Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 14. november 2007 - Strasbourg

9. Strategija Sveta za konferenco o podnebnih spremembah na Baliju (COP 13 in COP/MOP 3) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o:

– ustnem vprašanju o strategiji Sveta za konferenco o podnebnih spremembah na Baliju (COP 13 in COP/MOP 3) Guida Sacconija v imenu začasnega odbora za podnebne spremembe za Svet (O-0057/2007 -–B6-0379/2007) in

– ustnem vprašanju o strategiji Sveta za konferenco o podnebnih spremembah na Baliju (COP 13 in COP/MOP 3) Guida Sacconija v imenu začasnega odbora za podnebne spremembe za Svet (O-0058/2007 – B6-0380/2007) in

  Guido Sacconi (PSE), avtor. – (IT) Gospod predsednik, gospod minister, gospa komisarka, gospe in gospodje, prepričan sem, da mi ni treba opozarjati na pomembnost konference pogodbenic na Baliju, ki je zdaj neizbežna, zaradi česar smo vas vprašali po dodatnih informacijah o vaši strategiji, o načrtovani usmeritvi.

Kot Evropska unija smo neodvisno zavezani izrednemu prizadevanju, če se lahko tako izrazim, čeprav vemo, da to ni končna rešitev. Naš skupni cilj je omejiti globalno segrevanje na dve stopinji v primerjavi s stopnjami pred industrializacijo, pri čemer se popolnoma zavedamo, da je to zelo tvegan prag ter da bodo morala nekatera območja na svetu, nekateri deli Evrope zagotoviti načrtovano politiko prilagajanja. Vendar, če si resnično želimo prizadevati za ta težak cilj, se zavedamo, da je nujna nova mednarodna pogodba.

Kot vemo, je odgovornost Evropske unije omejena (14 % svetovnih emisij toplogrednih plinov). Nova mednarodna pogodba, ki upošteva spremembe od srečanja v Kjotu, zlasti nenavadno in hitro rast azijskih gigantov, pri čemer je konferenca na Baliju resnično bistven korak v tej smeri, in čeprav se tam ne bo sklenil sporazum, pa se bodo začela pogajanja, zato bo zelo pomembno, da se na Baliju določi jasen pogajalski mandat, s točno določenimi roki in z načrtovanim zaključkom do leta 2009.

V zadnjih mesecih se je svetovni okvir spremenil s političnega, gospodarskega in kulturnega vidika, od poročil medvladnega foruma o podnebnih spremembah, katerih končna sinteza bo objavljena konec tega tedna in predstavljena v Valencii, do podelitve Nobelove nagrade Al Goru in znanstvenikom medvladnega foruma o podnebnih spremembah. V zadnjih mesecih se je veliko spremenilo, zato smo lahko optimistični, čeprav ostajamo pri tem kritični in previdni.

Naj povzamem smisel resolucije, ki smo jo pripravili in za katero smo prepričani, da jo bo ta parlament jutri sprejel z veliko večino; to je ponudba pogajalcem, ki jim lahko pomaga zavzeti trdnejše stališče, ko se bodo začela pogajanja. Zahvaljujem se gospe Hassi, kateri je skupaj z drugimi poročevalci uspelo pripraviti sintezo in preprečiti, da bi se celotna stvar spremenila v načičkano božično drevo. Osredotočena je predvsem na pogajanja in takšno vam jo predlagamo.

  Satu Hassi (Verts/ALE), avtor. – (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se za odlično sodelovanje s poročevalci v senci političnih skupin, ki so vključene v pogajanja o tej resoluciji. Podnebne spremembe se odvijajo zdaj in napredujejo hitreje, kot je bilo predvideno. Dramatičen pokazatelj tega je bil, ko se je konec lanskega poletja v Arktičnem oceanu stopilo milijon kvadratnih metrov ledu, kar je po površini enako Finski, Švedski in Norveški skupaj. Poročila znanstvenikov o napredovanju podnebnih sprememb in nujnosti zmanjšanja emisij postajajo vedno bolj zaskrbljujoča. To se kaže tudi v vnaprejšnjih informacijah o srečanju medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki bo ta teden v Valencii.

Pomembno je, da se zapolnijo vse vrzeli med kjotskim protokolom in naslednjim podnebnim sporazumom. Zato je treba pogodbo po letu 2012 pripraviti najpozneje leta 2009. Na Baliju mora EU storiti vse, kar je v njeni moči, da se doseže pogajalski mandat in omeji globalno segrevanje na največ dve stopinji. Vodilna vloga, ki jo je prevzela EU, je za to ključna. Zgled dajemo z lastnimi ukrepi za zmanjšanja naših emisij in tudi z usklajevanjem mednarodnih pogajanj. Pomembno je sodelovanje vseh industrializiranih držav, vključno z Združenimi državami Amerike, čeprav to ne bo dovolj za rešitev podnebnega vprašanja. Prav tako pomembno je, da velike države v razvoju, kot so Kitajska in Indija, sprejmejo omejitve glede večanja emisij. To je verjetno največji izziv v zgodovini mednarodne diplomacije. Razumeti moramo, da če Kitajska, Indija in druge podobne države sprejmejo omejitve emisij, bo to pomenilo veliko spremembo v njihovem načinu razmišljanja in ukrepanja. Biti moramo pripravljeni, da jim damo nekaj v povračilo. Drugače povedano, zagotoviti moramo tudi finančno pomoč za prehod v teh državah k čisti, podnebju prijazni tehnologiji.

Vse bi rad opozoril na oceno Nicholasa Sterna, da bo zaščita podnebja vsako leto zahtevala 1 % svetovnega bruto domačega proizvoda. Po drugi svetovni vojni so Združene države Amerike namenile 2 % svojega BDP v obliki pomoči v okviru Marshallovega načrta. Po vojni je bil pomemben začetek izvajanja obnove, še bolj pa je pomembno, da se prepreči primerljiva katastrofa, ki jo lahko povzročijo podnebne spremembe. Zato moramo biti pripravljeni tudi na financiranje zaščite podnebja.

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, približuje se čas, ko bo indonezijski otok Bali pozdravil delegate 13. konference pogodbenic konvencije o podnebnih spremembah, ki bodo ponovno pozvane, da se s svojimi izkušnjami in pogajalskimi spretnostmi zapišejo v zgodovino.

V zvezi s prvim obdobjem usklajevanja s kjotskim protokolom, tj. od leta 2008 do leta 2012, medtem pridobljene zaskrbljujoče znanstvene informacije o nedavnem razvoju dogodkov na področju podnebnih sprememb opozarjajo na nujnost oblikovanja skupnega in učinkovitega odziva na ta izziv, saj gre za prihodnost našega planeta. V zvezi s tem je konferenca na Baliju zadnja priložnost za začetek pogajanj o svetovnem in celovitem sporazumu glede podnebnega režima po letu 2012. Zavedamo se težavnosti tega sodnega procesa.

Evropska unija se bo na Bali odpravila z enakim namenom, kot jo vodi že 15 let, v katerih smo brez omahovanja in nedvoumno prevzeli vlogo vodje mednarodne skupnosti v tem velikem svetovnem izzivu. Glavni cilj Evropske unije na konferenci o podnebnih spremembah na Baliju bo povezan s samim procesom, tj. zagotoviti začetek svetovnega in celovitega pogajalskega procesa.

