Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 14. november 2007 - Strasbourg

8. Razmere v Pakistanu (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka razprave so izjave Sveta in Komisije o razmerah v Pakistanu.

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kot vemo, je Evropska unija z veliko zaskrbljenostjo opazovala nedaven razvoj dogodkov, zlasti dogodke, ki so povzročili razglasitev izrednih razmer, nazadnje 3. novembra, ter s tem velike socialne nemire in številne aretacije, vključno z vrhovnim sodnikom, ki je zdaj v hišnem priporu.

Nedvomno je to veliko nazadovanje v strukturi pravne države in demokratičnega procesa v Pakistanu, ki je po mojem mnenju uničilo kakršno koli upanje, ki so ga morda imeli prebivalci Pakistana in mednarodna skupnost na splošno v zvezi z okrepitvijo legitimnosti demokratičnih institucij v Pakistanu. Zato je predsedstvo 6. novembra v imenu Unije predložilo izjavo, v kateri je izrazilo našo globoko zaskrbljenost glede razglasitve izrednega stanja ter opustitve pakistanske ustave in temeljnih svoboščin.

Dva dni pred tem, 4. novembra, so vodje misije v Islamabadu in visoki predstavnik Javier Solana izrazili zaskrbljenost glede teh dogodkov. Naša izjava, izjava EU, je tako bila dodana k številnim drugim izjavam, ki poudarjajo pomembnost ponovne vzpostavitve ustave in civilnega reda, zagotovitve neodvisnosti sodstva in svobode množičnih medijev, osvoboditve vseh političnih zapornikov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic ter vzpostavitve pogojev, potrebnih za izvedbo zakonodajnih volitev, ki so predvidene januarja 2008.

Prepričani smo, da je mogoče stabilnost in razvoj katerega koli naroda zagotoviti le ob popolni demokratični verodostojnosti. Resnično smo zaskrbljeni zaradi poročil o številnih aretacijah, bojkotu svobode informacij, zatiranju bistvene svobode izražanja državljanov ter napadih na strokovnjake, kot so sodniki, odvetniki, novinarji in aktivisti za človekove pravice. Hkrati pa odločno pozivamo vse strani, da izvajajo čim večje omejevanje ter sodelujejo pri iskanju demokratične in mirne rešitve sedanje krize, ki bo omogočila hitro ponovno ureditev razmer.

Čeprav Evropska unija priznava sedanje izzive Pakistana v zvezi z varnostnimi razmerami ter odrekanja in prizadevanja prebivalcev Pakistana v boju proti ekstremizmu in terorizmu, je trdno prepričana, da reševanje teh izzivov ne sme vključevati prekinitve demokratičnega procesa.

Vsekakor pa moramo priznati tudi zaveznico, na katero smo se vedno lahko zanesli v tem boju proti ekstremizmu in terorizmu. Zato moramo zagotoviti, da bo Pakistan ostal zavezan boju proti tej globalni grožnji, v katerem je mednarodno sodelovanje bistveno orodje.

Končno, Unija upa, da se bodo sedanje razmere negotovosti hitro in mirno rešile, ter poziva predsednika Mušarafa k izpolnitvi svoje obljube, da se bo znebil vojaške uniforme in odstopil s položaja vojaškega poveljnika.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, Pakistan je na dnevnem redu tega plenarnega zasedanja že tretjič v nekaj mesecih. To je dokaz o zelo težkem prehodu, ki ga ta država zdaj prestaja. Zakon o izrednih razmerah, ki ga je predsednik Mušaraf uvedel 3. novembra v okviru svoje pristojnosti kot poveljnika vojaških sil, je posredoval zelo zaskrbljujoče sporočilo Evropi in svetu ter škodoval demokratičnemu procesu v Pakistanu.

Pred razglasitvijo izrednih razmer smo bili priča nekaj spodbudnim dogodkom, z upanjem na bolj vključujoč politični proces in močnejše demokratične institucije, žal pa to zdaj ni več zanesljivo in danes se sprašujemo, ali je te razmere še mogoče popraviti in ali ni že prepozno za obnovitev zaupanja in pogojev pred parlamentarnimi volitvami.

