15. Uporaba schengenskega pravnega reda - Uporaba schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Estoniji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (nadaljevanje razprave)
Predsednik. − Naslednja točka je razprava o izjavi Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda ter poročilu Carlosa Coelha o uporabi schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Estoniji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem.
Marek Aleksander Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem portugalski vladi za tehnično rešitev, ki jo je predlagala v zvezi s prehodnim obdobjem. To bo novim državam članicam omogočilo, da se konca tega leta pridružijo SIS, preden nov sistem potrdi in izvede Komisija.
Vesel sem za svoje sodržavljane, ki se bodo za božič vračali na Poljsko. Tokrat jim za prečkanje meje na poti domov ne po treba več ur čakati v vrsti.
Vendar je vse to postalo mogoče le zato, ker so se po začetnih težavah vse zadevne države odločile rešiti probleme, ki so nastali v zvezi z izvajanjem sistema SIS, tako da so ga prilagodile lokalnim pogojem.
PREDSEDUJOČI: Gospod ONESTA Podpredsednik
Edit Bauer (PPE-DE). - (SK) Tudi jaz bi ob tej priložnosti rada izrazila svojo hvaležnost portugalskemu predsedstvu za njegovo pobudo in ker je poiskalo rešitev SISone4all, ki je devetim novim državam članicam omogočila pridružitev schengenskemu območju.
Ni dvoma o zgodovinskem pomenu tega koraka za državljane teh držav. To je načelo prostega pretoka ljudi spremenilo v realnost, pomeni pa tudi zgodovinski korak proti ponovni združitvi Unije.
Zahvaljujem se tudi poročevalcu Carlosu Coelhu za odlično delo in izjemno razumevanje vseh vprašanj. Treba se je zahvaliti tudi komisarju Frattiniju za njegovo veliko predanost in vso pomoč pri izpolnjevanju schengenskih meril.
V poročilu je bilo večkrat poudarjeno, da je pridružitev schengenskemu območju stvar vzajemnega zaupanja, in menim, da je zaupanje tudi glavna tema naše današnje razprave. Povsem jasno je, da varnost na mejah ni samo vprašanje tehnologije, ampak tudi vzajemnega zaupanja. Vendar to deluje v obe smeri. Več tehnološko razvitih sistemov bi nedvomno pomagalo tudi posameznim državam članicam, da zaupajo državam, ki ščitijo varnost zunanjih mej Unije. Zato moramo vprašati, zakaj moramo čakati na SIS II, ki bo povečal varnost ter olajšal pravosodno in policijsko sodelovanje med državami članicami na tem področju, in koliko časa bomo še morali čakati nanj. Podaljševanje začasnih rešitev je drago in predstavlja nezadosten nadomestek za SIS II.
Prav tako bi rada podprla predlog spremembe, vložen v zvezi z izpolnitvijo schengenskih meril, ki navaja, da je treba Parlament v šestih mesecih obvestiti o oceni stanja v državah članicah. Ne sme se ponoviti primer, ko Komisija Parlamentu ni hotela predložiti informacij, ki so bile ključne za njegovo odločanje.
Justas Vincas Paleckis (PSE). - Gospod predsednik, veselje novih evropskih državljanov 21. stoletja ob tem izjemnem božičnem darilu je razumljivo. Širitev schengenskega območja – ta poseben portugalski dosežek – je zgodovinski dogodek z velikim psihološkim in simboličnim pomenom, ki ne odpravlja le meja in ločnic v Evropi.
A medtem ko je zdaj mogoče potovati iz baltskega Vilniusa do atlantske Lizbone, se postavlja nova evropska zavesa pred Ukrajino, Rusijo, Moldavijo in Belorusijo, finančna in birokratska zavesa, ki nadomešča zelo staro železno zaveso. Še ne dolgo nazaj so naši sosedi lahko potovali brez vizuma v številne nove schengenske države, zdaj pa morajo plačati med 35 in 60 EUR. To je četrtina ali celo tretjina mesečne plače v nekaterih od teh držav. Ne potrebujemo evropske trdnjave, medtem ko je schengenski pravni red, z nekaterimi izboljšavami, ključ do močnejše in bolj vključujoče Evrope.