Prav tako vam želim sporočiti, da so po mnenju EU naslednji vidiki nujni za oblikovanje učinkovitega in ustreznega okvira za obdobje po letu 2012: prvič, nadaljnje oblikovanje skupne perspektive glede težave, da se doseže glavni cilj konvencije; drugič, sklenitev sporazuma o sprejetju trdnejših zavez razvitih držav k zmanjšanju svetovnih emisij; tretjič, olajšanje zagotavljanja novih nepristranskih in učinkovitih prispevkov drugih držav, vključno s spodbudami, ki so nastale na podlagi novih vrst prilagodljivih zavez k zmanjšanju intenzivnosti emisij toplogrednih plinov, povezanih z gospodarskim razvojem; četrtič, razširitev trgovanja emisijami, zlasti z okrepitvijo inovativnih in prilagodljivih mehanizmov; petič, okrepitev sodelovanja na področjih raziskav, razvoja, razširjanja, napovedovanja in preglednosti v tehnološkem sektorju ter končno, povečanje prizadevanja za prilagoditev, zlasti v zvezi z orodji za obvladovanje tveganja, financiranjem in tehnologijo.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, številke so dovolj zgovorne. V Kjotu smo bili v ospredju pri sklepanju večjih zavez, kot se je od nas pričakovalo, in danes imajo EU in njene države članice jasno opredeljene ambiciozne cilje, ki nas ponovno postavljajo v ospredje boja proti podnebnim spremembam. Kot je predsedujoči Evropskemu svetu poudaril v New Yorku, so podnebne spremembe zdaj nedvomno eden največjih izzivov, s katerim se sooča človeštvo, ki se je iz teorije razvil v učinkovito in razširjeno skrb ljudi z vsega sveta.

To je svetoven izziv, ki zahteva svetoven odziv, katerega učinkovitost bo odvisna od skupnega ukrepanja mednarodne skupnosti. Zato vztrajamo, da si je treba čim bolj prizadevati, da se s pogajanji doseže svetoven celovit sporazum, kot sem dejal, v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki je in mora še naprej biti osrednji in bistveni referenčni okvir za vse ukrepe in pobude na tem področju.

Zato je čas, da ostale države prevzamejo svojo odgovornost ter odigrajo resnično in sorazmerno vlogo v svetovnem boju proti podnebnim spremembam. Opogumljeni z razpravo med voditelji držav in vlad na nedavnem neuradnem vrhu v Lizboni o Evropi in globalizaciji, ki je jasno pokazal, da so podnebne spremembe prednostno področje EU, ter s sklepi odbora za okolje, sprejetimi 30. oktobra, o pripravi COP 23, se bomo na Bali odpravili zavezani dejavnemu prispevanju k doseganju rezultatov, ki se lahko pretvorijo v konkreten, viden napredek prihodnosti podnebnega režima. Bali ne pomeni konca, ampak začetek poti, načrt, o katerem se je v zadnjih letih tako veliko govorilo. To je zapleten in težek izziv, vendar ga je mogoče obvladati in s tem ne smemo odlašati. EU je pripravljena pri tem prevzeti vodilno vlogo, ker tako želijo naši državljani.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospod predsednik, hvala, ker ste nam danes omogočili izmenjavo stališč o položaju EU na konferenci ZN na Baliju, ki se bo začela 3. decembra.

Komisija in Evropski parlament sta odločilno prispevala k sprejetju ambiciozne evropske politike o podnebnih spremembah. Prevzela je glavno vlogo na mednarodnem prizorišču in konstruktiven položaj v zvezi z našimi glavnimi partnerji med razvitimi državami in državami v razvoju. Veselim se nadaljevanja tega tesnega in uspešnega sodelovanja na Baliju, kjer bo Parlament zastopala odločna delegacija.

Vprašanje, ki ga je predložil začasni odbor za podnebne spremembe zadeva najpomembnejše teme, ki jih bomo obravnavali na Baliju.

Eno od teh vprašanj je, kako zagotoviti podporo naših glavnih partnerjev za začetek pogajanj, z namenom sklenitve mednarodnega sporazuma, katerega cilj bo omejiti globalno segrevanje na 2 °C.

Konferenca na Baliju bo nedvomno mejnik v mednarodnem prizadevanju za boj proti podnebnim spremembam. Ta konferenca bo prvi praktični preskus predanosti mednarodne skupnosti, da politične izjave prenese v ukrepanje.

Veliko je spodbudnih znakov. Podnebne spremembe so zdaj prva prednostna naloga mednarodne politike in vprašanje, ki je neposredna skrb voditeljev držav ali vlad po svetu. Pred enim mesecem je bilo na prvem tovrstnem srečanju, ki ga je v New Yorku sklical generalni sekretar ZN Ban Ki-moon, izraženo zelo pomembno sporočilo, tj. da vsi voditelji v svetu zdaj priznavajo podnebne spremembe kot vprašanje, ki zahteva nujno in odločno ukrepanje mednarodne skupnosti.

Na nedavnem srečanju v mestu Bogor se je prav tako izkazalo, da ima vedno več držav skupno mnenje, da je treba na Baliju skleniti sporazum o začetku uradnih pogajanj za sklenitev sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012.

Dosedanje razprave so pokazale tudi strinjanje glede glavnih točk, ki naj bi se vključile v sporazum za obdobje po letu 2012. Seveda so nekaterim ljubši grozdi (zmanjševanje, prilagajanje, tehnologija, financiranje) kot pa določitev glavnih točk sporazuma na Baliju, kar je stališče EU.

Kljub temu je res, da je EU v veliki meri uspelo določiti program konference na Baliju. Strategija EU o podnebju in energetiki, ki jo je marca 2007 odobril Evropski svet na podlagi s tem povezanega predloga Komisije, je odločilno vplivala na cilje in raven ambicij konference na Baliju ter zgradbo sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012.

Strategija EU je bila podlaga za več večstranskih in dvostranskih razprav. Konec tega meseca bo EU vprašanje podnebnih sprememb prednostno obravnavala na konferencah na vrhih EU-Kitajska in EU-Indija. Naši partnerji v razvitih državah pa se morajo odzvati in sodelovati pri doseganju ciljev, ki jih je določila EU, pri čemer morajo vedno ukrepati na podlagi znanstvenih podatkov.

Razvite države morajo še naprej ostajati v ospredju pri sklepanju ambicioznih zavez zmanjševanju emisij v absolutnem smislu. Razpolagamo z gospodarskimi in tehnološkimi sredstvi za omejitev emisij toplogrednih plinov. Če mi in druge razvite države ne naredimo prvega koraka, kako lahko pričakujemo ukrepanje od hitro razvijajočih se gospodarstev, zlasti v zahtevanem obsegu?

Kljub temu je glede na napovedi večanja emisij v svetu popolnoma jasno, da je potrebno tudi prispevanje držav v razvoju. Zaenkrat jih ne pozivamo k temu, da se zavežejo zmanjšanju emisij v absolutnem smislu. Vendar morajo države v razvoju z našo pomočjo upočasniti večanje svojih emisij. Tako se bodo lahko na svetovni ravni, nekoč v prihodnjih 10–15 letih, ko dosežemo zgornjo mejno vrednost emisij CO2, te začele zmanjševati v absolutnem smislu.