Predsednik Mušaraf je v svojem televizijskem nagovoru v noči 3. novembra povedal, da je začasno razveljavil ustavo na podlagi groženj narodu zaradi očitne prevlade dejavnosti in primerov terorističnih napadov. Ni dvoma, da se Pakistan zdaj sooča z zelo resno grožnjo verskega ekstremizma in nasilja, kot so jasno pokazali nedavni dogodki v severozahodni mejni provinci in napad na konvoj gospe Buto 18. oktobra v Karačiju. Zdaj smo priča tudi aretacijam tisočih odvetnikov, novinarjev, članov političnih strank in aktivistov za človekove pravice, vključno z uglednimi osebami kot sta gospa Asma Jahangir, predsednica pakistanske komisije za človekove pravice, ali gospod Aitzaz Ahsan, predsednik odvetniške zbornice vrhovnega sodišča.

To so ljudje, ki se zavzemajo za odprt in strpen Pakistan. To niso teroristi in ni prav, da so priprti. Takoj jih je treba izpustiti. Ostro ukrepanje proti pakistanskemu sodstvu obravnavam kot posebej zaskrbljujoče. Pravna država je bistvo vsakega demokratičnega procesa in delujočega demokratičnega sistema ni mogoče podpirati brez neodvisnega sodstva.

Izjava predsedstva, ki jo je omenil tudi naš predsednik v imenu EU, je zato zelo jasna in to ostaja naše stališče. Prejšnjo nedeljo je predsednik Mušaraf na tiskovni konferenci izrazil upanje, da bodo lahko parlamentarne volitve v Pakistanu potekale 9. januarja 2008. To bi bil korak v pravo smer, vendar ostaja še veliko težav. Kdaj lahko pričakujemo, da se bodo izredne razmere končale? Kako so lahko mogoče svobodne in pravične volitve, če so tiskani in elektronski mediji cenzurirani, druge državljanske pravice in svoboščine odpravljene ter neodvisnost sodstva ogrožena? Kako bodo stranke sposobne izvajati kampanjo, če je svoboda zbiranja okrnjena in so voditelji strank, kot je Benazir Buto, v hišnem priporu? Ta vprašanja za zdaj niso jasna.

Da bi končali to negotovost je bistveno čim prej razglasiti zanesljiv datum volitev, skupaj z jasnim časovnim okvirom za odpravo izrednih razmer. Da bi lahko bile te volitve demokratične in pregledne, bo treba odpraviti vse omejitve političnih pravic in temeljnih svoboščin. Glede na sedanje razmere ne bo mogoče pripraviti misije za spremljanje volitev. Nekateri minimalni pogoji, določeni v sporočilu Komisije o pomoči pri volitvah in spremljanju volitev s strani EU za izvedbo demokratičnih volitev, niso izpolnjeni.

Vendar, če se izredno stanje odpravi razmeroma hitro in se pogoji kmalu bistveno izboljšajo, bi morda bilo še vedno mogoče preučiti položaj. V vsakem primeru sem opravila nujne priprave za možno izvedbo misije za spremljanje volitev v Pakistanu, če se pogoji hitro in opazno izboljšajo. Vendar sem zelo zaskrbljena, ali je to sploh mogoče.

Nekateri so pozivali, da začasno prekinemo ali preverimo pomoč za Pakistan, in nekatere države članice EU so v zvezi s tem ukrepale ali obravnavajo sprejetje nekaterih ukrepov. Opozarjam vas, da je podpora Evropske komisije Pakistanu usmerjena v ključna vprašanja, kot so zmanjšanje revščine in izobraževanje, vključno s severozahodno mejno provinco in Balučistanom, ki sta najbolj prikrajšani provinci v Pakistanu.

Zato menim, da bomo morali preučiti najboljše prihodnje ukrepe, vendar, glede na vrsto te pomoči, menim, da moramo o tem zelo previdno razmisliti.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra , v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, resnica je, da so razmere zelo zaskrbljujoče: ukinitev ustavnih jamstev, izredne razmere, pridržanje številnih članov civilne družbe, vključno z odvetniki, kot je gospod Ahsan, ki je predsednik odvetniške zbornice vrhovnega sodišča, ter nasprotnikov, npr. hišni pripor vodje opozicije gospe Buto. Kaj lahko storimo glede tega položaja?

