjuje vse zahteve. Nove članice so zdaj pripravljene zagotoviti ustrezno varnost schengenskega območja. Še vedno ostaja nekaj vprašanj, ki jih je treba rešiti, kot je vprašanje varstva podatkov, morda celo vprašanje zaščite novih držav članic pri prevozu strupenih snovi, kot se je zgodilo v primeru Nemčije in Češke republike. Vendar menim, da se bomo z vsemi temi vprašanji uspešno spopadli, in da Evropa pri tem ne bo postala zaprta trdnjava. Upam, da bo Evropa še naprej odprta za sodelovanje z drugimi narodi srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Brez vzhodne Evrope in Balkana Evropa ne bo nikoli popolna.

  Koenraad Dillen (ITS). - (NL) Gospod predsednik, tako kot evropski ministri za notranje zadeve tudi ta parlament zdaj prižiga zeleno luč širitvi schengenskega sistema na države članice, ki so se Uniji pridružile leta 2004. To bo olajšanje za številne ljudi.

Vendar sem nad samim schengenskim območjem manj navdušen. Dejstvo je, da evropska politika odprtih meja tudi bistveno krepi obseg mednarodnega organiziranega kriminala. Posledično ima schengensko območje vpliv razširjanja. Sistem odprtih meja je vedno zahteval dodaten prenos pristojnosti in zelo tesno policijsko sodelovanje, ki bo sčasoma pripeljalo do močne evropske policije, tožilcev in kazenskega zakona, pri čemer bodo imeli negativne in pozitivne učinke.

Vendar politika odprtih meja posamezne države članice dela nemočne pri zakonski ureditvi programov za nezakonite priseljence, ki so bili sprejeti v nekaterih državah, zlasti v Španiji in Italiji, in ki vedno privabijo več priseljencev na slabo varovane evropske meje. Znana evropska solidarnost je na tem področju popolnoma pomanjkljiva in to je treba povedati.

  Barbara Kudrycka (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, odločitev o schengenskem vprašanju je bila misija nemogoče, kot je povedal gospod Magalhães. Dokazuje, da če res obstaja volja, se v praksi lahko medsebojno povežejo področja svoboščin za državljane Evrope, skupaj s svobodo potovanja, medtem ko se hkrati povečuje varnost teh istih državljanov, torej notranja varnost. Priprave na to odločitev so potekale vsaj 10 let in so bile v zadnjih dveh letih zelo intenzivne. V svoji sedanji obliki je schengenski projekt precej različen od tistega iz sredine 80-ih let. Glavna razlika je v tem, da je zdaj popolnoma zajet v pravni in organizacijski red Skupnosti. Vprašanje v zvezi z novimi državami ni, ali bomo imeli celostno korist od schengenskega območja, ampak kdaj bomo imeli to korist.

Pri tem sklopu dogodkov se človek zateče k zgodovinskim in simboličnim spominom. Po drugi svetovni vojni je vprašanje meja in nadzora nad njimi pripeljalo do krvavih delitvenih črt, ki so se risale po zemljevidu Evrope. Prečkanje meje je pogosto pomenilo tveganje življenja. V sedanjih razmerah lahko rečemo, da je del naše povojne dediščine izginil za vedno. Nove države so pripravljalno fazo uspešno prestale. Več kot očitno je, da lahko številne rešitve, ki so jih sprejele Poljska in druge nove države članice, služijo kot zgled za sedanje članice schengenskega območja. Spremembe v novih državah članicah bodo navdih za staro Unijo, ne grožnja. Poleg tega bodo prispevale k večjemu medsebojnemu zaupanju.

Proces širitve schengenskega območja predstavlja tudi izziv in trdo delo za nas v Parlamentu. Počaščena sem, da sem lahko sodelovala s tako odličnim poročevalcem, kot je gospod Coelho, s svojimi kolegi iz skupine in z odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Portugalskemu predsedstvu Sveta se zahvaljujem za trdno odločenost. Zahvaljujem se tudi gospodu Frattiniju za njegov naklonjen odnos in predanost temu enkratnemu dosežku, ki v zgodovini še ni zgodil.

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (PSE). - (DE) Gospod predsednik, širitev schengenskega območja na devet novih držav članic je zgodovinski korak, ki dopolnjuje širitev Evropske unije in odpravlja tiste meje, kjer je nekoč železna zavesa ločevala naše narode. Nekateri so pred začetkom procesa menili, da je prezgodaj za kaj takšnega, vendar lahko zdaj te strahove zavrnemo.

Najnovejša ocena je pokazala, da nove članice schengenski pravni red uspešno izvajajo. Bodimo pošteni: mejni nadzor in prometne konice, ki jih je povzročal, so le malo prispevali varnosti v naših državah.

S pravim čezmejnim kriminalom se lahko učinkovito spopademo prek intenzivnega sodelovanja naše policije in varnostnih agencij. To sodelovanje se mora v prihodnje izboljšati, vsak pa lahko k temu prispeva. Navsezadnje je od starih držav članic Nemčija tista, ki je bila najbolj prizadeta zaradi odprave nadzora.

Zato državljanom naših sosednjih držav izrekam dobrodošlico v našem skupnem območju svobodnega gibanja. Ljudje v naših državah, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji in Španiji, bodo imeli koristi od na novo pridobljenih svoboščin, med počitnicami ali med obiski prijateljev.