Samo na ta način lahko omejimo večanje povprečne temperature planeta na 2 °C. V zvezi s tem se moramo osredotočiti na posebne predloge za povečanje financiranja in naložb v čiste tehnologije in prenos teh tehnologij v države v razvoju.

Zato podpiramo pobudo naših indonezijskih gostiteljev, da povabimo finančne ministre na srečanje o podnebnih spremembah in financiranju, ki bo potekalo med konferenco na Baliju.

Da bi ohranila vodilno vlogo na mednarodni ravni, mora EU predvsem zagotoviti rezultate na svojem ozemlju. Komisija bo v začetku naslednjega leta odobrila paket ukrepov na področju podnebja in energetike ter bo načrtovala ukrepe, potrebne za uresničitev naših ciljev, in sicer enostransko zmanjšanje emisij za 20 % ali za 30 %, če se sklene mednarodni sporazum.

Ta paket ukrepov bo vključeval predloge o porazdelitvi odgovornosti in obveznosti med državami članicami, da se izboljša sistem trgovanja z emisijami EU in dosežejo cilji v zvezi z obnovljivimi viri energije.

Tudi ukrepi na ravni Skupnosti morajo imeti vlogo v zmanjševanju emisij. Eno od teh področij je naš prihodnji predlog o emisijah CO2 in motornih vozilih, kot se je razpravljalo v Evropskem parlamentu na oktobrskem plenarnem zasedanju.

Komisija bo predložila zakonodajni okvir za doseganje cilja Skupnosti o največji količini emisij 120g/km do leta 2012. Komisija bo predložila tudi pravni okvir za zajemanje in skladiščenje CO2, s potrebnimi zagotovili glede varovanja okolja.

Kot je predsednik prej dejal, je konferenca na Baliju šele začetek pogajalskega procesa. Zdaj moramo pripraviti in zagotoviti čim širšo mednarodno podporo za nadaljnjo pot, ki smo jo načrtovali.

EU bo okrepila dvostranske stike z glavnimi partnerji in bo v celoti izkoristila prihodnja srečanja na vrhu ter vsa pomembna mednarodna srečanja.

Kot sem že dejal, kljub spodbudnim znakom na mednarodni ravni, so še vedno prisotna zelo različna mnenja. Nestrinjanje se pojavlja na primer glede načina boja proti podnebnim spremembam ter zlasti glede vrste in narave ciljev. Združene države Amerike še naprej nasprotujejo zavezujočim ciljem.

Tovrstni cilji so temeljni, če želimo zagotoviti učinkovitost našega sporazuma in okrepitev trgovanja s CO2. Še naprej bomo sodelovali z vsemi iz Združenih držav Amerike, ki lahko pripomorejo k spremembi v odnosu na zvezni ravni.

V Združenih državah Amerike že poteka zelo živahen dialog o vprašanju boja proti podnebnim spremembam. Iz različnih delov Združenih držav Amerike prejemamo jasna sporočila in pozive k odločnemu ukrepanju med pripravami na konferenco na Baliju.

Ob upoštevanju vaših različnih stikov s kolegi iz drugih parlamentov po svetu, s predstavniki industrije in s civilno družbo, se zanašamo na podporo Evropskega parlamenta pri spodbujanju ambicioznih ciljev EU v zvezi z vprašanjem podnebnih sprememb.

To podporo potrebujemo pri naših prizadevanjih za okrepitev mednarodnega sodelovanja na področju podnebnih sprememb.

(Ploskanje.)

PREDSEDUJOČA: Gospa ROURE
Podpredsednica

  Eija-Riitta Korhola , v imenu skupine PPE-DE. – (FI) Gospa predsednica, najprej se iskreno zahvaljujem gospe Hassi za sodelovanje pri tej resoluciji. Jasno je, da bo to verjetno ena od najpomembnejših konferenc o podnebnih spremembah, morda celo najpomembnejša. Žal na zadnjih petih konferencah ni bil dosežen velik napredek. Zdaj je končno čas, da se sprejme odločitev glede konkretnih ukrepov za obdobje po letu 2012.

Skupna točka prejšnjih konferenc je bila, da smo bili namesto resničnemu napredku priča pohvalam EU za vodilno vlogo s svojimi enostranskimi ukrepi in okoljskimi prizadevanji, kar pa je bilo do naslednjega leta vse. Težava je v tem, da so za svetovno podnebno težavo nujno potrebni ukrepi na svetovni ravni, čeprav se zdi njihova uresničitev težka. Pred letom dni ni Nairobi dal na primer nobenega znamenja, da se bo katera koli pomembna nova država zavezala k zmanjšanju emisij od leta 2013. Zato smo morali upati, da se bo s pogajanji zunaj okvira kjotskega protokola doseglo zmanjšanje emisij v štirih največjih povzročiteljih onesnaževanja na svetu, v Združenih državah Amerike, na Kitajskem, v Indiji in Rusiji.

Najvidnejši izziv za države v razvoju je morda solidarnost. V preteklosti ni mogel nihče predvideti, v kolikšnem obsegu se bodo emisije povečale, zdaj pa približno polovico vseh emisij povzročajo države v razvoju, predvsem Kitajska in Indija. Seveda so državljani teh držav upravičeni do gospodarske rasti, vendar je v interesu vseh, da je ta rast čim bolj čista. Pogajalski položaj je zato neroden, vendar je takšna tudi praksa. Družbe, ki delujejo na globalnih trgih, lahko zamika nadaljnje vlaganje v območja, na katerih niso vzpostavljeni ustrezni okoljski standardi ali omejitve emisij. Za prebivalce razvijajočega se sveta pa ni solidarno, da se njihovo okolje onesnažuje. Poleg tega prenos emisij ne pomeni zmanjšanja. Rezultat je potem ta, da se tri od štirih emisij zelo hitro večajo. Kako lahko napredujemo? Ali bo dovolj časa, da se industrijska proizvodnja loči od omejitev za vsako državo posebej in da se namesto tega pripraviti sistem za industrijski sektor na svetovni ravni ter mednarodno gospodarstvo na področju emisij ogljika? Kot prednostne naloge je treba določiti energijsko vsebnost, ekološko učinkovitost ter tehnologijo z nizkimi emisijami in njen razvoj.

  Elisa Ferreira, v imenu skupine PSE. – (PT) Predsedujoči Svetu, gospa komisarka, gospe in gospodje, najprej iskreno čestitam poročevalki, gospe Hassi, za uvodno besedilo in njeno sposobnost, da je sprejela zaveze v zvezi s tem zapletenim vprašanjem.

Besedilo, o katerem se bo glasovalo, izraža resnična prizadevanja različnih političnih skupin, da bi Baliju poslale jasno, učinkovito in mobilizirajoče sporočilo. Samo tako se lahko zagotovijo pogoji za uresničitev glavnega cilja, ki je srečanje na Baliju zaznamovati kot izhodišče za to, da bodo vsi svetovni partnerji sprejeli jasne in količinsko opredeljene politične zaveze na področju boja proti podnebnim spremembam do leta 2009.