Izvedeli smo, da bo namestnik državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Združenih narodov, gospod Negroponte, v kratkem obiskal Pakistan in da se je ena država članica, Združeno kraljestvo, pridružila Združenim narodom v pozivu predsedniku, da v desetih dneh odstopi s položaja vojaškega poveljnika in prekliče izredne razmere.

Kaj lahko naredimo mi, kot Evropska unija? Prepričan sem, da je najpomembneje, da smo čim bolj previdni. Predstavnik sedanjega predsedstva je zelo pravilno navedel, da je Pakistan pomemben partner v boju proti terorizmu in tudi država z jedrskim orožjem.

Zato sem prepričan, da mora Evropska unija na eni strani pozvati vlado, da kolikor je mogoče ponovno vzpostavi – ne smemo pozabiti na dejstvo, da je terorizem v Pakistanu pomemben dejavnik – da v določeni meri ponovno vzpostavi red in stabilnost, ustavne pravice in svoboščine ter izpusti protizakonito pridržane. Poleg tega, gospod komisar, vas pozivam, da vložite vse svoje znatne sposobnosti in prizadevanja v zagotovitev svobodnih in poštenih volitev ter na podlagi jamstev, ki ste jih navedli v govoru, zagotovitev prisotnosti Evropske unije v procesu v Pakistanu, ki je tako zelo pomemben za stabilnost regije ter vse odnose med to regijo in Evropsko unijo.

Zato, gospod komisar, zelo zaupamo v vaše sposobnosti, vaše diplomatsko ukrepanje in vaša prizadevanja ter upamo, da bodo resnično zagotovila uspešen rezultat, ki bo omogočil prisotnost Evropske unije v volilnem postopku.

  Robert Evans, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, zahvaljujem se Svetu in Komisiji, zlasti Svetu za nepopustljivo izjavo 8. novembra.

Mislim, da nihče ne dvomi o resnosti in nestanovitnosti razmer v Pakistanu. Verjetno je težko dojeti, da se je vse, kar se dogaja, dejansko zgodilo v približno zadnjih desetih dnevih, odkar so bile razglašene izredne razmere. Več poslancev se je pred nekaj meseci srečalo z generalom Mušarafom v Bruslju in pozneje v Islamabadu, pri čemer smo dobili veliko zagotovil. Mušaraf je bil odločen, da bo upošteval ustavo in da se bodo izvedle svobodne in pravične volitve. Pozdravljam njegovo izjavo, da se bodo lahko volitve izvedle do 9. januarja, vendar se strinjam z zaskrbljenostjo komisarke in se sprašujem: ali je mogoče, glede na preteklo dogajanje in sedanje izredne ukrepe, ukinitev nekaterih televizijskih programov in drugih človekovih pravic, izvesti svobodne in pravične volitve v manj kot osmih tednih?

Medtem ko se sklicujem na komisarko, jo tudi opozarjam zlasti na odstavek 14 te resolucije, v katerem pozivamo Komisijo, da preuči razširitev pomoči Pakistanu za izobraževanje, zmanjšanje revščine, zdravstvo in pomoč, vendar v teh razmerah s preusmerjanjem sredstev prek laičnih nevladnih organizacij in ne neposredno vladi.

S Pakistanci nimamo nobenih težav. Zavedamo se, da je Pakistan ključen zaveznik Zahoda, kot je dejal gospod Salafranca Sánchez-Neyra. Priznavamo pomembno vlogo, ki so jo imeli na veliko področjih, in da so bili tudi žrtve terorizma. Vendar ne mislim, da to pomeni, da se moramo umakniti in prezreti, kar se zdaj dogaja. Moja skupina je želela tudi vključiti odstavek o možnih sankcijah, ki poziva Svet ...

(Predsednik je prosil govornika, naj govori počasneje.)

Mislil sem, da govorim zelo jasno angleščino in tolmači ne bodo imeli težav, vendar bom seveda upočasnil.

Prav tako pozivam Svet, da preuči ciljne sankcije, kar bi želela storiti skupina socialdemokratov, vendar za to nismo prejeli nobene podpore: morda prepovedi potovanja, zamrznitev sredstev. Seveda upamo, da vse to ne bo potrebno, in upamo, da se lahko Pakistan še vedno odloči za ukrepanje, da se odpravijo izredne razmere in general Mušaraf odstopi kot poveljnik vojaških sil. Gospod predsednik, opravičujem se za prehiter govor.