Arūnas Degutis (ALDE). – (LT) Lahko samo podprem pomembno širitev schengenskega območja, ki se bo zgodila konec tega leta, in se je veselim. Pojma „schengen“ in „potovanje“ sta pojma, ki ju državljani EU najbolje razumejo. Lahko vidijo, da dejansko delujeta; na nek način sta na vsakogar vplivala. Za večino Evropejcev sta tesno povezana s pojmom združene Evrope.
Pristop devetih novih držav članic je zgodovinski korak ne samo za Litvo, ampak za celo Evropo. Za Litvo pomeni nadaljnji korak proti poglobljenemu evropskemu združevanju. Priprave so zahtevale veliko dela in prizadevanja. Veseli me, da so strokovnjaki ocenili to prizadevanje, da se jim zdi sprejemljivo in da se bo lahko vseh devet kandidatk pridružilo, ker so uspešno prestale „test“. Zahvaljujem se predsedujoči državi Portugalski, da je poiskala rešitve v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom, ki je preprečil, da bi naše države zapravile več let.
Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). - (PL) Gospod predsednik, iz poročila gospoda Coelha izhaja, da je devet novih držav članic ustrezno pripravljenih na odprtje svojih mej na kopnem 21. decembra letos in na odprtje zračnih mej 30. marca 2008.
Kljub začetnim skrbem so vse te države uspele to nadoknaditi in vzpostaviti informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo informacij med organizacijami, odgovornimi za zaščito zunanjih mej Unije.
Posledično bo načelo prostega pretoka oseb uresničeno približno tri leta po pristopu teh držav k Uniji. Parlament opozarjam, da je to eno od štirih ključnih načel, ki urejajo delovanje Evropske unije.
Prav tako je bilo dobro, da se je Svet Evropske unije odzval na pričakovanja Evropskega parlamenta, ko je sprejel uradno odločitev, da se meje odprejo v noči z 20. na 21. december letos. To bo zelo posebno božično darilo za več tisoč Evropejcev, ki v obdobju božičnih in novoletnih praznikov potujejo med starimi in novimi državami članicami.
Simon Busuttil (PPE-DE). - (MT) Na začetku bi se pridružil kolegom poslancem ter se zahvalil in zaželel vse najboljše gospodu Coelhu za koristno delo, ki ga je opravil.
Gospod predsednik, širitev schengenskega območja ni samo še en zgodovinski korak v razvoju Evrope; je več kot to, je glavna pridobitev za evropske državljane, ker jim daje nove pravice. Gospod predsednik, včasih pozabimo, da so bili časi, ko so vam uradniki organov, pristojnih za priseljevanje, žigosali potni list, kamor koli v Evropi ste šli. Da ste lahko zapustili državo in vanjo ponovno vstopili, ste morali izpolniti obrazec za vkrcanje, da so bili organi obveščeni, kam potujete in koliko časa vas ne bo. Ob prihodu ste morali ponovno skozi nadzor priseljevanja, čakali ste v vrsti in postavljali so vam vprašanja: zakaj ste prišli, kaj boste delali in kako dolgo boste ostali. Namesto da bi vam izrekli dobrodošlico, so bili do vas skoraj nezaupljivi, kar je mnogo ljudi jezilo.
Ob vrnitvi v svojo državo ste šli skozi enak postopek, kontrola je bila v državi odhoda in ob vrnitvi v državo. Prav tako ne smemo pozabiti, da so carinski uradniki še pred kratkim pregledovali vašo prtljago ter vas spraševali, kaj ste kupili in koliko ste zapravili, kot da bi nekaj tihotapili.
Gospod predsednik, to ni bilo pred 50 leti, to se je dogajalo pred kratkim. Zdaj se bodo kontrole končno enkrat za vselej končale. To pomeni, da je država v schengenskem območju. Ko potujete znotraj schengenskega območja, ste tako svobodni kot v svoji državi; zapustite svojo državo, prispete v drugo in se vrnete brez kontrol, žigov, mej, vprašanj. Občutek svobode, ki ga prinese svoboda gibanja brez kontrol, je pomembna pridobitev, ki jo resnično ocenjujemo kot enega največjih uspehov Evropske unije. Tiste, ki prihajamo z otokov, schengen vedno bolj združuje, gradi most med obrobjem in središčem; za nas schengen pomeni občutek svobode, pomeni občutek osvoboditve.