Vsi so se morali žrtvovati in prilagajati. Cilj bo dosežen, če bo Parlament to besedilo podprl v večini. S tem se bo v očeh preostalega sveta zagotovila demokratična legitimnost pionirskega duha EU na področju okolja in podnebja. Vendar je ta pionirski duh ustvaril tudi dodatne odgovornosti, zlasti v zvezi s kakovostjo posebnih predlogov, ki morajo med drugim vključevati zmanjšanja in prilagoditve. Upoštevati je treba predvsem dejstvo, da imajo zdaj največje stroške prilagajanja najrevnejše regije sveta, ki so najmanj prispevale k težavi in so najmanj usposobljene za njeno reševanje. Predlogi morajo tudi zagotoviti, da se različne mednarodne odgovornosti zmanjšanja nepristransko, sorazmerno in pravično porazdelijo.

Okoljske zaveze bo treba prilagoditi razvojnemu procesu, do katerega so upravičene najrevnejše države in regije, vključno z dostopom do običajnih standardov dobrega počutja in udobja, pa naj bo to za najmanj razvite države ali za veliko število prebivalcev v razvijajočih se gospodarstvih. Medtem ko je pionirski evropski pristop dolžnost, ga je treba obravnavati tudi kot priložnost za pridobitev z okoljem povezanih tehnoloških in inovativnih primerjalnih ugodnosti. To pa se bo uresničilo le, če okoljske skrbi in zaveze postopno postanejo pravilo delovanja svetovnega gospodarstva. V nasprotnem primeru bodo dobre prakse EU izkrivile konkurenco in razočarale državljane.

V tem okviru je Parlament oblikoval praktičen predlog, da je treba nacionalne zaveze dopolniti s preiskavo globalnih sektorskih zavez, da se oblikujejo merila uspešnosti ter mednarodno sprejete dobre prakse za vse sektorje industrije in storitve, vključene v mednarodno konkurenco. To je zelo ambiciozen program, vendar mora EU prevzeti odgovornosti, ki ustrezajo njeni vlogi pozitivnega vodenja, ki je zelo pomembna za obstanek planeta.

  Lena Ek, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospa predsednica, gospod minister, gospa komisarka, pogajanja, ki bodo potekala decembra na Baliju, so začetek oblikovanja novega kjotskega sporazuma, kar je seveda zelo pomembno. Parlament se na to pripravlja s to razpravo in resolucijo ter Svet se je prav tako pripravil z resolucijo. Kar po moje še vedno manjka je jasnejše sodelovanje med različnimi institucijami EU. V zvezi s tem ima veliko odgovornost portugalsko predsedstvo. Evropska unija mora na Baliju enotno nastopiti.

Pomembno vprašanje je, kako se bo uredil položaj držav v razvoju in kako bodo lahko te države združile gospodarski razvoj z okolju prijazno tehnologijo. Pri tem potrebujejo našo pomoč. S tem ne mislim samo lepih besed, potrebujejo denar, metodološki razvoj in dostop do novih tehnologij. Prizadevanja moramo osredotočiti na različna politična področja, pomoč pa je treba spremeniti, tako da bo tudi podnebju prijazna.

Del rešitve je odvisen tudi od druge točke, ki jo nameravam izpostaviti v razpravi, to so gozdovi. Uničujejo se velika območja gozdov in vsi vemo, kako to vpliva na podnebje. Posledice pa so katastrofalne tudi za ljudi, ki živijo na teh območjih, ker se s tem ogroža njihovo preživetje. Razviti je treba delovno metodo, po kateri bodo države v razvoju in običajne družine plačane za skrb gozdnih območij. Trajnostna proizvodnja je zelo pomembna. Popolnoma nedotaknjen gozd je pozitiven z vidika biotske raznovrstnosti, trohneč gozd pa oddaja velike količine metana. Potrebujemo rastoč gozd, v katerem je poskrbljeno za končni proizvod, tako da se omejijo emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov.

Srečanje na Baliju bo veliko, težavno in kaotično. Največ kar lahko naredimo je to, da se dobro pripravimo, tako da bo sam začetek pogajanj dobro potekal. Ta razprava je odlično orodje za to, vendar se moramo prav tako pripravljati skupaj s svojimi prijatelji s pomočjo trdnega čezatlantskega dialoga ter dialoga s Kitajsko in Indijo. Vemo, da 25 držav oddaja 83 % emisij plinov, ki jih moramo preprečiti, in, gospa komisarka, gospod minister, pravi prijatelj je tisti, ki te povpraša po počutju in tudi počaka na odgovor.

  Liam Aylward , v imenu skupine UEN. – Gospa predsednica, tudi jaz bi rad čestital gospe Hassi za njeno delo in prispevek k tej razpravi.

Čestitam tudi Alu Goru, nekdanjemu podpredsedniku Amerike, za Nobelovo nagrado za mir, ki jo je nedavno prejel za odlično delo v zvezi s poudarjanjem potrebe po mednarodnem ukrepanju, da se ustavijo podnebne spremembe.

Podelitev te nagrade je mednarodno priznanje, da so podnebne spremembe postale ena od glavnih tem mednarodnega političnega programa. Zdaj je potrebno mednarodno ukrepanje, da lahko vsi skupaj zagotovimo znatno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v bližnji prihodnosti. Zato v celoti podpiram zaveze EU, da se do leta 2020 količina emisij ogljika zmanjša za 20 % in do leta 2050 za 50 %.

Konferenca na Baliju je dejanska priložnost, da dosežemo soglasje glede uradnega mandata in okvira za zagotovitev jasnih in trdnih mednarodnih zavez za obdobje po letu 2012.

Naj se na Baliju začnejo graditi temelji in začne izvajati časovni načrt na podlagi: skupne vizije; trdnih zavez razvitih držav; širše uporabe trgovanja z ogljikom; krepitve sodelovanja na področju tehnoloških raziskav in omejevanja krčenja gozdov. Prav tako ne smemo pozabiti, da mora EU izpolnjevati obveznosti doma in dajati zgled.

Zato se veselim februarskega predloga predsednika Pötteringa o tem, kako lahko Evropski parlament sam zmanjša emisije ogljika, ki jih oddaja.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica v Evropski uniji je postala stalna praksa, kot je danes ponovno navedel predsedujoči Svetu, da se govori o vodilni evropski vlogi na področju mednarodnih prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam. Če se spomnim marca in sklepov, sprejetih na srečanju na vrhu, o določitvi ciljev zmanjšanja emisij CO2 za 20 %, povečanja energetske učinkovitosti za 20 % in 20-odstotni kvoti obnovljivih virov energije do leta 2020, se to dejansko sliši kot vodilna vloga.

Močno obžalujem, da pogajanja z državami članicami o energetskem paketu niso toliko napredovala, da bi lahko te sklepe, sprejete na vrhu, podprli že v Bruslju, pred konferenco na Baliju. Če države, s katerimi se namerava EU pogajati na Baliju, pogledajo za evropski oder in vidijo, kako težavna so pogajanja o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije z državami članicami, bodo spoznale, da je vse skupaj prava tragedija. Prepričana sem, da dajemo zelo slab znak, ko na svetovnem prizorišču zahtevamo ogromen napredek, doma pa smo pripravljeni zagotoviti le majhne previdne ukrepe. Težava ni pomanjkanje tehnologije. Naša težava je, da nam popolnoma primanjkuje političnega poguma za uresničitev morja sprememb, o katerih se je razpravljalo marca v okviru naše energetske politike in politike o virih.

Povedati moram, da sem se ob sprejetju poročila gospoda Reula na zadnjem delnem plenarnem zasedanju zgrozila nad tem, da ponovno razpravljamo samo o možnostih v zvezi s premogom in jedrsko energijo, pri čemer se resnično sramujem, da bo zdaj Evropa afriškim državam ponudila jedrsko energijo kot rešitev za podnebne spremembe. Menim, da so nekateri Evropejci popolnoma izgubili razum.