  Sajjad Karim, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, Pakistan je pomemben zaveznik Evropske unije. Danes ugotavljamo, da je Pakistan na razpotju. Vendar verjamem, da želi sodelovati z nami, pri čemer smo ponovno vzpostavili nedavno zgodovino sodelovanja s Pakistanom, kar razumem kot razmeroma uspešno napredovanje.

Vendar ne smemo pozabiti na zgodovinsko ozadje današnjega dogajanja. Pakistan poznam razmeroma dobro in danes je največje vprašanje in notranja težava, s katero se Pakistan sooča, teroristična grožnja iz Afganistana. Afganistan je skupna svetovna težava. Pred nekaj leti smo na Zahodu zavrnili stike z Afganistanom. Pomembno je, da danes ne zavrnemo Pakistana.

Pakistan je bil v ospredju te bitke, včasih z zelo težkim bremenom v imenu mednarodne skupnosti, ki ga je nosil na šibkih ramenih, na ramenih pakistanskega naroda, ki je prestalo toliko nasilja in prelivanja krvi, kar bi se sicer razširilo v druge dele sveta. Osamitev liberalcev in liberalnih vrednot ter odvzem teh vrednot Pakistancem ni rešitev.

Vidim, da je Komisija spet pozvala k izpustitvi zapornikov, ki so zdaj zaprti, in podpiram ta poziv. Ti vključujejo ljudi, kot sta vrhovni sodnik Pakistana in seveda gospod Aitzaz Ahsan, ki je vodilni odvetnik v Pakistanu. Predsednik Pakistana mora takoj preklicati izredne razmere in to mora biti naš temeljni poziv. Ponovno mora vzpostaviti ustavo. Ponovno mora vzpostaviti vrhovno sodišče ter si prizadevati za svobodne in pravične volitve.

Predsednik Mušaraf mora priznati, da nismo zavrnili stikov s Pakistanom. Še vedno sodelujemo. Zdaj je čas, da odstopi s sedanjega položaja, da prizna naše temeljne vrednote, pri čemer jih prizna kot skupne. Kljub brezupnim razmeram ima zdaj na poseben način edinstveno priložnost, da prenese oblast na pakistanski narod, ki je pravi skrbnik te oblasti.

  Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, tudi jaz priznavam pomen Pakistana za vse nas v boju proti terorizmu, v katerem je bil naš zaveznik. Vendar niti za trenutek ne verjamem, da to v katerem koli primeru upravičuje dogodke v Pakistanu v zadnjih tednih.

Vsak odmik od splošnega demokratičnega procesa ne more biti rešitev za politične težave v Pakistanu. Ena od zadev, ki me v zvezi s tem resnično skrbi, je razlog teh ukrepov: ker je bil predsednik zaskrbljen, da sodba vrhovnega sodišča ne bo takšna, kot jo je pričakoval ali želel. Po eni strani je to precej nepomembna zadeva in zdi se, da je pri obravnavanju pakistanskega prebivalstva in sodstva v Pakistanu sprejel skrajne ukrepe, kar je zelo nevarno.

Pozdravljam dejstvo, da se je zavezal k izvedbi volitev, vendar mu mednarodna skupnost ne sme dovoliti, da pozabi na to zavezo. Takoj je treba odpraviti izredne razmere v Pakistanu, pakistanska vlada pa mora spoštovati meje svoje ustave. Opustitev vrhovnega sodišča je povzročila ogromno škodo sistemu delitve oblasti v Pakistanu. To je izjemno slab primer ukrepa, ki ga je general sprejel. V celoti obsojam splošno aretacijo političnih nasprotnikov generala, ki zajema 3 000 miroljubnih protestnikov in civilistov ter aktivistov za človekove pravice.

Danes mora Evropski parlament poslati jasno sporočilo generalu Mušarafu, da njegova nedavna dejanja kršijo vse spoštovane mednarodne konvencije ter da vodi Pakistan v zelo negativno in nevarno smer.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, tako kot ostali menim, da globoko obžalujemo in smo malo jezni, ker moramo spet razpravljati o razmerah v Pakistanu. Strinjam se s skoraj vsem, kar je bilo danes povedanega. Razmere so resne, ne le zato, ker je to jedrska država in je tveganje neuspešne jedrske države razlog za veliko zaskrbljenost.

