Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 14. november 2007 - Strasbourg

5. Obrazložitev glasovanja

– Poročilo: Vakalis (A6-0388/2007)

  Den Dover (PPE-DE), v pisni obliki. − Konservativci smo podprli poročilo Vakalisa, vendar imamo pomisleke v zvezi z odstavkoma 16 in 17. Menimo, da mora biti sposobnost preprečevanja in hitrega ukrepanja v zvezi s potresi osredotočena na sredstva držav članic in ne sme podpirati „vzpostavitve Evropske sile za civilno zaščito“.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo o regionalnem vplivu potresov. Kot geolog in oceanograf, katerega disertacija je govorila o seizmičnosti srednjeatlantskega grebena od 12°N do 20°S, se dobro zavedam, da je Združeno kraljestvo skoraj popolnoma varno. Glede na zapise v Združenem kraljestvu je zaradi potresa umrla le ena oseba, kar se je zgodilo sredi sedemnajstega stoletja. Vendar tako ni povsod v Evropi, pri čemer je nastalo več tisoč žrtev in veliko opustošenje v več stoletjih od Lizbone do Sarajeva.

Del mojega volilnega okrožja, tj. Gloucestershire, so julija opustošile poplave, ki so povzročile več milijard eurov škode na cestah in železnici, v bolnišnicah in šolah, na čistilnih napravah in elektrarnah. Verjetno bomo prejeli pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Upam, da to ne bo potrebno, vendar, če bo, mora Evropa dokazati pripravljenost za pomoč narodom, regijam in skupnostim, ki so jih prizadeli potresi.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot je bilo izpostavljeno, celotno južno Evropo razmejujeta dve tektonski plošči, ki prečkata Sredozemsko morje ter se nadaljujeta prek Atlantskega oceana in prek dela Azorskih otokov, kar pomeni, da so potresi ena od najpogostejših naravnih nesreč v tej regiji.

To poročilo Evropskega parlamenta vsebuje več zadev in predlogov, ki jih cenimo, zlasti ker priznava, da se ti pojavi redno dogajajo v najbolj oddaljenih regijah, ali ker med drugim izpostavlja potrebo po podpiranju nacionalnega ukrepanja v smislu preprečevanja, odziva in popravila škode, obveščanja javnosti, znanstvenih raziskav, civilne zaščite ter solidarnosti na ravni Skupnosti.

Kar zadeva usklajevanje, poročilo predlaga sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, da bi se izvajali zadevni ukrepi. Vendar kljub podpiranju vzpostavitve „evropske sile za civilno zaščito“, ki bi bila „centraliziran instrument za preprečevanje in obvladovanje“, tj. politika, s katero se ne strinjamo, poročilo navaja, da je taka sila „smiselna le na podlagi boljše nacionalne civilne zaščite in instrumentov za usklajevanje med državami članicami“, zaradi česar se po našem mnenju ponovno zastavlja vprašanje tako, kot bi se moralo zastaviti.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Naš kolega poslanec gospod Cornillet nam je predstavil zelo natančno poročilo, v katerem ugotavlja, da imajo potresi negativen vpliv na socialno in gospodarsko kohezijo v regijah.

Zavedati se moramo, da so veliki potresi prav tako pogosti v državah in regijah Evropske unije, zlasti v južni Evropi in ob Sredozemskem morju. Zato moramo zagotoviti vzpostavitev potrebnih zmogljivosti za preprečevanje in hiter odziv, da bi obvladovali take nesreče.

Pomembno je začeti s socialnim izobraževanjem in informacijskimi kampanjami povsod po EU ter zagotoviti izobraževanje in usposabljanje osebja zadevnih tehničnih organov v državah članicah, kar mora vključevati usposabljanje na regionalni in lokalni ravni ter usposabljanje vseh seizmologov. Poleg tega moramo upoštevati vlogo, ki jo mora imeti veliko nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, ter zagotoviti, da bodo pripravljena navodila za učinkovito zaščito bistvene infrastrukture, kot so dostop do telekomunikacijske infrastrukture, električnih omrežij, bolnišnic, mostov, pristanišč, letališč in tako dalje.

V prihodnosti je treba pri kohezijski politiki v celoti upoštevati škodo, ki jo povzročajo potresi, kar je treba upoštevati v okviru novega finančnega instrumenta za zaščito prebivalstva.

Prav tako menim, da je treba v razpravo vključiti vprašanja usklajevanja, sodelovanja in fleksibilnosti v zvezi z dejavnostmi na ravni Skupnosti ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ker to povzroča znatne težave pri obvladovanju naravnih nesreč.

– Poročilo: Cornillet (A6-0372/2007)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Danes smo glasovali za resolucijo, ki je bila pripravljena na podlagi poročila gospoda Cornilleta o evropskem soglasju glede humanitarne pomoči. Zahvaljujem se poročevalcu in še enkrat poudarjam, da podpiram ta pomemben dokument.

Vsi se zavedamo dejstva, da Evropska unija, pri čemer imam v mislih Komisijo in države članice, zagotavlja največ humanitarne pomoči. Prispevek EU za leto 2006 je znašal le okrog 2 milijardi EUR. V celoti se strinjam z mnenjem, da mora EU določiti omejitev nove ravni humanitarne pomoči. Na drugi strani mora EU opredeliti svoje stališče v zvezi z novimi mednarodnimi pobudami in izvajanjem reforme, ki so jo uvedli Združeni narodi. Kot članica odbora za proračun izpostavljam tretjo težavo, ki jo mora rešiti EU, tj. boljše usklajevanje sredstev Skupnosti in držav članic, da bi bila ta sredstva bolj dostopna žrtvam humanitarnih nesreč.

Upam, da bo s konkretnim in natančnim stališčem Parlamenta mogoče doseči naše skupne cilje in prispevati k doseganju soglasja na področju humanitarne pomoči.

  Koenraad Dillen (NI). - (NL) Gospod predsednik, veseli me, da smo dosegli evropsko soglasje o humanitarni pomoči, pri čemer seveda noben razumen človek ne nasprotuje zagotavljanju pomoči državam, ki to pomoč resnično potrebujejo. Vendar moramo biti tudi pošteni in priznati, da očitno ni evropskega soglasja o kodeksu ravnanja v zvezi z diktatorji.

Načrtov Združenega kraljestva, da bo bojkotiralo vrh med EU in Afriko, če se ga bo udeležil Mugabe, preprosto ne upoštevajo druge države članice, pri čemer humanitarne tragedije, kot vemo, zelo pogosto nastanejo kot posledica vojn ali nezakonitega slabega upravljanja, tako kot v Zimbabveju. Večna resnica je, da v Afriki potekajo krvavi spori in da Afrika porabi več za orožje, kot prejme razvojne pomoči.

Prav tako velja, da se države z demokratičnim sistemom, kjer voditelji in vlade niso nad zakonom, skoraj nikoli ne spopadejo med seboj. Če se lahko diktatorji, kot je Mugabe, udeležijo evropskega vrha, to v celoti ogroža evropsko verodostojnost na področju človekovih pravic in demokracije. Zaradi tega protislovja sem se vzdržala glasovanja o poročilu gospoda Cornilleta.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ne glede na naše podpiranje različnih vidikov humanitarne pomoči, ki so izpostavljeni v poročilu, ne moremo podpreti „soglasja“ o načelih, ciljih in strategijah EU za zagotavljanje humanitarne pomoči v tretjih državah, pri čemer je treba prispevati k „pravici ali celo dolžnosti intervencije v primeru resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava in/ali človekovih pravic“, ob upoštevanju, da se lahko „prisilni ukrepi, kar zadeva tudi vojaško intervencijo, uporabijo le kot zadnja možnost“. Vsi poznamo rezultate take „dobronamerne“ politike, tj. nasilje in vojaška zasedba Iraka s strani Združenih držav in njenih zaveznic ter več sto tisoč žrtev, ki so posledica tega.