  Roberto Musacchio, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, besedilo, predloženo temu parlamentu, je rezultat skupnega dela odbora za podnebne spremembe. Ta odbor, ki je bil ustanovljen kot priložnostni odbor z zelo pomembnim mandatom, je sprejel pomembne pobude v zvezi s posvetovanjem in razpravami ter oblikoval instrument, ki ga lahko Evropa uporabi to za to, da bo odigrala pomembno vlogo na trinajsti konferenci na Baliju.

Jedro političnega predloga je jasno in učinkovito. Potreben je političen in večstranski pristop, ki temelji na ZN ter upošteva medvladni forum o podnebnih spremembah in velike spremembe v tehnologiji in tudi v socialnem modelu. Potrebni so prenosi tehnologije, sodelovanje ter nov okoljski in razvojni pristop. Predlog Komisije in Sveta o treh ciljih v zvezi z 20 % je v zvezi s tem šele začetek, pa čeprav pozitiven. Razmišljati moramo široko in usmerjeno v prihodnost in iskreno povedano, prihodnost ne more vključevati vrnitve k starim tehnologijam, ki so nevarne in sporne, kot je jedrska tehnologija.

Začeti moramo razmišljati tudi o inovativnih predlogih, ki smo jih mi predložili v parlamentarni razpravi in ki jih zdaj vplivnejše obravnavajo vodilne osebe, kot je kanclerka Merkel. S tem mislim na izračun emisij na prebivalca, ki smo ga predlagali skupaj z gospodom Prodijem in ki je zelo pomemben z vidika sedanjih razmer, v katerih se zdaj zdi prisotna neenakost emisij, ki jih je treba enakopravno zmanjšati.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, naslednje točke bom izpostavil v imenu kolega Hansa Bloklanda.

Najprej se iskreno zahvaljujem gospe Satu Hassi za vse njeno pomembno delo, katerega rezultat je resolucija pred nami. Ob upoštevanju prihajajoče konference o podnebnih spremembah na Baliju je treba čim bolj jedrnato zabeležiti stališče Evropskega parlamenta o podnebni politiki in to je storila gospa Satu Hassi.

Zdaj, ko se Evropska unija odločno osredotoča na podnebno politiko, je čas, da temu sledijo tudi drugi deli sveta, vključno s tistimi državami, ki še niso ratificirale kjotskega sporazuma. Na konferenci na Baliju mora Evropska unija pokazati svojo verodostojnost vodje, vendar ne na pokroviteljski način, ampak v duhu sodelovanja.

Menim, da je konferenca na Baliju odlična priložnost, da se skupaj usedemo in razmislimo, kateri ukrepi so potrebni na področju podnebne politike po letu 2012. Za ohranitev kakovosti našega planeta in zaščito naše prihodnosti bodo potrebna skupna prizadevanja na svetovni ravni.

  Karl-Heinz Florenz (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, naj pozdravim tudi Stavrosa Dimasa. Veselimo se razprav z vami na Baliju o ciljih, za katere si bo Evropa prizadevala na področju podnebne politike.

Prizadevanje na področju podnebne politike je izziv za vse nas. To ni stvar zaskrbljenih okoljevarstvenikov ali liberalnih trgovcev, ampak izziv, na katerega se moramo skupaj odzvati, in ravno to začenja začasni odbor o podnebnih spremembah. Tega še ne vsi cenijo, vendar smo zagotovili dober začetek.

Konferenca na Baliju je nedvomno mejnik. Vrzel po konferenci na Baliju, ki bi bila tudi vrzel po kjotskem sporazumu, bi pomenila katastrofo, ne le za okolje, ampak tudi z vidika gospodarske politike, ker industrija ne more vlagati brez trdnih in hitrih podatkov. Prav tako gre za naše sedanje stališče in za to, kaj lahko na Baliju dejansko ponudimo, ker nekaj moramo ponuditi, sicer ne moremo od drugih celin pričakovati, da se nam bodo pridružile pri skupnem reševanju težave.

Zato je prav in ustrezno, da se tu zavežemo k ponudbam. Trikrat po dvajset odstotkov znaša veliko in z veseljem si bomo prizadevali za te cilje. Pred nami so seveda še vedno velike ovire, vendar nam bo uspelo. Poleg tega sem prepričan, da bomo prav zato, ker moramo dati dober zgled, vzpostavili evropsko okoljsko zunanjo politiko, katere namen bo vplivati na iskanje odgovorov na vprašanja, kot je, kakšen je vzrok za izbruhe požarov po svetu, ki proizvedejo več emisij CO2 kot vse evropske elektrarne skupaj.

Prepričan sem, da mora Evropa pri tem sodelovati in v zvezi s tem smo že na dobri poti, potem pa se bodo tudi Američani v Združenih državah Amerike pozitivno spodbudili k napredku, kar pa ne bo nujno prek njihove vlade. Točno v to smer smo namenjeni. Podnebne spremembe v celoti obravnavam kot enkratno gospodarsko priložnost. Če je ne bomo izkoristili mi, jo bodo zagotovo drugi.

  Riitta Myller (PSE). - (FI) Gospa predsednica, verodostojnost vodilne vloge Evropske unije na področju podnebnih sprememb se bo ocenjevala decembra na Baliju. Zagotoviti je treba svetovno prizadevanje v obliki jasnega mandata, da se omeji večanje temperature zemlje na največ dve stopinji. Evropska unija je svoje sklepe že sprejela. Vendar bo za uresničitev cilja potrebna zavezanost vseh industrializiranih držav, na primer Združenih držav Amerike in Avstralije, količinskemu zmanjšanju emisij.

Ne moremo si več privoščiti takšne razprave, kot smo jo imeli do zdaj, v zvezi s tem, ali naj cilj dosežemo s tehnološkim razvojem ali z določitvijo zavezujočih ciljev. Potrebno je oboje. Samo na podlagi zavezujočih ciljev in dovolj strogih ciljev v zvezi z emisijami pa bodo družbe začele uporabljati bolj čiste in okolju prijaznejše tehnologije. Kot je že bilo povedano, si moramo zapomniti, da bo za to, da bodo pogodbo sprejele vse strani, potrebna solidarnost, zlati z državami v razvoju, ki so v najslabšem položaju. Vzpostaviti pa moramo tudi jasen pogajalski položaj z državami v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, glede količinskih zmanjšanj emisij v prihodnosti.

Ponovno se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri pripravi te resolucije za Parlament, ter zlasti gospe Hassi in pogajalcem skupine. Opravili ste odlično delo.

  Vittorio Prodi (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pozdravljam gospoda komisarja Dimasa, ki bo na Baliju v prvi bojni vrsti. Globalno segrevanje je v smislu vrste svetovnega soglasja, ki ga nujno potrebujemo nujno, zelo resno in resnično globalno vprašanje. Zato je treba takoj predložiti predloge za nadzor emisij toplogrednih plinov, ki bodo pravičnejši in širše sprejeti kot tisti v kjotskem protokolu, ki temeljijo na načelu „dedovanja“, tj. načelu, po katerem lahko največji onesnaževalec še naprej najbolj onesnažuje. To je nesprejemljivo.