Ljudje upravičeno menijo, da imajo pristojnost za umik iz negotovosti dejansko predsednik Mušaraf in njegovi privrženci. Ta zamisel, da je treba kljub izrednim razmeram nemoteno izpeljati volitve, ne bo zadržala. Te volitve gotovo ne bodo nemotene, če bodo voditelji drugih političnih strank v hišnem priporu ali v zaporu. Če ni svobode tiska, če ljudje ne morejo dobiti satelitskih anten, ker je njihov uvoz zdaj prepovedan, potem to niso razmere za kakršne koli svobodne in pravične volitve.

Jasno je, da želimo osvoboditi vse politične zapornike, svobodo tiska in sodstvo, ki bo lahko neovirano delovalo, ker, če so vsi, ki so zavezani demokraciji, zaprti, ali sploh še kdo ostane? Sporočilo sedanjih ukrepov pakistanske vlade je zato zelo zaskrbljujoče glede na državo, ki trdi, da je zavezana demokraciji.

Strinjam se z besedami gospoda Roberta Evansa. Pripraviti moramo nekatere sankcije, če rok 22. novembra, ki sta ga določila Commonwealth in ZN, ne bo upoštevan in predsednik Mušaraf ne bo odstopil s položaja vojaškega voditelja ali ne bo preklical izrednih razmer.

Jutri moramo podpreti akcijski dan organizacije Amnesty International, da spomnimo na politične zapornike v Pakistanu, pri čemer moramo zagotovo spremljati pomoč in način njene porabe. Pakistan je v približno zadnjih petih ali šestih letih prejel 10 milijard USD pomoči iz ZDA, predvsem za protiteroristične ukrepe in ne za ohranitev in razvoj izobraževanja.

  Georgios Georgiou, v imenu skupine IND/DEM. – (EL) Gospod predsednik, videl sem, da celoten zahodni svet, z Združenimi državami v ospredju, zahteva zgodnejše volitve v Pakistanu. Hočejo izvedbo volitev, preden bo opozicija izpuščena iz zapora in gospod Ahsan, predsednik odvetniške zbornice vrhovnega sodišča, izpuščen iz hišnega pripora.

Pakistan bo gotovo čutil posledice. Neizogibna sta tudi politična nestabilnost in negativen vpliv na gospodarstvo države, ki je že tako v slabem položaju. Kriza bo verjetno imela še druge posledice na regionalni ravni in širši razvoj dogodkov, ki bo vplival na celotno Azijo. Zdi se mi nemogoče ločiti dogodke v Pakistanu in Kašmirju od dogodkov v Afganistanu.

Predlagam, da mora EU vztrajati pri zavarovanju znatnih zalog jedrskega orožja v Pakistanu, po potrebi prek ZN, vsaj dokler se v državi ne ponovno vzpostavi prejšnji politični in, če je mogoče, demokratični položaj.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (FI) Gospod predsednik, gospa komisarka, že leta skupaj z ostalim zahodnim svetom obravnavamo Pakistan kot pomembnega zaveznika. Grožnja terorizma ter obljube in neomajni govori pakistanske vlade v zvezi z obvladovanjem te grožnje je EU prav tako obravnavala kot zagotovila. Vendar pa se je v zvezi s tem zavezništvom in vzajemno solidarnostjo pokazalo preveč pomanjkljivosti. Čas je, da spregledamo.

Izredne razmere, ki jih je na tretji dan razglasil general Mušaraf, vrzel v pakistanski ustavi, je samo vrh ledene gore, na kar smo tu opozorili že julija in oktobra. Družba se je v zadnjih letih postopno militalizirala, preskus na področju človekovih pravic, svobode veroizpovedi in pravic manjšin pa je pokazal, da so te omejene. Namesto, da bi se Pakistan letos pripravljal na zmagovit pohod demokracije, se pojavljajo jasni znaki vedno strožjega vladnega diktatorskega režima. Aretacije članov opozicije, motnje delovanja vrhovnega sodišča, zavrnitev vstopa enega od vodij opozicije v državo in hišni pripor drugega, pridržanje predstavnika ZN ter nasilen pristop oblasti do miroljubnih protestnikov vsi kažejo, da je Pakistan na robu prepada.