Kot je bilo navedeno, se s tako imenovanim humanitarnim posredovanjem zelo pogosto prikrijejo drugi resnični cilji, v skladu s katerimi se to posredovanje izkoristi ter prilagodi interesom in neobzirnemu preračunavanju velikih sil in večnacionalk, zaradi česar so ogrožena osnovna načela mednarodnega prava.

Menimo, da reševanje resnih težav, ki vplivajo na več milijonov ljudi, med drugim vključuje spoštovanje suverenosti vseh narodov in držav, mirno reševanje mednarodnih sporov, izpolnjevanje nujnih potreb gospodarsko revnejših držav na podlagi prijateljstva in solidarnosti ter njihov učinkovit razvoj.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Poročevalec Thierry Cornillet upravičeno izpostavlja, da morajo Skupnost in države članice razširiti razpravo o političnih strategijah na področju humanitarnih dejavnosti na zadeven forum Sveta z vzpostavitvijo nove posebne delovne skupine. Vzpostavitev take skupine (npr. COHUMA, tj. delovna skupina Sveta za humanitarno pomoč) bi prispevala k razvoju skladnih metod, ki bi omogočile hitro in sistematično izvajanje dejavnosti na tem področju.

Prav tako se je upravičeno izpostavilo, da so naravne nesreče vedno pogostejše in da so njihovi vplivi vedno večji, kar pomeni, da je treba povečati posredovanje.

Zato se strinjam s predlogom, da mora EU povečati zmogljivosti za hitro ukrepanje. Pripravljenost in zmožnost za ukrepanje bosta zagotovo izhajali iz boljšega usklajevanja in mehanizmov zgodnjega obveščanja ter zalog ustreznega materiala in rezerv na mednarodni ravni.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Humanitarno pomoč je pogosto zelo težko zagotoviti zaradi neugodnih okoliščin ali varnostih težav. Zato sta dobra koordinacija in usklajevanje pomoči še toliko bolj pomembna. Prizadevanje za doseganje tega cilja pa se nikakor ne sme uporabiti kot pretveza za še večjo nadutost evropskih institucij, prav tako pa ne moreta agencija EU za civilno zaščito in sila EU za hiter odziv zagotoviti učinkovite zaščite v primeru naravnih nesreč.

Poleg tega je treba upoštevati včerajšnjo kritiko Računskega sodišča, ki je ugotovilo „veliko napak“, vključno s proračunom v višini 5,2 milijarde EUR za pomoč v hrani, humanitarno pomoč in delno financiranje nevladnih organizacij. Ker to poročilo po mojem mnenju ni primerna podlaga za reševanje vseh teh težav, sem glasoval proti.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Kot zvest zagovornik pravočasnih in dobro usmerjenih projektov humanitarne pomoči, ki učinkovito pridobijo sredstva, sem glasoval za poročilo o humanitarni pomoči.

Vendar veliko uporabljenim izrazom močno nasprotujem. Žal poročilo vključuje sklicevanja na tako imenovano reformno pogodbo, tj. obnovljeno ustavo EU, ki ji odločno nasprotujem. Nerealno si je domišljati, da na humanitarno pomoč ne bi vplivale politične ugotovitve, ker je že samo poročilo zelo političen dokument, ki pospešuje program EU.

V vsakem primeru so prednostne naloge ter obseg in zagotavljanje pomoči na način, na katerega bi se izognili težavam obžalovanja vrednih režimov, politična vprašanja. Razen veliko drugih ugovorov proti sodelovanju EU v vojaških zadevah, je to odvračanje pozornosti od jasne usmeritve na humanitarno pomoč. EU ni edini humanitarni udeleženec. Osredotočiti se je treba na dodajanje vrednosti humanitarnemu prizadevanju naših narodov z izboljšanjem usklajevanja prizadevanj na posebnih območjih in zagotavljanjem ustreznega nadzora nad sredstvi ter vrednotenjem njihovega vpliva.

– Poročilo: Gutiérrez-Cortines (A6-0410/2007)

  Hans-Peter Mayer (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, menim, da je ta okvirna direktiva o varstvu tal resna napaka, ki ogroža konkurenčnost evropskega kmetijstva in oskrbo s hrano v Evropi. Kakšno je pravzaprav mnenje podpornikov te direktive o naših kmetih? Naj vam povem: menijo, da potrebujemo zelo birokratsko direktivo, da moramo kartografirati 420 milijonov hektarov kmetijskih zemljišč, uvesti grožnjo z ogromnimi kaznimi in na koncu določiti prednostna območja za varstvo tal, preden bodo kmeti začeli ustrezno skrbeti za svoja tla.

Vendar menim, da je to mnenje popolnoma v nasprotju z dejanskim stanjem. Tla so najdragocenejše imetje kmeta. Vsak kmet, ki ne skrbi dobro za svoja tla, ne bo dolgo ostal kmet. Za večino tal v EU je poskrbljeno; vredno jih je ohraniti, pri čemer zanje skrbijo naši kmeti. Menim, da je ta direktiva primer nedostopne birokracije, in upam, da bomo lahko hitro popravili to napako, preden bomo povzročili resno škodo za našo kmetijstvo.

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Kot poslanec demokratičnega foruma Madžarske (MDF) sem glasoval za sprejetje evropske direktive o varstvu tal, ker sem prepričan, da je to potrebno. Če ne bomo imeli ustrezne količine kakovostnih tal, bo ogroženo tudi evropsko kmetijstvo. Verjamem, da se bo s sprejetjem zakonodaje omogočilo, da bomo pri svojem delu uporabili evropska sredstva za odstranjevanje onesnaževal iz tal in varstvo kakovosti tal.

Vendar opozarjam države članice na dejstvo, da bo to mogoče le, če bodo tudi države članice resno izpolnjevale svoje dolžnosti. V moji domovini na primer ukrepanje večinoma obsega pripravo načrtov, njihovo izvajanje pa zaostaja. Na Madžarskem poteka nacionalen sanacijski program, vendar ni nobenega govora o njegovem doslednem izvajanju. Vlada ne zagotavlja potrebnih sredstev zanj. V prihodnosti bo za to namenjenih 18 milijonov EUR, kar je smešno glede na obseg težave. Če se bo to nadaljevalo, bomo potrebovali več kot 220 let, da bomo sanirali onesnaženje tal, ki ga poznamo danes. Prosim vas, bodimo resni. Hvala.

  Anja Weisgerber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, glasovala sem proti predlogu Komisije. Predlog je v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Tla nimajo čezmejnega vidika, zato je mogoče to vprašanje enako ali celo bolje obravnavati na ravni držav članic kot na evropski ravni. Veliko držav že ima zakonodajo o varstvu tal. To v predlogu Komisije skoraj ni upoštevano.

V končnem glasovanju sem prav tako glasovala proti poročilu in večini kompromisov, čeprav menim, da je poročilo, ki ga je sprejel Parlament, veliko boljše od predloga Komisije. Vsebuje nekaj izboljšav, na primer v zvezi z opredelitvijo potencialno onesnaženih območij. S spremembami se zagotavlja večja prilagodljivost pri izvajanju načel iz priloge II. Vendar je na splošno še vedno veliko določb, zaradi katerih je ta direktiva obsežen birokratski in drag instrument.

Dobro je, da merila iz priloge I zdaj vsaj ne bodo več zavezujoča. Poleg tega je dobro, da direktiva priznava poseben značaj uporabe zemlje v kmetijske namene. Vendar je več slabih stvari kot dobrih. Kar zadeva vprašanje o financiranju, bi morali bolj jasno povedati, da direktiva o varstvu tal ne bo vplivala na proračun Skupnosti in da se za izvajanje direktive ne bodo namenila nova sredstva. Uporabili se bodo le sedanji podporni mehanizmi.