Monika Beňová (PSE). – (SK) Ustanovitev schengenskega območja, ki odpravlja kontrole na notranjih mejah med vsemi sodelujočimi državami in tako uresničuje prost pretok oseb na ozemlju EU, se lahko upravičeno obravnava kot eden največjih dosežkov EU.
Državljani držav, ki se bodo območju pridružile decembra, bodo našo odločitev sprejeli kot odločitev, ki je v interesu ljudi in ki uresničuje njihovo pravico do prostega pretoka. Vendar širitev schengenskega območja zahteva tudi uvedbo nekaterih izravnalnih ukrepov, vključno z uvedbo učinkovitega nadzora na zunanjih mejah, boljšim sodelovanjem med upravami ter carinskimi, policijskimi in sodnimi organi, skupno vizumsko politiko in oblikovanjem schengenskega informacijskega sistema. Slovaška vlada je glede na vse ocene zelo uspešno končala pripravljalno fazo in ponosna sem, da lahko danes v Evropskem parlamentu izjavim, da je Slovaška republika v celoti pripravljena na pridružitev schengenskemu območju.
Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Danes bomo kmalu končali razpravo o uporabi določb schengenskega pravnega reda v novih državah članicah. Podpiram dejstvo, da je vse težko delo, ki so ga vložile tiste države, ki se bodo kmalu pridružile schengenskemu območju, skupaj s prizadevanji sedanjih držav članic in Komisije pripeljalo do zmage.
Vzpostavitev schengenskega območja je eden od največjih projektov EU. Da se olajša njegovo izvajanje po širitvi leta 2004, ko smo imeli težave z uresničevanjem SIS II, so države članice pokazale resnično solidarnost; Portugalska je predlaga različico SISone4all, ki bo omogočila odprtje meja med 15 starimi državami članicami in devetimi novimi pred naslednjim božičem.
To pomeni večjo svobodo gibanja v Evropi in to je tudi razumna odločitev, ki bo preprečila, da bi nove države članice utrpele izgube zaradi zamude pri določitvi datuma za začetek uporabe SIS II. SISone4all, ki naj bi deloval vsaj leto, bo olajšal pretok oseb in hkrati ugodno vplival na gospodarsko rast držav.
Marianne Mikko (PSE). - (ET) Gospe in gospodje, širitev schengena je dogodek za vseh 500 milijonov Evropejcev in pravzaprav za ves svet. Z odpravo kontrol na njenih notranjih mejah Evropska unija končuje obdobje, ki sta ga označevala delitev in nasprotovanje – vzhod in zahod.
Svoje otroštvo in najstniška leta sem preživela v Sovjetski zvezi. Spominjam se strahu, ki ga je povzročilo zavedanje, da sta kopno in zrak zaprta, da vojaki okupacijskih sil ščitijo železno zaveso. Pristop k schengenu označuje dokončno osvoboditev od preteklosti. Izginotje meja je močan simbol za 75 milijonov Evropejcev.
Devet držav, ki bodo pristopile k schengenu, je pripravljenih sprejeti spremembe v zvezi z izmenjavo podatkov, ki spremljajo privilegij prostega pretoka. Moja država, Estonija, ščiti eno od naših zunanjih meja. Kljub temu sem razočarana, da je ta zgodovinska priložnost razdeljena na dva manjša dogodka brez prepričljivega razloga, ker zračne meje seveda za vzhodne Evropejce ne bodo izginile pred koncem prihodnjega marca.