Gospa komisarka, EU mora zdaj poslati odločno in enotno sporočilo, da sta demokratična moč ljudstva in družba, ki spoštuje človekove pravice, ne pa vojska, največji oviri za vzpon radikalnih sil. Razumemo, da so v državi prisotne notranje grožnje njeni varnosti in da se je na to treba odzvati, vendar demokracija ne ogroža varnosti. Demokracija je tudi pravi odgovor v boju proti talibanizaciji. EU mora spregovoriti in povedati, da je vzpostavitev stabilne in demokratične družbe bistvena za naše zavezništvo. Prvi korak k stabilnosti Pakistana je zagotovitev neodvisnega in nemotenega delovanja vrhovnega sodišča. Druga stvar so parlamentarne volitve v januarju. Z zagotovitvijo mednarodne pomoči oblastem pri preiskavi bombnega napada v oktobru bi pokazali našo zaskrbljenost. Družba, ki je vsaj uradno ustavna, ima dolgo demokratično tradicijo ter v kateri si ljudje resnično želijo demokracije, miru in stabilnosti, se ne bo tako zlahka predala. Zato je Pakistan poln upanja.

  Libor Rouček (PSE). - (CS) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, dolgotrajne izkušnje veliko držav kažejo, da sta pravna država in demokracija najboljši in najučinkovitejši način za preprečevanje ekstremizma, nestabilnosti in kaosa. S tega vidika je odločitev predsednika Mušarafa o razglasitvi izrednih razmer velika napaka in neumnost. Pakistan ni država brez demokratične tradicije, ravno nasprotno, če upoštevamo pogumno in odgovorno ravnanje pakistanskih sodnikov, odvetnikov, novinarjev in drugih predstavnikov nevladnih organizacij, je civilna družba v Pakistanu globoko in trdno zakoreninjena. Vseeno je treba tej civilni družbi pomagati. Zato pozivamo predsednika Mušarafa, da prekliče izredne razmere, osvobodi vse politične zapornike ter ponovno vzpostavi vse pravice in svoboščine v okviru ustave, vključno s svobodo gibanja, govora, zbiranja in združevanja, da bo v začetku leta mogoče izvesti resnično demokratične, svobodne in pregledne parlamentarne volitve.

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, v zadnjih nekaj tednih se je v tej nemirni državi z mnogimi problemi zgodilo veliko pretresljivih dogodkov. Uvedba vojnega prava pod pretvezo izrednih razmer je potuhnjen poskus destabilizacije Pakistana zaradi osebnih ambicij enega človeka.

Predsednik Mušaraf svoja dejanja upravičuje kot poskus, da bi preprečil samomor države, vendar država ne poskuša storiti samomora, ampak jo ubijajo ukrepi in dejanja diktatorja.

Popolnoma nesprejemljivo je, da je morala voditeljica opozicije Benazir Buto v hišni pripor in da so ji prepovedali politične dejavnosti ter da so bili drugi aktivisti, mediji in neodvisno sodstvo utišani.

Medtem ko priznavam resnične grožnje skrajnežev v državi, menim, da bodo dejanja generala Mušarafa le še spodbudila te skrajneže, namesto da bi pripomogla k njihovi odstranitvi, ter bodo oslabila demokratične in razumne glasove v državi.

Nekateri pravijo, da je Pakistan na robu propada. To moramo preprečiti z odločnim odzivom. Razumni ljudje v Pakistanu so nezadovoljni in jezni ter razočarani nad šibkim odzivom Evrope.

Zato pozivam komisarko Ferrero-Waldner in Svet, da predsedniku odkrito in jasno sporočita, kako resne bodo posledice, če se zatiranje ustave, politikov, medijev in sodstva takoj ne konča.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, skoraj vsi prejšnji govorniki so izpostavili, da sta razglasitev izrednih razmer in način, kako je to potekalo, popolnoma nesprejemljiva. Nesprejemljivo je, da predsednik Mušaraf kaže takšno vzvišeno nespoštovanje do demokracije.

Poleg tega te izredne razmere še dodatno zaostrujejo resno težavo, ker tako rekoč odpirajo drugo fronto, tj. fronto islamskega terorizma.

Kot veste, je v režimu Mušarafa mogoče veliko kritizirati: neučinkovit je na primer pri ukrepanju proti Talibanom in skupinam, povezanim z Al Kaido, ki delujejo ob meji z Afganistanom. Razglasitev izrednih razmer je omogočila vstop tovrstnih terorističnih organizacij in s tem se lahko razmere samo še poslabšajo.