Zato sem glasovala proti direktivi in upam, da bo zdaj Svet sprejel ustrezne popravke.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, nekaj časa nazaj je ta parlament pozval Komisijo, da pripravi direktivo o varstvu tal. Komisar Dimas jo je pripravil pet let pozneje. Ne potrebujemo je več in to ni nobena skrivnost. Imamo druge direktive o varstvu posebnih, nadnacionalnih težav v zvezi s tlemi. Komisija ne upošteva dejstva, da ima veliko držav, na primer Češka, svojo zakonodajo in dobre sisteme za varstvo tal pred nadaljnjo erozijo in degradacijo. Nekatere države (vključno s Flandrijo) potrebujejo skupno strategijo in okrepljeno usklajevanje.

Zaradi velikega prizadevanja poročevalcev je lahko parlament glasoval za spremenjeno direktivo, ki verjetno ne bo povzročila veliko škode, ker bo vsaj omogočila ohranitev nacionalne zakonodaje na področjih, na katerih je taka zakonodaja že vzpostavljena. Komisar v svoji včerajšnji predstavitvi ni pokazal nikakršnega razumevanja v zvezi s smiselno rešitvijo, ki jo je na podlagi pogajanj tako prizadevno dosegla poročevalka v Parlamentu. Ker komisar ne sprejema predlogov Parlamenta, bo prispeval k neuspehu svoje direktive. Skoraj prosil me je, naj glasujem proti poročilu. Menim, da bo Svet ravnal podobno.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, prepričan sem, da so klavzule, ki smo jih sprejeli, nujne ter da bodo prispevale k izboljšanju stanja okolja in tudi zdravja ljudi. Tla so omejen in neobnovljiv naravni vir. Potrebujejo posebno varstvo zaradi socialnih, gospodarskih, okoljskih in kulturnih funkcij, ki jih imajo.

Strinjam se z mnenjem, da je treba varstvo tal urediti na ravni Skupnosti, da bi se zagotovila minimalna raven varstva v vseh državah članicah EU.

Predlog o vzpostavitvi javno dostopnih nacionalnih seznamov onesnaženih območij se mi zdi zelo pozitiven. Sestaviti je treba seznam območij, na katerih so se tla morda onesnažila v preteklosti. Na podlagi načela zagotavljanja pomoči je treba pomagati državam članicam EU, da ponovno začnejo gojiti rastline na onesnaženih tleh, in jim pomagati pri odstranjevanju nevarnih sestavin, ki so ostale v tleh.

Uvedba ustrezne pravne ureditve, s katero bi se zmanjšala degradacija tal in zagotovila njihova trajnostna raba, medtem ko bi se ponovno začelo gojiti rastline na degradiranih območjih, bo zagotovo prispevala k zaščiti virov naravnega okolja.

Prav tako menim, da je zlasti pomembno uskladiti zakonodajo v državah članicah v zvezi z vprašanjem varstva tal.

  Richard Seeber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, vsi avstrijski poslanci skupine PPE zagovarjamo ambiciozen sklop ukrepov za varstvo tal, ki pa morajo biti sprejeti na ustrezni politični ravni. Menimo, da sta predlog in poročilo popolnoma v nasprotju z načelom subsidiarnosti, zato smo glasovali proti veliko predlogov sprememb in tudi proti celotnemu poročilu.

Kljub odličnemu delu poročevalke gospe Gutiérrez, ki je odpravila veliko spornih točk v predlogu, menimo, da poročilo močno presega ustrezne omejitve zakonodaje EU. Vendar je treba države članice pozvati, da se odločno zavzamejo za to področje, ker so tla podlaga za vso gospodarsko in kmetijsko dejavnost. Prav tako je treba povedati, da so države članice odgovorne za financiranje svojih programov.

  Albert Deß (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, glasoval sem proti tej tako imenovani direktivi o varstvu tal, ker menim, da bomo izgubili svojo verodostojnost, če bomo vsak dan govorili o odpravi birokracije, nato pa bomo sprejeli to izjemno birokratsko direktivo. V nasprotju z zrakom in vodo tla niso čezmejno vprašanje, ampak nacionalna zadeva. To direktivo potrebujemo tako kot kroglo v glavo. Komisija in predsednik Barroso bi morala umakniti ta predlog. Predsednik Barroso odločno govori o odpravi birokracije, vendar njegova dejanja ne ustrezajo njegovim besedam. Pri nas take ljudi imenujemo Dampfplauderer – nakladači. Že 46 let obdelujem svojo zemljo. Moja zemlja je bolj rodovitna kot pred 46 leti. Podpiram evropsko pravno ureditev o varstvu tal, vendar bi morala taka ureditev zaščititi mojo zemljo pred evropsko birokracijo.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za direktivo. Z izvajanjem določb direktive so bo omogočila gospodarska raba degradiranih območij, medtem ko se bodo hkrati zaščitile zelene površine pred uporabo v industrijske in komercialne namene. Direktiva bo prav tako omogočila, da se bodo tla razvrstila glede na možnosti za proizvodnjo rastlin in gojenje živali, pri čemer bo posebna pozornost namenjena proizvodnji visoko kakovostne hrane.

Izpostavljam pomen priprave evropske strategije pri priznavanju in reševanju težav v zvezi z degradacijo tal. Velika raznolikost v zvezi z različnimi vrstami tal pomeni, da je, ne glede na ukrepe, ki so jih sprejele posamezne države, potrebna evropska strategija, ki temelji na preprečevanju in povečevanju ozaveščenosti o potrebi po varstvu tal ter opisu sedanjih dejavnikov tveganja, da bi se rešila ta težava na evropski ravni.

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da bomo glasovali za poročilo, čeprav ima veliko držav EU že v celoti veljavno zakonodajo na področju varstva tal.

Podprli smo predloge sprememb 106, 107, 108 in 110, ki se glasi:

„Države članice, ki že imajo posebno nacionalno zakonodajo za varstvo tal, so oproščene obveznosti iz tega člena pod pogojem, da njihova zakonodaja zagotavlja najmanj enako raven varstva.“

Čeprav se morda zdi, da direktiva v nekaterih državah članicah ni potrebna, upamo, da bo povzročila izboljšanje stanja v veliko državah članicah, ki zdaj nimajo veljavne zakonodaje o varstvu tal.

Upamo, da bodo lahko države članice, ki imajo veljavno zakonodajo na tem področju, sodelovale s Parlamentom pri pogajanjih za zagotovitev, da direktiva po sprejetju ne bo povzročila nepotrebnega podvajanja upravnega dela.

  Jens-Peter Bonde (IND/DEM), v pisni obliki. − (DA) Shranjevanje ogljika je zelo pomembno pri zmanjševanju toplogrednih plinov. Preveliko izkoriščanje tal, ki vključuje izgorevanje ogljika, povzroča velik pritisk. To je torej vprašanje, za katerega je potrebna mednarodna pobuda.

Junijsko gibanje zato podpira ukrepanje EU v zvezi z varstvom tal v državah članicah.

Dobro je, da je Evropski parlament podprl preverjanje možnosti načela „plača povzročitelj obremenitve“ iz člena 22 in oceno rabe zemljišč iz člena 28, glede na njen velik pomen v zvezi s sekvestracijo ogljika. Pobudnik obeh predlogov je gospod Bonde.

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za poročilo gospe Gutiérrez-Cortines, ker menim, da se je z njenim besedilom bistveno preoblikoval predlog o varstvu tal, da bi se ohranila subsidiarnost, odpravilo podvajanje obveznosti in uvedel prostovoljni kodeks ravnanja za kmetijstvo brez dodatne birokracije. Prav tako zelo utemeljeno priznava pomembno vlogo kmetov kot skrbnikov tal.

Pomembno je, da predlog o varstvu tal varuje šotišča kot ogrožene dragocene habitate in hkrati omogoča ustrezno pridobivanje šote kot surovine. Ni jasno, ali predlog spremembe 36 iz poročila gospe Gutiérrez-Cortines (o prilagoditvi seznama funkcij iz člena 1) to omogoča, zato pozivam Komisijo in Svet, da to pojasnita v svojih pripombah.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Gutiérrez-Cortines o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES, ker menim, da so tla ključni vir, ki ga je treba zavarovati, da bi se zmanjšale posledice podnebnih sprememb in zagotovilo, da bodo lahko prihodnje generacije izvajale svoje dejavnosti v varnem in zdravem okolju.