John Attard-Montalto (PSE). – (MT) Z vami bi rad delil nekaj zamisli v zvezi s schengenom in načinom, kako ga jaz vidim. Po mojem mnenju ne gre le za nekaj, kar je v pogodbi, za nekaj, kar bo nudil, ali za pravila, ki se uporabljajo; jaz ga razumem kot del procesa, del pomembnega procesa, da se vključijo različne evropske države – v tem primeru dve državi EFTA – in da se jim pomaga, da se bodo počutile bolj vključene in bližje druga drugi. Čeprav imamo to neodvisno in suvereno lastnost, moramo biti po drugi strani ponosni na to, da smo del neke celote. V tem primeru sta vstop in izstop čez skupne meje, to bodo namreč postale, del procesa, kot je bil proces uvedbe evra, del procesa, v katerem je moja država postala del Evrope. Vsi moramo biti ponosni, da smo del take razumne celine, ki tudi izvaža vrednote, v katere verjame.
José Magalhães, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, verjamem, da v tem parlamentu vlada popolno soglasje, da bližajoča se širitev ni samo zgodovinska, ampak tudi zelo simbolična. Vendar to soglasje ni samo institucionalno, ampak je tudi socialno, ker je to nekaj, kar naši državljani upravičeno hočejo, in to je veliko pomembnejše. Prav je, da organi EU poslušajo svoje državljane in se na njihove želje pravočasno odzovejo. To smo storili.
Zelo sem hvaležen za pozitivne pripombe, s katerimi je bilo zelo pohvaljeno delo ne samo portugalskega predsedstva, ampak tudi vseh tistih, ki so ravno ob pravem času prispevali, da so bili lahko mnogi kosi zapletene sestavljanke pripravljeni in postavljeni, kamor spadajo. Še pred enim letom smo se soočali z zelo drugačnimi razmerami in ne gre le za tehnološki dosežek, ki je sam po sebi zelo pomemben, ampak tudi za politični dosežek, ki so ga za naše državljane dosegle naše institucije, kar krepi njihovo verodostojnost.
Drugič, poudariti moram, da so nove zunanje meje čudovito božično darilo za naše državljane in to bodo še ob mnogih prihodnjih božičih. Vendar določajo tudi nov način upravljanja zunanjih odnosov, ker ne želimo ustvariti nove železne zavese za naše sosede. Imamo začetek elektronske meje, ki učinkovito zapira pot kriminalcem, državljanom v dobri veri pa na prožen način tako kot vsaka elektronska stvar omogoča hiter prehod ne glede na to, kdo so in od kje prihajajo. To je model, ki ga Evropa predstavlja svetu, in temu smo zavezani.
Tretjič, to delo in ta dosežek temeljita na natančnih pripravah, v okviru katerih so partnerske države, ki so sodelovale pri projektu SISone4all, pridobile veliko opreme in dobro logiko v zvezi s policijskimi pripravami, ki jo moramo povezati z novimi ukrepi, kot sta okrepitev agencije Frontex, ki jo je nedavno predstavila Komisija, in naš nov model celovitega upravljanja meja. To je torej še en del zapletene politike, za katero si je treba prizadevati in jo razvijati.
Četrtič, rad bi tudi poudaril, da je ena od skrivnosti uspeha tega projekta sposobnost primerno združiti varnost in svobodo, svobodo gibanja, veliko več svobode gibanja z ustreznim varovanjem podatkov. Ti dve stvari sta neločljivi. To je pot naprej za Evropo ter na srečo tudi zelo pomembna točka soglasja med Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom. Druge poti naprej ni.
To pravilo velja za SISone4all in bo veljalo tudi za SIS II, za schengenski informacijski sistem druge generacije. To je vidno v zakonodaji, ki jo je potrdil Evropski parlament, in razvidno iz predlogov v poročilu, ki ga je pripravil gospod Coelho.
Moram reči, da to velja tudi za vprašanje upravljanja zaupnosti in preglednosti. Zaupnost in preglednost se lahko uravnotežita in najboljše ravnotežje je treba doseči, tako da imajo vsi nosilci odločanja potrebne informacije za sprejemanje odločitev ob poznavanju vseh dejstev. To se je v tem procesu doseglo in to je gotovo vprašanje, ki napoveduje prihodnje uspehe v odličnem odnosu med Komisijo in Svetom v zvezi s tem vprašanjem.