Zato menim, da je treba predložiti pogumnejši predlog. Predložil sem predlog spremembe, kot je bilo že izpostavljeno, ki ga lahko povzamem z geslom „ena oseba, ena pravica do emisij“, kar je predlagal nemški profesor gospod Lutz in potrdila gospa kanclerka Merkel.

Če se za vsakega posameznika določi enako pravico do obnašanja in enak dostop do naravnih virov, potem je pomembno, da Parlament podpre ta proces, ki lahko omogoči z vidika mehanizma za trgovanje z emisijami prebivalstvom v razvoju količino virov, katere obseg je večji, kot ga lahko zagotavlja mednarodno sodelovanje, pri čemer ga je tudi laže upravljati. V zameno bi tak sistem zahteval zavezo k spoštovanju ogljikovih usedlin, kot so ekvatorski pragozdovi.

Načelo enakosti mora zagotoviti podlago za postopno izboljšanje, če se držimo podatkov v zvezi z emisijami, ki bodo sprejemljivi leta 2050. Zato je pomembno, da se „dedovanje“ postopoma zmanjšuje. Zaradi resnosti in nujnosti tega vprašanja je treba začeti z ukrepi, da se lahko hitro doseže končni rezultat.

  Caroline Lucas (Verts/ALE). - Gospa predsednica, ena od najučinkovitejših strategij, ki jih lahko uporablja EU na Baliju, je dajanje zgleda. Prvi del nove evropske zakonodaje o podnebju, o katerem se bo odločalo po zasedanju Sveta v marcu, je vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami. Izid tega je zelo pomemben ne le kot sam rezultat, ampak kot sporočilo za druge države udeleženke konference na Baliju o vprašanju, ali si EU resno prizadeva izpolnjevati svoje zaveze glede podnebnih sprememb.

Odkrito povedano je bila do zdaj napoved slaba. Prvotni predlog Komisije je bil zelo šibak in dejstvo, da se Svet ni uspel dogovoriti o prvi obravnavi sporazuma podaja zelo negativno sporočilo. Zato Svet in Komisijo pozivam, da učinkovito in hitro ukrepata.

Uspeh konference na Baliju je močno odvisen tudi od tega, ali bo enakost vključena v vsak nov sporazum. Zato morajo temeljiti predlogi na približevanju k enakim pravicam do emisij na prebivalca, kot je pristop, znan kot „zmanjševanje in konvergenca“. Svet in Komisijo pozivam, da upoštevata ta pristop.

Opozoriti želim na preveliko zanašanje na mehanizme za nadomestilo emisij ogljika. Kot je poudaril moj kolega, so nadomestila emisij ogljika enako koristna, kot je koristna kampanja proti kajenju, pri čemer se v državah v razvoju nekomu drugemu plača, da neha kaditi, medtem ko ti še naprej veselo kadiš. To je neodgovorno in popolnoma neučinkovito.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, namen konference na Baliju je spodbujati ambiciozen in realen okvir po letu 2012. Ne smemo več odlašati. Globalno segrevanje je treba takoj učinkovito obravnavati. Med ekologijo in gospodarstvom mora in lahko vlada sožitje.

Koristi v zvezi s tem bodo znatno presegle finančne stroške. Vendar za to potrebujemo širši sporazum s posebnimi zavezami za zmanjšanje emisij in ne le dobrih želja. Zavezati se je treba k boju proti emisijam iz mednarodnega letalskega in morskega prometa. Toplogredne pline je treba shranjevati prek trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter spremembe v standardih za proizvodnjo, porabo in tudi uporabo tal.

Vendar se mora Komisija za doseganje tega cilja spomniti na pozabljene cilje v zvezi z odločnim spodbujanjem obnovljivih virov energije. Spodbujati mora bolj ambiciozne cilje in pokazati odločnejšo politično voljo.

Gospod Dimas, to pričakujemo.

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE). - Evropska unija je vodilna v svetu, ko govorimo o boju proti podnebnim spremembam in razvoju novih okolju prijaznih tehnologij. Toda koliko časa še? Zavest, da je potrebno zmanjšati človekov vpliv na naravno okolje, postaja vse bolj prisotna v številnih državah sveta. Temu sledijo strategije, načrti in ukrepi. In to tudi v državah, v katerih skrb za okolje še nedavno ni bila prednostna naloga.

Naj podam le primer Kitajske, ki jo je delegacija Začasnega odbora za podnebne spremembe pred kratkim obiskala in se seznanila s tamkajšnjo situacijo. Čeprav Kitajski kot državi v razvoju po kjotskem protokolu ni potrebno zmanjševati izpustov toplogrednih plinov, se problema segrevanja ozračja zaveda in je že začela ukrepati. Sprejela je nacionalni program o odzivu na podnebne spremembe, v katerem si je med drugim zastavila številne ambiciozne cilje.

Vse to kaže, da Evropa za ohranjanje globalnega vpliva ne sme zaspati na lovorikah. Zato pozivam delegacijo na Baliju, da temu primerno in z enotnim glasom zastopa stališče Evrope v boju proti segrevanju ozračja. Po mojem mnenju bo zadostno zmanjšanje segrevanja možno le, če bomo uspeli vzpostaviti globalen trg z ogljikom. Cena, oziroma denar, je pač izredno učinkovit mehanizem za doseganje ciljev v človeški družbi.

Pri zavzemanju za dogovor o globalnih ukrepih pa ne smemo pozabiti na uresničevanje lastnih ciljev. Vztrajno moramo razvijati svoje politike in še naprej uvajati inovacije v energetskem, transportnem ter drugih sektorjih, ki sicer povzročajo izpuste toplogrednih plinov. Le z učinkovito in uspešno implementacijo doma bomo namreč lahko uspešni pri pogajanjih in pri sodelovanju s tretjimi državami.

Delegaciji na Baliju želim čim bolj uspešen obisk in tudi uspešno zastopanje stališč, izpostavljenih v naši resoluciji.

  Dorette Corbey (PSE). – (NL) Gospa predsednica, Evropska unija mora uveljaviti naslednji mesec na Baliju svojo politično moč v celoti in s tem zagotovi uspešnost te konference. Zato potrebujemo podporo držav v razvoju in tudi držav, kot sta Indija ter Kitajska. Te države so do zdaj k podnebnim spremembam prispevale zelo malo, vendar so resno ogrožene zaradi njihovih posledic. Evropa mora tem državam ponuditi svojo pomoč in jim pomagati pri prilagajanju na podnebne spremembe, pri čemer je treba vlagati v prenos tehnologij.

Verjamem, da se lahko v letu 2009 zares lotimo pravih dejstev in sklenemo dober sporazum, h kateremu lahko pristopijo tudi Združene države Amerike. Če ostali svet ne bo sledil Evropi in sprejel zavezujočih ciljev, potem bomo potrebovali načrt B in tudi načrt C.

Načrt B je določanje svetovnih ciljev za zmanjšanje emisij v vsakem sektorju vsake industrije, če to ne bo delovalo, potem bo načrt C uvedel uvozne dajatve za izdelke iz držav, ki zavračajo izvajanje podnebne politike.

Predlagana resolucija je dobra in si zasluži našo podporo v celoti. Čestitam gospe Sati Hassi in poročevalcem v senci.