Zato menim, da ta predlog prispeva k učinkovitemu varstvu tal, ker opredeljuje cilje, ki niso predmet zakonodaje Skupnosti in/ali nacionalne zakonodaje. Vendar se bodo lahko države članice glede na svoj poseben položaj odločile, kateri bodo njihovi prednostni ukrepi v skladu z načelom subsidiarnosti.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Razumemo pomen varstva tal, zlasti za kmetijstvo, ki bo moralo proizvajati več hrane in bo porabilo več vode. Varstvo tal je zato bistveno za varstvo proizvodnje hrane in zagotavljanje dovolj čiste vode za prihodnje generacije, ker ima zemlja socialno funkcijo, ki je ne smejo ogroziti nobeni zasebni interesi.

Tla so podlaga za človeške dejavnosti, skupaj z mesti in infrastrukturo, ter tudi za naravo in zemljišča. Njihovo varstvo je zato ključno pri ohranjanju naše kulturne dediščine in naravnih virov.

Vendar predlog, ki ga je predložila Evropska komisija, ni najbolj primeren zaradi delne vizije, pogojev, ki jih uvaja, in neustreznega upoštevanja kmetijstva.

Evropski parlament ga je močno spremenil s predlogi, ki podpirajo načelo subsidiarnosti, priznavajo pomen kmetijstva, navajajo, da „vsaka država članica lahko glede na vrsto zemljišč določi svojo lastno kmetijsko politiko glede tal in pri tem upošteva podnebje, značilnosti tal [...]“, ter priznavajo različne pristope k varstvu tal.

Kljub temu ohranja vidike, s katerimi se ne strinjamo. Zato smo se pri končnem glasovanju vzdržali.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Menim, da je okvirna direktiva o varstvu tal zelo pomembna, ker so tla neobnovljiv vir, ki zagotavlja ključne storitve za človeške dejavnosti in preživetje ekosistemov, zlasti ker je vprašanje podnebnih sprememb vedno bolj skrb vzbujajoče in ker še nimamo na voljo posebne evropske zakonodaje o varstvu tal.

Zato podpiram poročilo gospe Gutiérrez-Cortines in glasujem proti vsem predlaganim predlogom sprememb, katerih cilj je zavrniti predlog Komisije ali znatno ogroziti poročilo.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE) , v pisni obliki. − (PL) Predlagana okvirna direktiva usklajuje pravne rešitve na področju politike varstva tal, ki so razdrobljeno vključene v drugo zakonodajo v zvezi z ravnanjem z odpadki, uporabo pesticidov in varstvom okolja. V dokumentu so predlagani ukrepi za varstvo in trajnostno rabo tal, da bi se preprečila njihova degradacija zaradi podnebnih sprememb, in tudi ukrepi za sanacijo tal, ki so že degradirana.

Okvirna direktiva je instrument, ki bo zlasti omogočil upoštevanje različnih značilnosti tal v posameznih državah članicah EU in zagotovil prilagodljivost pri njenem izvajanju. Njeni cilji so že doseženi, čeprav v različnem obsegu, na podlagi zakonodaje v posameznih državah članicah. Na drugi strani je direktiva odlična priložnost za države, ki še nimajo pravne ureditve na področju varstva tal.

V zvezi s tem se zdi, da sta odločitev o uvedbi opredelitve onesnaženih zemljišč in tudi obveznost priprave nacionalnih seznamov takih zemljišč v državah EU, ki bi bili dostopni javnosti in bi se posodabljali vsakih pet let, zelo pomembni. Poleg tega so klavzule v zvezi z obveznostjo priprave sanacijske strategije, ki vključuje cilje za popravilo, finančni mehanizem in opredelitev prednostnih območij, ki jih je treba posebej zaščititi pred erozijo, zasoljevanjem ali zakisljevanjem v obdobju sedmih let od uvedbe direktive, zelo spodbudne.

Hvala za vašo pozornost.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Geološki in podnebni pogoji v Evropski uniji se v posameznih državah in včasih znotraj iste države zelo razlikujejo. Obstaja okrog 300 različnih vrst tal. Kljub temu je Evropska komisija naklonjena ureditvi pravice do rabe tal v Evropi, pri čemer si odbor za okolje želi bolj sistematično ureditev. Podpiram subsidiarnost in nasprotujem prestrogi ureditvi. Zato sem glasoval proti poročilu temu težko razumljivemu in nesmiselnemu poročilu.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Okvirna direktiva o varstvu tal ni potrebna. Stanje tal v državah članicah je različno. Težavna območja, ki so vključena v direktivo, so nacionalne narave in jih je zato najbolje upravljati na nacionalni ravni. Varstvo tal, ki je potrebno, že urejata veljavna zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja.

Predlog bo povzročil le večjo birokracijo in bolj zapletena pravila za zadevno stranko. Podrobne določbe in opozorila so značilni za zamisli EU, ki povzročajo večje stroške in vznemirjenje zaradi ustroja EU. Nekateri na Švedskem dvomimo v skladnost direktive s prizadevanjem EU za poenostavitev pravil in si želimo, da bi švedski parlament preučil predlog v skladu z načelom subsidiarnosti.

Zato smo se načeloma odločili, da bomo v celoti zavrnili predlog.

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. − Predlog spremembe 112: Zavračam predlog Komisije, ker bi okvirna direktiva o varstvu tal pomenila le več birokracije in podvajanje predpisov brez kakršnega koli dodatnega izboljšanja varstva tal. V okviru reforme skupne kmetijske politike in tudi v okviru reforme okoljske zakonodaje obstaja vrsta ukrepov, ki bodo imeli koristi za varstvo tal.

  Christa Klaß (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Tla so pomembna dobrina. Kot neobnovljiv vir so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot vir surovin ter skladišče in filter za hranila in vodo. Vendar tla niso čezmejna dobrina in jih ne more upravljati Evropska unija. Varstvo naših tal je v najboljšem interesu lastnikov zemljišč in je zato v pristojnosti držav članic. Ohraniti je treba izvajanje načela subsidiarnosti.

Ni opravičila za neupoštevanje vseh veljavnih evropskih pravnih določb in dosedanje predanosti kmetov ter sprejemanje novih določb, ki bi bile vzporedne evropskim direktivam, nacionalnim statutom in pravilom o navzkrižni skladnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na varstvo tal. Direktive in uredbe, ki so povezane z varstvom tal in jih je sprejela EU, vključujejo tudi dokumente, kot so direktiva o nitratih, okvirna direktiva o vodah, direktiva o trgovanju z emisijami in direktiva o fitofarmacevtskih sredstvih.

Birokratske obveznosti, ki bi lahko ovirale države članice in kmetijsko skupnost, so popolnoma v nasprotju s skupnim prizadevanjem za odpravo birokracije. Poleg tega previdnostni ukrepi iz osnutka direktive posegajo v vse vidike zakonodaje na področju kmetijstva. Menim, da je evropska direktiva o varstvu tal odvečna in neprimerna, zato sem glasovala proti temu predlogu.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Zdrava tla so podlaga za zdravje in blaginjo ljudi. Treba jih je zaščititi. Ne moremo biti zadovoljni s sedanjim stanjem tal na vseh delih EU.

Kljub temu je želja, da bi to težavo na pokroviteljski in birokratski način uredili na evropski ravni, pretiran ukrep.

Tla, ki so že zaščitena z direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju (direktiva IPPC) ter direktivo o habitatih, ne prehajajo iz ene države v drugo, čeprav to ne velja za vodo, ki je potencialni povzročitelj onesnaženosti tal. Vendar je to že vključeno v okvirno direktivo o vodah in direktivo o podzemni vodi. Če zdaj sprejmemo še direktivo o varstvu tal, bomo povzročili podvajanje predpisov in drago birokracijo, česar si nihče ne želi.