Na koncu moram še enkrat poudariti pomembnost metode, ki smo jo izbrali. Nismo pobegnili pred slabimi novicami in problemi. Leta 2006 smo odkrili, da obstaja resen problem in smo ga obravnavali. Nismo krivili drugih in se sramovali, ampak smo poskušali poiskati pozitivne rešitve za probleme, tako da smo zagotovili zgledno sodelovanje med institucijami. Nimam kritike za ravnanje Komisije v tem procesu in menim, da Komisija ne sme kritizirati ravnanja Sveta pod vodstvom prejšnjega nemškega predsedstva, sedanjega portugalskega predsedstva ter slovenskega in drugih prihodnjih predsedstev. Menim, da je za reševanje evropskih problemov potrebna taka vrsta sodelovanja.
Za zaključek bi rad povedal, da moramo uživati v zmagi in se pripraviti na prihodnost. Zato vabim predstavnike tega parlamenta, da se udeležijo proslave, ki bo potekala 21. in 22. novembra. To bo simbolično potovanje skozi prizorišča, ki so bila prej simboli zaprtja, od 21. decembra pa bodo simboli svobode, ki predstavlja zrak in kisik, ki bosta v Evropo vdihnila življenje in srečo.
Franco Frattini , podpredsednik Komisije. − – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najlepša hvala. Tudi jaz sem zelo zadovoljen z rezultatom te razprave.
Rezultat, ki je danes na dosegu roke, jasno kaže, da si države, ki se bodo 21. in 22. decembra pridružile schengenu, in njihovi državljani resnično zaslužijo to božično darilo. Zaslužijo si ga, ker so imeli tudi oni pomembno vlogo pri tem, čeprav smo mi v zadnjih 12 do 15 mesecih trdo delali, da bi premagali nekatere tehnične težave, pa tudi portugalsko predsedstvo ni mogoče dovolj pohvaliti. Odpravili so težave in pomanjkljivosti na letališčih, na mejnih prehodih in na področju usposabljanja osebja, ki so se še pred 12, 13 ali 14 meseci zdele težko premagljive.
Zato si resnično zaslužijo to, čemur na očarljiv način pravimo božično darilo, in to lahko rečem, ker sem osebno obiskal številne mejne prehode skupaj z mnogimi kolegi, notranjimi ministri, ki so mi pokazali, kakšen velik napredek je bil dosežen med dvema obiskoma. Menim, da je ta razvoj politično zelo pomemben za Evropo in da ima velik socialen vpliv, to pomeni na državljane. Politično zelo pomemben je zato, ker bo od 21. decembra vsaka država članica zunanje meje druge države članice imela za svoje. Kot Italijan bom imel oddaljeno mejo med Poljsko in Ukrajino za svojo. To bo meja moje države: tak je političen vpliv te odločitve, ki jo je Evropa uspela sprejeti v zelo razumnem času.
Potem je tukaj še socialni vpliv, ki pomeni vpliv na vsakdanje življenje naših državljanov, ki celo, če lahko tako rečem, presega simbolični učinek tega, da na mejnih prehodih ni več treba čakati v vrsti. Pomeni, da se bo vsak evropski državljan, ki spoštuje zakone, v kateri koli drugi državi članici Evropske unije počutil doma. Pomeni svobodo gibanja in da ni treba kazati potnega lista; ne pomeni samo, da ni treba čakati v vrsti za mejno kontrolo, ampak pomeni občutek, da je evropsko državljanstvo postalo resničnost.
Mnogo vas je omenilo vprašanje varnosti in popolnoma se strinjam s tem, kar je ravnokar povedal gospod Magalhães. Jasno je, da sta varnost in svoboda neločljivo povezani. Bolj ko spodbujamo širitev te pravice, te pomembne svobode, več moramo storiti, da kriminalcem preprečimo izkoriščanje te pomembne svobode za povečanje njihovih poslov in nezakonitih dejavnosti.
Zato ta Evropa, to veliko schengensko območje, ne bo trdnjava, bo pa gotovo ščitila državljane EU pred prihodi in odhodi kriminalcev. Poleg tega je jasno, da je treba schengenski sistem – zdaj schengenski sistem „one for all“, kmalu pa Schengen II – opremiti z najboljšo tehnologijo. Kriminalci se seveda izogibajo kontrolam, zato moramo imeti tehnološke instrumente za preprečevanje tega, kot je uporaba biometrike, ki v celoti spoštujejo svobodo vsakogar, vendar želijo na nek način odvračati od skušnjave.