  David Hammerstein (Verts/ALE). – (ES) Gospa predsednica, predlagana je bila povprečna raven emisij na prebivalca, vendar se moramo zavedati, da je lahko nekaj, kar je pravično v socialnem smislu nemogoče v gospodarskem.

Okoljski cilji morajo vključevati države, kot sta Kitajska in Indija, vključevati morajo enakost. Vendar se mora okoljska konvergenca med severom in jugom zgoditi hitro, pri čemer mora biti raven emisij zelo nizka, če si prizadevamo za učinkovit ukrep in se ne le pretvarjamo.

Hkrati moramo obravnavati davčne in poslovne ukrepe za upočasnitev trgovine tako izdelkov, ki so veliki onesnaževalci in izdelkov, ki so bili proizvedeni z uporabo umazane tehnologije.

Zunanje varstvo podnebja te vrste lahko zagotovi odziv Evropske unije na rast emisij v naših izdelkih iz južnih držav, pri čemer lahko zberemo zadevni dobiček in ga vložimo v čiste tehnologije na jugu.

  Jens Holm (GUE/NGL). – (SV) Kmalu se bomo odločali o načinu boja proti podnebnim spremembam po letu 2012, ko se izteče kjotski protokol.

Imamo dobro podlago. Do leta 2050 je treba zmanjšati emisije vsaj do 80 %, zagotoviti je treba pomoč državam v razvoju za zmanjšanje njihovih emisij, potrebujemo ukrepe proti mesni industriji, ki je odgovorna za skoraj eno petino svetovnih emisij toplogrednih plinov, bolj prožno patentno pravo, ki bo poenostavilo širitev okolju prijazne tehnologije, sistem certificiranja za biogoriva, da se prepreči navzkrižje z oskrbo hrane ter zaščito svetovnih gozdov. Kot je bilo že povedano, je to čudovito.

V prihodnosti moramo sprejeti še ukrepe proti nenehno naraščajočim tokovom prometa v EU in subvencije EU, pri čemer se pri uvajanju predpisov in izvajanju v EU ponavadi prednostno obravnava trge.

Menim, da je vseh enajst predlogov sprememb dobrih, ker krepijo namen resolucije, ki navaja, da je bogat del sveta odgovoren za podnebne spremembe in mora zato prevzeti vodilno vlogo glede bistvenih zmanjšanj emisij.

Zaskrbljen sem v zvezi s predlogom spremembe 7, katerega cilj je uporaba jedrske energije v boju proti učinku tople grede. Enega okoljskega vprašanja ne smemo nadomestiti z novimi.

  Anders Wijkman (PPE-DE). – (SV) Gospa predsednica, skoraj 15 let je že preteklo od podpisa konvencije o spremembi podnebja na konferenci v Riu, vendar se emisije za zaščito podnebja danes dejansko povečujejo hitreje kot kdaj koli prej. To je dokaz, da je bilo do zdaj mednarodno sodelovanje zelo nezadostno.

EU mora biti še naprej najbolj odgovorna prek ukrepov doma – od strožjih zahtev glede avtomobilov prihodnosti do povečane pomoči nadomestnim virom energije. Vendar „notranji ukrepi“ niso dovolj. Gospod Florenz je vprašal, kaj lahko nudimo preostalemu svetu. To je dobro vprašanje. Menim, da lahko ponudimo tri stvari. Prvič, čisto in okolju prijazno tehnologijo za vse države v razvoju, ki so zdaj v fazi modernizacije, pri čemer k njim spadata tudi Kitajska in Indija. Do svojega razvoja sta upravičeni v celoti, vendar ni treba, da ponavljata naše napake. Zagotavljanje podpore tehnologiji in znanju mora postati prednostna naloga v proračunu EU. Od tega imajo koristi oni in tudi mi.

Enako je pomembno, da sprejmemo našo preteklo odgovornost in zagotovimo podporo ukrepom prilagajanja za vse države z nizkimi dohodki, ki jih bodo znatno prizadele nevihte, poplave in dolgotrajne suše. Denar, ki se je do zdaj hranil v različnih skladih za prilagoditev in pobuda, ki jo je nedavno sprejela Komisija, tj. „Zveza za podnebje“, nista dovolj. To je smešno malo. Potreba po pomoči je stokrat večja.

Tretjič, kor je poudarila gospa Ek, pomembno je namenjati pozornost vlogi gozdov, pri čemer mislim tudi na tropske gozdove. Lastnike gozdov je treba spodbujati, da ne bodo sekali gozdov, ampak jih bodo ohranjali.

Podnebna politika ne bo nastala in izginila z Balijem, vendar bo seveda uspeh na Baliju izboljšal možnosti za sprejetje končnega sporazuma v letu 2009. Da se to omogoči domnevam, da bosta Komisija in Svet prisluhnila Parlamentu, tudi v zvezi s potrebo po večjem ukrepanju na področju tehničnega sodelovanja, ukrepov prilagajanja in vprašanja gozdov.

  Matthias Groote (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, na spomladanskem vrhu so sprejeli voditelji držav in vlad dobre odločitve v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. Njihov sklep o toplogrednih plinih zagotavlja 20 % zmanjšanje ravni emisij iz leta 1999 v Evropi do leta 2020. Prav tako je bilo na spomladanskem vrhu sklenjeno, da se bodo cilji za zmanjšanje emisij povečali na 30 %, če se ostale industrializirane države zavežejo k zmanjšanju svojih emisij toplogrednih plinov. EU si mora zato čim bolj prizadevati, da ostale industrializirane države spodbuja k pristopu k sporazumu po izteku kjotskega protokola.

Izpostaviti želim dodatno točko, tj. promet, ker je pomembno, da nam uspe zagotoviti vključitev prometa v sporazum po izteku kjotskega protokola. Promet samo v Evropi proizvede 21 % vseh toplogrednih plinov. Kjotski protokol ni vključeval mednarodnega letalstva, ker je takrat zagotovila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), da se pripravljajo načrti za svetovni sistem. Ta obljuba v obdobju od leta 1997 ni bila izpolnjena, zato se bojim, da še vedno čakamo na vključitev letalstva v protokol. Upam, da lahko ta ukrep spodbudimo na Baliju.

  Herbert Reul (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, imamo resno podnebno težavo. Tega nihče ne zanika. Vendar obstaja politično vprašanje, kako pristopiti k prizadevanju za rešitev te težave. Povedati moram, da smo imeli velike težave s sedanjim poročilom v zvezi z načinom obravnavanja tega vprašanja.

Težav se ne rešuje z opisovanjem scenarijev za sodni dan in govorjenjem o kršitvah človekovih pravic ali s pesimističnim pristopom, ampak je treba predložiti rešitve. Pri tem je treba realistično in objektivno iskati rešitve ter preučiti različne dejavnike. V tem smislu obžalujem, da nismo bili pripravljeni podpreti različnih ocen glede vzrokov za podnebne trende in spremembe. Podpiram vključitev ambicioznih ciljev, vendar je prav tako ključno zagotoviti, da se ti cilji lahko dosežejo, v nasprotnem primeru bo naša podnebna politika neučinkovita.

Prav tako je narobe vzpostavljati tabuje in prepovedati razpravljanje o premogu, razvoju tehnologije čiste rabe premoga ali jedrski energiji, pri čemer se kot edina rešitev izpostavlja obnovljiva energija. Tak pristop ne obravnava težave. Potrebujemo celostno razpravo, v kateri se bodo natančno preučili vsi vidiki in v kateri bomo vsi sprejeli različne instrumente ter informacije iz številnih virov.