Odprto usklajevanje in izmenjava izkušenj o najboljši praksi bi bil boljši pristop. Če bi sprejeli okvirno direktivo o varstvu tal, bi prehitevali dogodke. Nesprejemljivo je, da bi morale države, ki že imajo zgledno zakonodajo o varstvu tal, vložiti veliko časa in denarja v ponovno preučitev celotnega ozemlja, da bi odkrile morebitna področja tveganja.

Poskušala sem prispevati k omejitvi škode pri tem glasovanju, vendar se bojim, da mi ni uspelo. Zato nisem mogla glasovati za sprejetje tega poročila. Želim si, da bi lahko kmetom še vedno pogledala v oči.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − S svojimi kolegi poslanci iz laburistične stranke sem glasoval proti temu predlogu direktive. Medtem ko smo včeraj podprli splošno tematsko strategijo o varstvu tal v sedanji obliki, je direktiva o varstvu tal preveč obvezujoča. Ne upošteva veljavne in dobro delujoče zakonodaje, ki je že vzpostavljena v državah članicah.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Čeprav sem izjavila, da nasprotujem predlogu direktive o varstvu tal, sem na končnem glasovanju glasovala za to poročilo.

Svoje nasprotovanje takšni direktivi sem že uradno izrazila v zvezi s tematsko strategijo o varstvu tal. Menim, da dodatna zakonodaja v zvezi z varstvom tal ni potrebna. Vzpostavljen je že sklop pravnih instrumentov, ki zagotavljajo varstvo tal, in dokler se ti deli zakonodaje ne bodo v celoti izvajali in se ne bodo učinki v celoti analizirali, menim, da nadaljnja zakonodaja na tem področju ni potrebna ali zaželena.

Vendar je cilj predlogov sprememb poročevalke zmanjšati stopnjo prekrivanja med tem novim predlogom in veljavno zakonodajo, kar je treba podpreti.

  Erik Meijer (GUE/NGL) , v pisni obliki. − (NL) Varstvo tal je nujno za preprečitev uničenja naravnih talnih sistemov, erozije, onesnaženja in izsušitve. Brez takšnih ukrepov bi bilo nemogoče gojiti rastline na gosto poseljenih območjih z intenzivno rabo tal. V Evropi je veliko pustinj, ki so izgubila vso svojo vrednost za naravo in človeško uporabo.

Včeraj sem, tako kot večina poslancev v tem parlamentu, glasoval za poročilo gospoda Prodija, ki jasno določa, da je treba sprejeti proaktivne ukrepe za varstvo naših tal.

Danes ugotavljamo, kateri bi morali biti ti ukrepi. Podpiram spodbujanje držav članic, ki še niso sprejele potrebnih ukrepov na lastno pobudo, da to takoj naredijo. Njihovo neukrepanje vpliva nanje in tudi na sosednje države, na primer s povzročanjem erozijskih naplavin, zaradi katerih reke spremenijo svoj tok in poplavljajo.

Vendar pravila EU ne smejo v nobenem primeru pomeniti, da se morajo države članice, ki imajo te zadeve že ustrezno urejene, spopasti z večjo birokracijo ali ovirami za njihovo učinkovito obravnavo. Podpiram predloge sprememb, ki so povezani s tem, da bi lahko države uveljavljale svoje standarde, če so ti standardi enaki ali višji. Vendar je neodgovorno zavrniti, odlašati ali omejevati paket o varstvu tal, tako kot predlaga največja skupina v Parlamentu.

  Robert Navarro (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospe Gutiérrez-Cortines, ker so v njem predlagani pozitivni ukrepi za varstvo in trajnostno rabo tal, tj. neobnovljivega vira, ki ga je nujno treba ohraniti in kakovost katerega je bistvena, če želimo zagotoviti ustrezne ravni proizvodnje hrane in dostop do čiste vode. Evropski parlament je zahteval jasnejšo opredelitev onesnaženih območij, na katerih nevarne snovi, ki so tam prisotne zaradi človeške dejavnosti, pomenijo znatno tveganje za zdravje in okolje. Sestavljeni bodo nacionalni ali regionalni seznami takih območij ter bodo na voljo javnosti. Vsaka država članica bo morala pripraviti sanacijske strategije, da se bo lahko omejilo število onesnaženih območij, hkrati pa se bodo spodbujale trajnostne kmetijske politike ob upoštevanju nacionalnih značilnosti tal, da se bodo ohranila čista tla. Evropski parlament pri sprejemanju tega poročila podcenjuje potrebo po zaščiti zemeljskih virov in njihovi razumnejši uporabi.

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. − To je še en primer enotnega pristopa za vse, kar Evropsko unijo v državah članicah kaže v slabi luči. Kako lahko pričakujemo, da bo več kot tristo vrst tal v Evropski uniji zajetih v eni direktivi? To je zagotovo temeljni primer področja, na katerem lahko državam članicam omogočimo, da sprejmejo svojo zakonodajo na podlagi svojih vrst tal.

Zelo smo razočarani, da je z vsem strokovnim znanjem, ki je na voljo, Evropska komisija oblikovala zakonodajni predlog, ki ne upošteva preprostih znanstvenih dejstev. Če so v istem poletju v Združenem kraljestvu poplave, v Grčiji pa vročinski val, je očitno, da bo vpliv vremenskih pogojev na tla v teh državah članicah popolnoma različen. Edine dejanske posledice tega predloga bodo dodatna birokracija in večji stroški za kmetijsko industrijo. Skrb vzbujajoče je, da bo morala kmetijska skupnost še enkrat plačati za prizadevanje za neuporabno enotnost.

  Frédérique Ries (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Podpiram sprejetje poročila gospe Cristine Gutiérrez-Cortines, v katerem se zahteva uvedba enotne in skladne evropske politike o varstvu tal.

Varstvo tal je postala prednostna naloga EU, ker so evropska tla vedno bolj degradirana. To je posledica hitre urbanizacije, povečanja števila onesnaženih območij (na več kot 2 milijona po zadnjem štetju) in intenzivnih načinov kmetovanja v zadnjih 50 letih, skupaj s pretirano rabo pesticidov in nitratnih gnojil.

Menim, da je 225 poslancev, ki so glasovali proti tej direktivi, vodil nacionalističen fanatizem ali pa so izgubili stik s pomisleki običajnih ljudi. Evropa lahko zagotovi pravo dodano vrednost na področju varstva tal, tj. vprašanje, v zvezi s katerim je le devet držav članic sprejelo svojo zakonodajo.

Pri tem dodajam, da direktiva zagotavlja državam članicam veliko svobode pri izbiri, pri čemer je treba doseči dva določena cilja v razumnem roku: v petih letih od prenosa besedila je treba sestaviti seznam onesnaženih območij, v sedmih letih pa sprejeti nacionalno sanacijsko strategijo.

Menim, da to nedvomno pomeni spoštovanje načel prilagodljivosti in subsidiarnosti.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Žal bom glasoval proti temu poročilu, ker menim, da ne potrebujemo okvirne direktive o varstvu tal. Najprej sem glasoval za zavrnitev, ker menim, da je treba to vprašanje prepustiti državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti.

Pred sabo imamo del zakonodaje, ki je nesorazmeren, neprožen in večinoma le ponavlja, kar je že zajeto v drugih direktivah. Na eni strani poskuša zajeti širjenje puščav, na drugi strani pa melioracijo tal, kar je zares široko področje, vendar na koncu ničesar ne zajema ustrezno, ampak povzroča težave glede načina izvajanja.

V moji regiji, kjer si lokalni organi prizadevajo reciklirati tla, bi ta predlog to tako otežil, da bi bil obstoj celotne dejavnosti vprašljiv.

Žal mi je, ampak menim, da je to slab in nepotreben del zakonodaje, zato bom glasoval proti v upanju, da lahko kmetom, vrtnarjem in lokalnim organom prihranim nočne more zaradi birokracije.