Evropa bo 21. decembra stopila še korak bližje. To je dobro za njene ljudi ter za Evropo

Še enkrat se najlepše zahvaljujem gospodu Coelhu, predsedujočemu Svetu in komisarju Frattiniju.

  Jan Jerzy Kułakowski (ALDE). - (PL) Gospod predsednik, Poljska se bo skupaj z drugimi novimi državami članicami 21. decembra letos pridružila schengenskemu območju. To bo nadaljnji pomemben korak proti polnopravnemu članstvu v Evropski uniji. Zato bi radi povedali, da zelo podpiramo ta razvoj dogodkov. Naslednja stopnja bo vključitev v euroobmočje.

Pridružitev schengenskemu območju ne pomeni, da obračamo hrbet našim vzhodnim sosedam. V okviru schengenskih obveznosti bomo njihovim državljanom poskušali olajšati vstop na Poljsko. Dovolite mi, da kljub temu poudarim, da bomo to storili le v skladu z našimi obveznostmi, ki jih imamo kot člani schengenskega območja.

  Kinga Gál (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, hvala za besedo. Nova Evropa nam je vse bližje, ker mej, ki so bile v preteklosti tako spretno oblikovane, ni več, kar bo imelo večji vpliv kot kar koli drugega na vsakdanje življenje vseh nas, ki živimo na tem območju. Čestitam in se zahvaljujem portugalskemu predsedstvu, ker so ustvarili priložnost in tehnični okvir za današnje dogodke. Zahvaljujemo se komisarju Frattiniju za pomoč, ki so jo prejele te države članice. Nenazadnje se zahvaljujem svojemu kolegu gospodu Coelhu za njegov občutek za poslanstvo pri obravnavanju te zadeve.

Zdaj lahko čutimo prednosti širitve kot fizično resničnost ter simbolično in praktično pomembnost tega, da lahko prečkamo mostove Donave brez kontrol ali veslamo čez Donavo, kar so bile za naše starše neverjetne sanje. Uresničujejo se dragocene želje mnogih generacij. Na ta način zdaj zgodovina priznava, da so imeli naši mladi heroji leta 1956 prav.

Hkrati moramo storiti vse, da to območje čim prej razširimo na Bolgarijo in Romunijo, ki sta nedavno pristopili. Pri slednji, na primer v zvezi s Transilvanijo, bo meja med Romunijo in Madžarsko zelo pomembna, primerja se lahko le s tem, kar so morali ob razpustitvi francosko-nemške meje čutiti ljudje, ki so tam živeli.

Hkrati ne smemo pozabiti, da bodo kontrole na zunanjih mejah schengenskega območja še strožje. Zato bodo etnične skupine, ki živijo zunaj naših meja, Madžari v Vojvodini in Zakarpatski krajini, v slabšem položaju: naša tesna povezava z njimi je pogoj za njihovo tamkajšnje prebivanje in naša ustavna obveznost. Zunanje meje ne smejo postati nova železna zavesa za te skupnosti. Le na ta način, z namenjanjem pozornosti tistim, ki so ostali zunaj, bomo lahko v celoti veselili odprtja mej. Hvala za besedo.

  Genowefa Grabowska (PSE). - (PL) Gospod predsednik, tako kot prejšnji govorniki se zahvaljujem portugalskemu predsedstvu za njegovo odločno delo v zvezi s širitvijo schengenskega sistema. Podpiram dejstvo, da bo edina razlika v obravnavi državljanov stare in nove Unije, ki je še ostala, izginila 21. decembra letos.

Kot Poljakinja sem ponosna zlasti na to, da je moja država odgovorna za nadzor 1 200 kilometrov zunanje meje Unije na kopnem in da je agencija Frontex v Varšavi.

Hkrati bi rada poudarila, da schengenski sistem ni namenjen izolaciji Unije od njenih sosed. Njegov cilj ni ustvariti tako imenovano evropsko trdnjavo. Menim, da mora Parlament ob tej priložnosti poslati sporočilo našim sosedam zunaj mej Unije, vključno z državljani Rusije, Ukrajine in Belorusije, in jim jasno pokazati, da okrepljene meje Unije vsekakor niso zid za obrambo pred njimi. Moramo pokazati, da gre le za sestavino naše varnosti, varnosti Unije, in da bomo še naprej dobri sosedje.

  István Szent-Iványi (ALDE). - (HU) Priključitev devetih držav članic je za Evropsko unijo in zadevne države članice pomemben korak naprej na področju vključevanja. To bo za državljane končno oprijemljiva prednost članstva v Evropski uniji. Zahvala za to gre portugalskemu predsedstvu, ki je storilo vse za našo priključitev ob predvidenem datumu v letu 2007, čeprav so nekateri to poskušali preprečiti. Prav tako je treba zadevnim državam članicam priznati močno prizadevanje za izpolnitev strogih meril in pogojev.

Zelo pomembno je, da se ne pojavi nova železna zavesa med državami, ki so se ravnokar priključile, in njihovimi sosednjimi državami. Sporazumi o poenostavitvi vizumskega postopka in obmejnega prometa lahko k temu veliko prispevajo, vendar je končni cilj v vsakem primeru izvzetje iz vizumske obveznosti. Za to je potreben poseben in realističen časovni razpored, da se čim prej omogoči izvzetje iz vizumske obveznosti. Hvala.