Menim, da moramo kot del naše razprave obravnavati tudi vplive, ki jih lahko dosežemo z različnimi viri. Kako lahko dosežemo kar največji vpliv? Osredotočiti se je treba tudi na stroške. Menim, da se ne bi smeli osredotočati le na način, na katerega se sprejemajo politične odločitve, ampak bi morali obravnavati tudi, kot sta mi omenila kolega, kako lahko spodbudimo in podpremo razvoj tehnologije. Ne vidim smisla v današnji razpravi, ker bomo po dveh ali treh urah ali dveh ali treh dneh tu razpravljali o lizbonski strategiji in podobnih vprašanjih. Ti dve razpravi bi morali združiti, če se želimo boriti proti podnebnim spremembam in ublažiti njihove učinke.

Menim, da smo imeli tu le omejeno možnost izraziti kritične pripombe, ki smo jih na dolgo in široko obravnavali med našimi razpravami v odboru. Upam, da bomo imeli priložnost prihodnjič, ko bomo obravnavali celotno poročilo odbora za podnebne spremembe, predložiti več argumentov.

  Karin Scheele (PSE). – (DE) Gospa predsednica, tudi sama čestitam poročevalki za to dobro in objektivno predstavljeno poročilo, ki ga je podprla tudi večina članov odbora za podnebne spremembe. Ni treba poudarjati, da za Bali pričakujemo rezultate in jasen mandat. To mora vključevati skupne, vendar raznolike odgovornosti za industrializirane države, države z razvijajočimi se gospodarstvi in države v razvoju.

Poleg tega ta resolucija jasno izraža, da rezultate pričakujemo do leta 2009. Prek pravnih instrumentov, ki jih bo sprejel Evropski parlament moramo poslati jasno politično sporočilu preostalemu svetu, pri čemer so danes govorniki že obravnavali vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami in tudi emisije CO2 iz motornih vozil. To je bistven pogoj, če želimo pritegniti vse države.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospod komisar, najprej vam želim čestitati za vaše prizadevanje v zvezi s tem pomembnim mednarodnim vprašanjem podnebnih sprememb.

Gospod predsednik, boj proti podnebnim spremembam mora spodbuditi oblikovanje novega razvojnega modela. Ta model bo ponovno opredelil obstoječe politike na področju varstva okolja, pri čemer bo gospodarsko dejavnost povezal s spoštovanjem naravnih virov in socialno varnostjo.

EU mora imeti vodilno vlogo in zagotoviti, da se pogajanja ne končajo z razširitvijo prožnih mehanizmov kjotskega protokola. Cilj na Baliju mora biti sporazum, ki vključuje okoljski vidik. Prav tako mora upoštevati sporazum priložnosti za tehnične inovacije, gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest.

Prehod na svetovno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika bi na primer pomenil pri povezavi trga z ogljikom s sistemi za trgovanje z emisijami korak v pravo smer.

Konferenca na Baliju mora biti priložnost za oblikovanje celostnega predloga za obdobje po letu 2012 z zavezujočimi in dolgoročnimi cilji.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, to je v Evropskem parlamentu zelo pomembna redna razprava. Vprašanje podnebnih sprememb in priprave Evropske unije na konferenco na Baliju so bili stalna tema mesečnih zasedanj, ki sem se jih udeležil. To jasno poudarja njihovo pomembnost in danes ponovno razpravljamo o podnebnih spremembah v povezavi z našo razpravo o globalizaciji.

V svojem uvodnem govoru sem omenil šest temeljnih ciljev, ki jih bo Evropska unija predstavila na konferenci na Baliju. To so jasni in natančni cilji, za katere menim, da so razumljivi in jih tudi v celoti podpiramo ter si prizadevamo, da bomo dosegli vsakega od njih. Vendar sem poleg tega jasno navedel, da je to težaven, zapleten in politično občutljiv proces, pri čemer si bomo seveda kar najbolj prizadevali za sprejetje sklepa.

Nekateri kolegi poslanci so predlagali, da mogoče EU na tem področju ni bila vodilna sila, kot je bilo pogosto zagotavljano. S tem mnenjem se ne morem strinjati, ker če obstaja zveza, organizacija ali entiteta, ki je pokazala znake ambicioznih ciljev, prizadevanje za napredek in resnično zaskrbljenost glede vprašanja, ki vpliva na naše državljane, potem je to Evropska unija. Oblikovali smo lastne cilje za zmanjšanje emisij, ki jih niso in jih ne morejo izenačiti nikjer na svetu, prav tako smo si znatno prizadevali za varčevanje z energijo, vlaganje v obnovljive vire energije itd. Zato moramo biti ponosni na naš trud in delo ter pri tem ne smemo popuščati.

Končno, zabeležil sem priporočila in predloge iz resolucije gospe Hassi. Nekatere predloge je danes izpostavila gospa Ferreira, pri čemer jih bo Svet zagotovo upošteval.

  Stavros Dimas, komisar. − Gospa predsednica, najprej se želim zahvaliti govornikom na današnji razpravi za njihove pozitivne prispevke.

Pojavlja se soglasje, da je potrebno za zmago v boju proti podnebnim spremembam svetovno prizadevanje in da mora konferenca na Baliju določiti proces in vsebino sporazuma o spremembah podnebja po letu 2012.

Evropska unija bo okrepila dvostranske stike s ključnimi partnerji, da za to pridobi podporo. Vendar se moramo usmeriti tudi na obdobje po konferenci na Baliju. Ne smemo pozabiti, da je konferenca na Baliju šele začetek pogajalskega procesa. Seveda je bistveno, da na Baliju izberemo pravo pot. Vendar bomo morali v naslednjih mesecih in letih okrepiti prizadevanja za oblikovanje skupnih stališč in razvoj skupnih rešitev z vsemi partnerji.

Vrhi EU-Kitajska, EU-Indija in EU-Azija v novembru so naslednji koraki k vzpostavitvi še večje konvergence in političnega zagona za mednarodni sporazum o spremembah podnebja po letu 2012.

V zvezi z Združenimi državami in Kanado bo treba nadaljevati s stiki z zvezno vlado in si prizadevati še za več kot to. Mednarodno partnerstvo za trgovanje z emisijami (ICAP) z ameriškimi državami in kanadskimi provincami, ki sem ga v imenu Evropske unije podpisal v Lizboni na dan 29. oktobra združuje partnerje, ki si dejavno prizadevajo za izvajanje trgov z ogljikom prek obveznih sistemov trgovanja z emisijami („cap and trade“).

Veselim se nadaljevanja teh razprav s poslanci Evropskega parlamenta med pripravami na konferenco na Baliju in se vam zahvaljujem za podporo.

Poudariti moram, da brez stalne podpore Evropskega parlamenta na začetku tega leta ne bi imeli paketa za energijo in podnebne spremembe, ter da brez vaše podpore ne moremo upati na boljše rezultate v okviru konference na Baliju. Zato vas prosim, da na Bali pridete z visokimi cilji in nam pomagate, kot to znate.

  Predsednica . – Zdaj končujem to razpravo, v imenu začasnega odbora za podnebne spremembe sem prejela predlog resolucije⁽¹⁾ v skladu s členom 108(5).

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek.

(1) Glej zapisnik.