  Gabriele Stauner (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Zavračam direktivo o varstvu tal, ker pomeni grobo kršitev načela subsidiarnosti in je zato ne moremo sprejeti kot del evropske zakonodaje. Tudi če Evropski parlament glasuje za, bom pozval zvezno vlado, da bo zagotovila, da bo Zvezna republika Nemčija spodbijala to direktivo pred Sodiščem evropskih skupnosti.

  Jacques Toubon (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) V skladu z glasovanjem v odboru za pravne zadeve menim, da je Komisija presegla svojo nalogo in da Evropski uniji ni treba izdajati novih navodil za države članice. To je v nacionalni pristojnosti. Zdi se mi umetno, da bi izdajali enake predpise državam z zelo različnimi pravnimi podlagami in okoljskimi razmerami. Komisija mora zato pregledati svoj predlog in določiti okoliščine, v katerih je treba sprejeti zakonodajo Skupnosti.

  Thomas Ulmer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Zavračam direktivo o varstvu tal, ker pomeni grobo kršitev načela subsidiarnosti in je zato ne moremo sprejeti kot del evropske zakonodaje. Tudi če Evropski parlament glasuje za, bom pozval zvezno vlado, da bo zagotovila, da bo Zvezna republika Nemčija spodbijala to direktivo pred Sodiščem evropskih skupnosti.

– Poročilo: Berès (A6-0425/2007)

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, obrazložitev v zvezi s predlogom Komisije za Evropski parlament je nov postopek komitologije, s katerim se znatno povečuje pristojnost Evropskega parlamenta. To je regulativni postopek s pregledom. Stališče poročevalke, ki ga je treba podpreti, je, da bo nov postopek veljal za zadeve iz predpisov o prospektu vrednostnih papirjev, kot so ukrepi, povezani z izjemami od obveznosti objave prospekta, oblika prospekta in enakovrednost prospektov v tretjih državah.

To je podlaga za predloge sprememb, vložene v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve na plenarnem glasovanju. Obravnavano poročilo prav tako dodatno podpira zamisel o pomembnem napredku v zvezi z usklajevanjem uredb o evropskih finančnih trgih in borzah. To je večinoma posledica neizprosnega procesa globalizacije in delno akcijskega načrta finančnih storitev iz leta 1999.

Hkrati potrjuje dobro odločitev iz začetka 90. let 20. stoletja, ki je bila sprejeta v državah, kot je Poljska, kjer je obnova kapitalskih trgov temeljila na evropskih standardih, ki zdaj prispevajo k poenostavitvi usklajevanja predpisov v Evropski uniji.

– Poročilo: Cashman (A6-0289/2007)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Leta 2006 je bila končno, po več letih pogajanj med Svetom, Komisijo in Evropskim parlamentom, sprejeta odločitev o spremembi prejšnje odločitve iz leta 1999 o pravilih glede izvajanja izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji.

Tako je bil uveden regulativni postopek s pregledom. To je treba uporabiti pri sprejetju splošnih ukrepov, katerih cilj je spremeniti (s črtanjem ali dodajanjem) nebistvene elemente osnovnega instrumenta, ki je bil sprejet v skladu s členom 251 Pogodbe, tj. po postopku soodločanja.

To je torej nov postopek komitologije, ki ga je treba uporabiti za seznam Komisije v zvezi s 25 instrumenti, ki so bili že sprejeti in jih je treba prilagoditi, vključno s sedanjo uredbo o zakoniku o schengenskih mejah.

Zato podpiram tehnične predloge poročevalca gospoda Cashmana, da bi se upoštevala posebnost zakonika o schengenskih mejah, ker pomeni razvoj schengenskega pravnega reda.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Schengenski pravni red je posebej občutljivo področje, na katerem moramo imeti možnost, da se odzovemo na vse nepričakovane dogodke. Organizirani trgovci z ljudmi stalno iščejo nove vrzeli v naši obrambi, s pomočjo katerih bi lahko preplavili EU s priseljenci. Zato se schengensko območje ne sme prenagljeno razširiti. Najprej je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje, da bodo zadevne države članice v celoti obvladovale nalogo zaščite svojih zunanjih meja. Ker menim, da je to zelo vprašljivo, sem glasoval proti poročilu gospoda Cashmana.

– Poročilo: Hegyi (A6-0292/2007)

  Hiltrud Breyer (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospoda Hegyija, ker smo večkrat kritizirali pomanjkanje demokracije v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi.

Vemo, da Svet ali odbor stalnih predstavnikov skoraj nikoli ni sprejel ustrezne odločitve za ali proti odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Evropska komisija skoraj vedno izvaja svojo nalogo obvladovanja tveganja na enak način, saj je odobrila gensko spremenjene organizme kljub nasprotovanju prebivalstva ter pridržkom veliko držav članic in strokovnjakov. Evropska komisija ne more imeti zadnje besede v zvezi s tem. Njene odločitve mora pregledati Evropski parlament.

Čeprav je poročilo gospoda Hegyija korak v pravo smer, ker vztraja pri zavezujoči pravici Parlamenta do soodločanja glede odobritve gensko spremenjenih organizmov, zavračamo kompromis, dosežen s pogajanji, ker ne odpravlja nedemokratičnega postopka komitologije. Mogoča je le ena rešitev, tj. pravica Evropskega parlamenta do soodločanja v vseh zadevah v zvezi z izdajanjem dovoljenj za gensko spremenjene organizme. Zato menim, da je vredno obžalovanja, da nismo bolj izkoristili tega glasovanja in končno izkoristili možnosti, da bi izvajali večji pritisk v zvezi s tem stalnim pomanjkanjem demokracije.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Res je, da dolgoročne posledice genske tehnologije še niso znane. Znanstvene izjave so si nasprotujoče, zato se veliko ljudi boji mogočih nevarnosti in tveganj. Zato je treba sprejeti previdnostne ukrepe, poleg tega pa ne smemo vztrajati pri njihovi uporabi v kmetijstvu.

To področje ureja Direktiva 2001/18/ES o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje. Ta direktiva zajema poskusno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje, kar pomeni uvajanje gensko spremenjenih organizmov v okolje za poskusne namene (na primer za poskuse na terenu), in dajanje gensko spremenjenih organizmov na trg (proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so sestavljeni iz njih), na primer za pridelavo, uvoz ali pridobivanje industrijskih proizvodov.

Menimo, da je pomemben večji nadzor nad gensko tehnologijo, vsaj v zvezi s postopki, ki ga zdaj namerava uvesti Evropski parlament, vendar hkrati poudarjamo, da je potrebna previdnost v zvezi s kmetijstvom ali predelanimi živili.

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. − (DE) 70 % evropskega prebivalstva nasprotuje genskemu inženiringu. V Avstriji se ljudje bolj bojijo strupenih ostankov v hrani kot terorističnih napadov ali ptičje gripe. Poleg suma o povezavi med gensko spremenjenimi organizmi in bolj pogostimi zdravstvenimi težavami je vedno več dokazov, da se bodo zaradi uporabe genskega inženiringa kmetijska zemljišča spremenila v pustinjo ter da bodo postali kmeti odvisni od večnacionalnih konglomeratov.

– Poročilo: Bradbourn (A6-0225/2007)

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Konservativci smo glasovali za to poročilo, vendar imamo pomisleke zaradi pristopa Sveta med parlamentarnim postopkom. V začetni fazi priprave poročila je takratno predsedstvo Sveta izvajalo velik in neupravičen pritisk na Parlament. To je za nas glede na vlogo Parlamenta kot pregledovalca zakonodaje nesprejemljivo.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Ta direktiva je izjemno pomembna zaradi vedno bolj skrb vzbujajočega pranja denarja ter njegove vloge pri financiranju mednarodnega kriminala in terorizma.

Zato je potreben pristop Skupnosti, da bi se vzpostavila enotna pravila, zapolnile vrzeli ter vzpostavilo ravnovesje med potrebo po nadziranju in zahtevami v zvezi z zaščito notranjega trga in prostega pretoka kapitala.

Podpiram to pobudo, katere cilj je posodobiti direktivo 2005/60/ES o pranju denarja, zlasti v zvezi z vsemi izvedbenimi ukrepi iz člena 41 zadevne direktive.