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem Evropskemu parlamentu za vključitev te razprave v program, kar je ob upoštevanju razmer v Pakistanu in dosedanjega sodelovanja s to državo v pomembnem boju proti ekstremizmu in terorizmu, dejansko zelo primerno.

Ne smemo in ne bomo ostali brezbrižni do države, kot je Pakistan. Ta razprava tudi kaže, da imajo tri institucije, in sicer Parlament, Svet in Komisija, enake temeljne in neposredne cilje, ki so hitra in popolna ponovna vzpostavitev pravne države in demokratičnih svoboščin v Pakistanu ter izvedba svobodnih in demokratičnih volitev. Ta cilj nas združuje in skupaj si moramo prizadevati za njegovo uresničitev, zlasti tri navedene institucije, v okviru naših ustreznih pristojnosti in pooblastil.

Povedal bi še, da se v okviru zmogljivosti predsedstva zavedamo tudi, kot je tu dejala komisarka, da je treba vse ukrepe, ki bi lahko povzročili prekinitev sodelovanja in tako vplivali na prebivalstvo, ki že trpi zaradi velikega pomanjkanja, previdno preučiti. Pakistanci so že dovolj pretrpeli in tega ne smemo več dopuščati. Tudi to vprašanje je treba previdno obravnavati, če bo kdaj izpostavljeno.

V vsakem primeru so naši cilji zdaj jasni in določeni ter zagotavljam vam, da bosta predsedstvo in Svet sprejela vse ustrezne pobude in ukrepe kot odziv na razvoj položaja.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, menim, da je bilo zelo jasno pokazano, da vsi zelo težko razumemo to, kar se je zgodilo. To je zelo resno. Vsi smo zaskrbljeni, ker je razglasitev izrednih razmer resno ogrozila krepitev demokratičnih institucij in oblikovanje bolj vključujočega demokratičnega procesa. Zato je izjemno pomembno, da se popolnoma obnovijo državljanske in politične pravice, odpravijo omejitve medijev ter bistveno izboljšajo okvir in pogoji volitev. Stabilnost in razvoj se lahko dosežeta le z demokracijo in pravno državo.

Zato je treba nadalje preučiti vprašanje morebitne misije za spremljanje volitev. Kot sem dejala, bomo mogoče lahko poslali manjšo skupino svetovalcev za spremljanje procesa v sedanjih okoliščinah. Kot sem dejala, bi bilo treba v nasprotnem primeru zelo hitro preklicati izredne razmere in ponovno vzpostaviti državljanske svoboščine.

Glede pomoči naj povem, da smo pomoč Pakistanu že bistveno povečali, zlasti na področjih izobraževanja in razvoja podeželja. Kot sem že dejala, se je zato treba po mojem mnenju na tej stopnji ustaviti in malo počakati ter se zelo previdno odločiti. Seveda ne smemo ogrožati revnih ljudi v Pakistanu, temveč se moramo zadev lotiti na pravi način.

  Predsednik. − Ob koncu razprave naj povem, da sem prejel sedem predlogov resolucije, predloženih v skladu s členom 103(2) poslovnika⁽¹⁾.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 15. novembra 2007.

Pisne izjave (člen 142 poslovnika)

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Pakistan je v boju proti terorizmu pomemben zaveznik. Zato se srečuje z velikim notranjim pritiskom in grožnjo nestabilnosti. Predsednik Mušaraf se je na to stanje odzval z razglasitvijo izrednih razmer.

To utemeljuje s tem, da izjemno stanje zahteva izjemne ukrepe. Njegov odziv je sicer delno razumljiv, vendar popolnoma napačen. Proti protidemokratičnim silam se je treba boriti z demokracijo. Moral bi preklicati izredne razmere, razglasiti datum volitev in datum, ko bo odstopil s položaja vrhovnega vojaškega poveljnika. Nato bi moral pozvati k odprti in široki razpravi o prihodnosti Pakistana.

Prepričan sem, da bi taka razprava razkrila, da večina Pakistancev zavrača ekstremizem in fundamentalizem ter da želijo živeti v državi, v kateri je vzpostavljen mir, ki ima miroljubne odnose s sosedi in se dobro razume z zahodom.

(1) Glej zapisnik.