Še nekaj: presenetilo me je, kar je bilo povedano o sosedah Evrope. Jasno je, da razširjeno schengensko območje ne sme povzročati tveganja, da bi se te države, ki zdaj mejijo na meje razširjenega schengena, izključile. Kot veste, moramo schengenski sistem uporabiti za spremljanje in upravljanje 80 000 kilometrov zunanjih mej EU, pri čeme bo imela agencija Frontex še večjo vlogo. Samo pomislite, kako obsežna naloga je to, vendar jo moramo izvesti. To se ne sme zgoditi na škodo naših sosed in odnosov, ki so jih nekateri omenili: Ruske federacije, Ukrajine, Moldavije in zahodnega Balkana.
Zato smo začeli z novim pristopom in Evropski parlament še enkrat pozivam, da zdaj, ko daje zeleno luč temu ukrepu, potrdi podporo politiki, ki sem jo predlagal Svetu in jo je potrdil Svet ministrov. To je na novo oblikovana vizumska politika s ciljem olajšati gibanje poštenih ljudi, spremljajo pa jo ukrepi za varnost dokumentov, osebno identifikacijo in uporabo biometrike; ta politika državljanom, ki zdaj živijo zelo blizu tega evropskega območja, vendar ne na njem, nudi dejansko možnost, da gredo včasih v gledališče na Dunaj, si ogledajo Kolosej v Rimu ali obiščejo Lizbono brez velikih težav in stroškov, ki so zdaj povezani s pridobitvijo vizuma.
Nov pristop je naslednji. Naj bo vizumska politika instrument naše sosedske politike in to hkrati s širitvijo schengenskega območja. Po mojem mnenju bi bil to še en politični, zgolj politični, korak; to ni niti birokratska niti samo pravna zadeva. To je politično sporočilo, ki ga lahko pošljemo drugim državam in njihovim državljanom, ki nas opazujejo iz evropske soseščine, vendar ni treba, da nas gledajo nevoščljivo, ker se mi lahko prosto gibljemo, medtem ko se oni ne morejo udeležiti niti univerzitetnega tečaja v evropskem mestu.
Da se prepreči takšna nevoščljivost in da se zagotovi naklonjenost sosed Evropi, naj širitev schengena spremlja prijateljska politika ter se vizumi in večja svoboda gibanja uporabljajo kot strateški instrument.
Predsednik. - Ob koncu razprave naj povem, da sem od petih političnih skupin prejel predloge resolucije(1)v skladu s členom 103(2).
Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo v četrtek ob 12.00.
Pisna izjava (člen 142)
Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Še vedno se spominjamo strahu, ki smo ga čutili, ko smo z veljavnimi potnimi listi prečkali takratno železno zaveso. Potni list je bil zaman veljaven in vsi žigi v njem so bili zaman, ker se je na meji vedno lahko nekaj zgodilo. Če se ni nič zgodilo, pa smo se bali, ker je bilo v Evropi prečkanje meje izjemen dogodek.
Od odprave železne zavese je obmejni promet postal bolj enostaven, vendar so kontrole ostale in meje je bilo še vedno mogoče prečkati le na nekaterih določenih krajih, kar je predvsem otežilo življenje ljudi, ki tam živijo. Zdaj se je tudi to končalo in meje so popolnoma izginile, kar so si madžarski demokrati želeli že več desetletij. Od zdaj naprej se nam bo zdelo naravno tudi to, da lahko gredo ljudje, ki živijo blizu meje, v drugo državo tako enostavno, kot gredo na primer z avtom, avtobusom številka 22 ali peš po stezi od Budimpešte do Budakeszija.
Popolna svoboda gibanja brez kontrol je zlasti pomembna za ljudi, ki pripadajo istemu narodu in živijo na obeh straneh meje. V zadnjem času se ni sprejelo veliko zakonodaje, ki je pomembnejša od tega, in zelo sem ponosen, da sem lahko del tega čudovitega procesa.