To je torej še en primer posodobitve veljavne zakonodaje v skladu z novim regulativnim postopkom s pregledom po postopku komitologije.

Tako bo imel Evropski parlament več nadzora nad izvedbenimi pooblastili Komisije.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Odločili smo se, da glasujemo za predlog v celoti. Pomembna sta uvedba in spoštovanje mednarodnih standardov, da se bo zaščitil finančni sistem pred kaznivimi dejanji in pranjem denarja na splošno, hkrati pa ukrepi držav članic ne smejo biti nezdružljivi s pravili enotnega trga. Vendar se nam zdi protislovno, da poskuša EU s pogosto uporabo pojma terorizem povečati svoja pooblastila na račun držav članic. Financiranje terorizma je manjši del pranja denarja. Veliki zneski se namenjajo drugim vrstam dobro organiziranega kriminala.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Predloženi predlog spreminja določbe direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ki je uvedla omejen rok za Komisiji podeljena izvedbena pooblastila na tem področju.

Glede na nedaven sklep o izvrševanju pooblastil Komisije se je ta omejitev odpravila, vendar je Evropski parlament ohranil pravico do nadzora izvajanja aktov, sprejetih v okviru postopka soodločanja. Zato je zdaj jasno, da je treba vse spremembe te direktive predložiti v obravnavo Evropskemu parlamentu in tudi Svetu.

To pa ne pomeni, da so nacionalni parlamenti izključeni iz zakonodajnega postopka ali da so omejeni le na prenos direktiv, sprejetih na tem področju, na ravni Skupnosti. Poleg tega si reformna pogodba prizadeva za postopno preoblikovanje pravosodja in notranjih zadev v skupno prihodnjo politiko, kar pa odločno zavračamo.

Ne nazadnje je treba poudariti nedoslednost Evropske unije, ki spodbuja popolno svobodo gibanja kapitala in davčni raj, hkrati pa se zavzema za boj proti pranju denarja.

  Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Obrazložitev te zakonodaje je varovanje finančnega sistema EU pred pranjem denarja in financiranjem terorizma. Neodvisna stranka Združenega kraljestva (UKIP) si je vedno prizadevala za mednarodno sodelovanje v zvezi s tem, vendar EU nima dogovorjene pristojnosti za obrambo. Razen tega se kot organizacija, ki trinajst let ni uspela potrditi svojih računovodskih izkazov, Komisija EU ne more šteti, da ima kakršno koli strokovno znanje o financah ali da je primeren organ za predlaganje zakonodaje o nadzoru nad finančnim sistemom.

– Poročilo: Cavada (A6-0417/2007)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo glasovali za poročilo, ker menimo, da je treba povečati ozaveščenost o sintetični drogi BZP ter v zvezi z njo uvesti nadzorne ukrepe in kazenske sankcije. Vendar smo glasovali proti vsem predlogom, katerih namen je preprečiti uvedbo sklepov o nadzornih ukrepih in kazenskih sankcijah, ker je to v nasprotju s previdnostnim načelom.

– Resolucija: mednarodni računovodski standardi (B6-0437/2007)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Od leta 2005 morajo javne družbe v nekaterih okoliščinah pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Te standarde je oblikovala zasebna organizacija s sedežem v Londonu (fundacija odbora za mednarodne računovodske standarde/upravni odbor za mednarodne računovodske standarde), pozneje pa so se z uredbo vključili v zakonodajo Skupnosti.

Kljub nekaterim pridržkom ta resolucija sprejema predlog Komisije (ki spreminja uredbo) o potrditvi standarda (MSRP 8), ki vključuje ameriški standard (SFAS 131) v zakonodajo EU.

To se sprejme, kot navaja resolucija, čeprav Komisija ob izvedbi ocene učinka ni zadostno upoštevala interesov uporabnikov ter potreb malih in srednje velikih podjetij v različnih evropskih državah in družb, ki delujejo le lokalno.

Zato te resolucije ne moremo podpreti.

– Skupna resolucija: vrh EU-Rusija (RC-B6-0434/2007)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – Gospod predsednik, zahtevala sem obrazložitev glasovanja o resoluciji o vrhu EU-Rusija. Obžalujem opustitev nekaterih pomembnih odstavkov zaradi čudnih razlogov, da bi imeli krajšo namesto daljše resolucije, ki bi zajela pomembna vprašanja.

Menim, da je zelo pomembno pozvati Komisijo in Svet, da si prizadevata za skupne pobude z rusko vlado, ki so namenjene krepitvi varnosti in stabilnosti v skupni soseščini, zlasti s pomočjo okrepljenega dialoga o Ukrajini in Belorusiji ter skupnega prizadevanja za končno rešitev trajnih sporov v Gorskem Karabahu, Moldaviji in Gruziji z zagotavljanjem popolne ozemeljske celovitosti teh držav, v zvezi s Pridnestrjem pa z umikom preostalih ruskih čet, ki bi jih po potrebi nadomestili mednarodni opazovalci.

  Jana Hybášková (PPE-DE). - (CS) Odločno sem glasovala proti temu predlogu resolucije o izidu desetega vrha EU-Rusija. Ruski KGB si prizadeva za legitimnost. Nočem biti lutka v rokah Rusije in sramujem se vseh, ki to postajajo zaradi nevednosti in strahopetnosti ter predvsem zaradi manjših gospodarskih ugodnosti. Rusija ni partnerica Evrope. Popolnoma zavračam mnenje, da je Rusija naša partnerica pri reševanju vprašanja o neodvisnosti Kosova. Zakaj je za ta parlament partnerstvo tako pomembno? Rusi še naprej mečejo trupla Čečencev iz helikopterjev nad Čečenijo, zapirajo na tisoče nasprotnikov režima, izvajajo nezakonite sodne postopke proti politikom iz Druge Rusije in v zaporu nezakonito zadržujejo Mihaila Hodorkovskega. Kdo in kako bo odkril resnico o smrti Anne Politkovskaje? Kdaj bo Rusija nehala groziti aktivistom za človekove pravice? Zakaj nas Rusija ni povabila na opazovanje parlamentarnih volitev? Zakaj Putin ne želi navzočnosti svojih partnerjev? Prisotni smo bili v Maroku in v Palestini.

Kršitelja temeljnega načela solidarnosti pri zagotavljanju pomoči Poljski v zvezi s svobodnim izvozom, enakimi pogoji za izvoz, ta parlament obravnava kot partnerja. Rusija nas ima za talce. Če ne podpiramo demokratične in stabilne Rusije, ampak tajno službo, smo sami sebi najhujši sovražniki. Ne nazadnje ima naša država pravico, da svobodno prispeva k varnosti Evrope, da zaščiti Evropo pred morebitnimi napadi iranskih sil. Kako lahko pozivamo ZDA, naj s svojo politiko ne ogroža miru v Evropi, medtem ko dopuščamo več kot očitno podporo Rusije iranskemu režimu? Ta resolucija je primer izdajstva in slabosti. Čehi se zavedamo, da se slabost v odnosu do Rusije resnično ne izplača. Odločno zavračam to resolucijo, če ne iz drugega razloga, pa kot izraz spoštovanja do zapuščine čeških političnih zapornikov, ki so nasprotovali okupaciji.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Gospod predsednik, po glasovanju za predlog resolucije o vrhu EU-Rusija še vedno obžalujem, da je poročevalec zavrnil predlog spremembe, ki sem ga predlagal kot novo uvodno izjavo. Zato ga citiram zdaj: „ker Ruska federacija ni izpolnila nobenih obveznosti, katerim se je zavezala s pristopom k Svetu Evrope leta 1996, in je pred dvema letoma brezobzirno odpovedala že podpisan nov mejni sporazum z državo članico EU Estonijo, s čimer je pustila ta sektor meje EU-Rusija do zdaj neurejen; ker veljavna zakonodaja Ruske federacije še vedno vsebuje agresivna stališča, na primer glede socialnih ugodnosti za svoje vojake v primeru smrti ali poškodb med vojaškimi operacijami v baltskih državah ali glede postopkov pristopa tujih držav ali njihovih delov z Rusko federacijo“. Prepričan sem, da bo Parlament ta stališča preučil pozneje.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − To resolucijo sem podprl z nekolikšnim odporom. Rusija in njen voditelj Vladimir Putin sta se nedavno na veliko področjih, zlasti v zvezi z energetiko, izkazala kot težavna.

Kljub temu sem naklonjen njunemu odzivu na zelo sporne načrte ZDA za uporabo protiraketnega ščita v EU, ki naj bi branil pred komaj verjetno grožnjo iranskih medcelinskih balističnih izstrelkov z jedrskimi konicami, kar v enaki meri pomeni grožnjo ruski obrambi.

Zato obžalujem, da je predlog spremembe št. 3 skupine zelenih, za katerega sem glasoval, izgubil v razmerju 242 proti 362.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Veliko je za povedati glede te resolucije o nedavnem vrhu EU-Rusija, zato bomo navedli le nekaj vprašanj v zvezi z njenimi cilji.

Na primer, medtem ko olepšuje pobude in velike odgovornosti administracije Združenih držav pri spodbujanju novega stopnjevanja na področju militarizacije Evrope – treba je omeniti, da ob podpori članov Nata – hkrati meni, da so izjave ruskih oblasti in neustrezna grožnja o izstopu iz pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi povzročile resne skrbi v zvezi z ohranjanjem miru in stabilnosti na evropski celini.

Bolj ali manj neposredno poudarja na primer bistvene vidike, ki so, da je Rusija omogočila družbam EU nakup strateških deležev v ruskih družbah, pomembnost izboljšanja razmer za naložbe v Rusiji (v veselje velikih finančnih skupin EU) ter enak dostop do trgov, infrastrukture in naložb na podlagi načel pogodbe o energetski listini.

V skladu z navedenimi primeri ohranja politični pritisk na Rusko federacijo in celo spodbuja instrumente posredovanja, medtem ko zanemarja nesprejemljiv položaj na področju najosnovnejših pravic rusko govorečega prebivalstva v Latviji, državi članici EU.

  Richard Howitt (PSE), v pisni obliki. − Laburistična stranka Evropskega parlamenta podpira to resolucijo in njen cilj vzpostavitve strateškega sodelovanja z Rusijo na podlagi skupnih vrednot, demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Zlasti podpiramo pozive k pozitivnemu prispevku Rusije pri iskanju trajnostne politične rešitve za vprašanje Kosova.

Glasovali smo za predlog spremembe št. 3, ker obstajajo vprašanja, ki jih je treba izpostaviti v zvezi z nadaljnjim razvijanjem konvencionalnega ali nekonvencionalnega orožja na evropski celini, prav tako pa podpiramo stalne dvostranske pogovore med ZDA in Rusijo o tem vprašanju.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, vrh EU-Rusija v Mafri prikazuje spremembe v odnosih od devetdesetih let 20. stoletja, ko je bil sklenjen sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki se izteče v letu 2007. Na te odnose so vplivali trije glavni dejavniki.

Prvi je širitev Evropske unije, ki označuje dokončno osvoboditev celotne skupine držav iz ruskega vpliva, ki pa je ta nekdanji imperij ne želi sprejeti.

Drugi je avtoritarna narava Putinovega predsedstva, ki ovira demokratizacijo Rusije. Čeprav je v Rusiji široko sprejeta in zagotavlja osnoven gospodarski red, EU ne more ostati ravnodušna do kršitev človekovih pravic, kar je še dodaten vzrok napetosti.

Tretji dejavnik pa so razmere na energetskih trgih, zaradi katerih je lažje izkoriščati Gazprom v politične namene in zaradi katerih so evropske države postale bolj občutljive na vprašanje varnosti oskrbe z energijo.

Ob upoštevanju navedenih okoliščin, resolucija, ki so jo predlagali skupina Evropske ljudske stranke in Evropski demokrati, zagotavlja ravnotežje med kritiko Rusije in upanji za toplejši diplomatski odnos na podlagi načel, ki izražajo naš sistem vrednot. Vredno je omeniti zlasti spoštovanje človekovih pravic in zahtevo, ki je pomembna za Poljsko, po odpravi brezizhodnega položaja v zvezi s kmetijskim izvozom Poljske na ruske trge, kar je potrditev zelo zaželene solidarnosti med državami Evropske unije v odnosih z Moskvo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za skupni predlog resolucije, ki izhaja iz vrha EU-Rusija, na katerem je Parlament med drugim pozval rusko vlado, da skupaj z Evropsko unijo ustvari potrebne pogoje za hiter začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo. Druga obravnavana vprašanja so vključevala pričakovan pristop Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji, vprašanje človekovih pravic v Rusiji, razmere na področju naložb in sedanjo zaskrbljenost zaradi podpore pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Osemnajsta obletnica padca berlinskega zidu se je praznovala po vrhu EU-Rusija, ki je potekal po razpravi o tem poročilu, vendar pred glasovanjem o njem. Po osemnajstih letih se je vzhodna Evropa spremenila v demokratično območje, na katerem je tržno gospodarstvo uveljavljena značilnost. Rusija pa še zdaleč ni demokratična in tudi ne zanesljiva partnerica. V zvezi z vprašanji energetike, Kosova, Kavkaza, Osrednje Azije, Ukrajine, Moldavije ali iranskim jedrskim vprašanjem je prispevek Rusije k njihovemu reševanju še vedno neizpolnjen.

V istem tednu je Evropski svet o zunanjih odnosih predložil poročilo, v katerem navaja, da Rusi postavljajo pravila v odnosih med Rusijo in Evropsko unijo ter da je Evropa pokazala pomanjkanje enotnosti in strategije, pri čemer se je v nekaterih primerih zdelo, da še ni pozabila na sovjetsko obdobje, v drugih primerih pa je bila preveč pragmatična. V nadaljevanju utemeljeno predlaga, da mora strategija EU spodbujati Rusijo k spoštovanju pravne države. Čeprav to ni liberalna demokracija, mora biti Rusija predvidljiva in zanesljiva država, Evropa pa si mora za to močno prizadevati

– Poročilo: Iturgaiz Angulo (A6-0392/2007)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da je svoboda razkrivanja informacij pomembno načelo. Javnim uslužbencem je treba omogočiti, da lahko brez tveganja povračilnih ukrepov zagotovijo informacije, pridobijo informacije z namenom uveljavljanja svobode izražanja in svobode razkrivanja informacij, ter jim zagotoviti pravico do anonimnosti in prepoved preiskave, kar pomeni, da oblasti in drugi javni organi v okviru svobode razkrivanja informacij ne smejo sprožiti preiskave o tem, kdo je zagotovil informacije.

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Močno nasprotujem predlogu spremembe gospoda Atkinsa (predlog spremembe 1 odstavka 15) glede poročila gospoda Carlosa Joséja Iturgaiza Anguloja iz odbora za peticije.

Posebno poročilo varuha človekovih pravic v zvezi z uradom OLAF zadeva obtožbe urada proti novinarju, ki je poročal o njegovi preiskavi navedb gospoda van Buitenena.

Ne glede na to, ali so navedbe gospoda van Buitenena pravilne ali ne, moramo zagovarjati pravico novinarjev do poročanja o zadevah javnega interesa, tudi tistih, ki delajo za časopise, ki ne podpirajo naših stališč.

Posebno poročilo varuha človekovih pravic ugotavlja, da je urad OLAF v zvezi z obtožbami novinarja ukrepal nepravilno. Odbor za peticije se je strinjal z zahtevo po poročilu na lastno pobudo o tem vprašanju, da bi urad OLAF prisilil k priznanju nepravilnega ukrepanja. Z glasovanjem za predlog spremembe skupine PPE-DE ne bomo zaščitili neodvisnosti novinarjev pri opravljanju svojega dela ter niti podprli dela odbora za peticije in dela varuha človekovih pravic.