Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 14. november 2007 - Strasbourg

10. Krepitev evropske sosedske politike – Razmere v Gruziji (razprava)

  Predsednica . – Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu gospodov Raimona Obiolsa i Germe in Charlesa Tannocka v imenu odbora za zunanje zadeve o krepitvi evropske sosedske politike (2007/2088(INI)); ter

– izjavah Sveta in Komisije o razmerah v Gruziji.

  Raimon Obiols i Germà (PSE), poročevalec. – (ES) Gospa predsednica, pri tem poročilu sem vlogo soporočevalca prevzel od gospoda kolega Beglitisa, ki je zdaj poslanec v grškem parlamentu, pri čemer sem to storil z določeno stopnjo zaskrbljenosti, vendar moram povedati, da sem zelo zadovoljen z rezultatom. Prvič zaradi dobrega sodelovanja s soporočevalcem gospodom Tannockom, drugič zaradi priložnosti dela s skupino zelo sposobnih pomočnikov in uradnikov ter končno zaradi visoke ravni soglasja, ki smo jo dosegli pri pripravi poročila.

Poleg tega smo lahko sprejeli večino predlogov sprememb, ki so bili predloženi v duhu strinjanja, zato menim, da je rezultat zadovoljiv.

Poročilo podpira dokument Komisije iz decembra 2006 o oceni in prihodnjem razvoju evropske sosedske politike, pri čemer lahko ob doseženem soglasju zdaj povemo, da imata Parlament in Komisija skupno vizijo, tj. zamisel, da sta evropska celina in Sredozemlje medsebojno odvisni realnosti, ki se jih ne sme obravnavati ločeno, sosedska politika pa zagotavlja nove odnose in načine za sodelovanje z družbami, ki se soočajo s skupnimi izzivi in težavami ter tudi velikimi priložnostmi za skupen napredek.

Poročilo izpostavlja številne vidike, ki lahko okrepijo evropsko sosedsko politiko ter ji zagotovijo ambicioznost. Na kratko bom obravnaval pet vidikov:

Prvič, načelo obširne politične sheme v okviru diferenciacije, tj. načelo diferenciacije, da se evropske sosedske politike ne obravnava kot standardizirane, mehanske rutine, ampak kot način, s katerim lahko Evropska unija vzpostavi odnose s svojimi sosedami, medtem ko ostane dovolj prožna za uspešno odzivanje na različne razmere.

Drugič, zamisel o ravnovesju med državami na vzhodu in državami na jugu. Ene strani ne smemo prednostno obravnavati pred drugo, izvajati moramo popolnima uravnovešen pristop.

Tretjič, zamisel krepitve strukture evrosredozemske politike prek sosedske politike, pri čemer je to vidik, ki sem ga v tem poročilu natančno obravnaval. To ne pomeni nadgradnje politik, oblikovanja preveč izdelanega in zapletenega okvira, ampak ustvarjanje sinergij, da lahko evropska sosedska politika pomeni krepitev splošne strukture partnerske politike ali evrosredozemske zveze.

Četrtič, zamisel o prehodu iz sodelovanja k vključitvi na vseh področjih, na katerih je to mogoče. To pomeni, da bodo v prihodnjih letih sektorji, ki so za to pripravljeni, delili politična področja za pomoč razvoju približevanja in sinergij v ključnih sektorjih, kot so energetika, prometna omrežja, medkulturni dialog, okolje ali izobraževanje.

Petič, vključenost ne le vladne politike ali parlamentarnih institucij, ampak tudi, kolikor je to mogoče, številnih ostalih dejavnih sektorjev v udeleženih civilnih družbah, pri čemer se veselimo čim večje udeležbe.

V tem smislu mora evropska sosedska politika obravnavati tudi vprašanje obveščanja in prepoznavnosti. Zgodovina splošne politike Evrope v zvezi z njenimi sosedami.

Končno želim poudariti, da se zdaj sooča s svojim prvim izzivom prepoznavnostjo, z zgodovino, s predlogom gospoda Sarkozyja o Sredozemski uniji. Včeraj smo poslušali francoskega predsednika in menim, da je izpostavil nekatere pozitivne različice, pri čemer je ugotovil, da prvič njegov predlog o Sredozemski uniji ne izključuje nikogar, drugič, da ga je treba dodati pravnemu redu evrosredozemske politike in tretjič, da je treba to še preseči.

V celoti se strinjam s to zamislijo poskusa poenostavitve splošnega političnega in institucionalnega okvira evropske sosedske politike, zlasti v zvezi z območjem Sredozemlja.

  Charles Tannock (PPE-DE), poročevalec. – Gospa predsednica, tudi sam se zahvaljujem gospodu Beglitisu, ki je zdaj poslanec v grškem nacionalnem parlamentu in njegovemu nasledniku gospodu Obiolsu i Germŕju za odlično medstrankarsko sodelovanje in soglasje, ki sta ga dosegla kot soporočevalca pri tem ključnem poročilu.

Jasno je, da vsak potrebuje dobre sosede. V negotovem in nenehno spreminjajočem se svetu mora EU razviti dobre in okrepljene odnose s svojimi sosednjimi državami, ki temeljijo na varnosti, stabilnosti in vzajemnih koristih za vse. Do zdaj se je evropska sosedska politika (ESP) izkazala kot zelo koristno orodje v tem procesu, v ustvarjanju kroga prijateljev z namenom izboljšati sodelovanje na področju trgovine, potovanja in politike, zlasti v boju proti terorizmu in trgovini z ljudmi. Seveda so najpomembnejše skupne vrednote ter zlasti krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic, ki so naša glavna prednostna naloga.

Komisiji moram reči, da je bila evropska sosedska politika oblikovana nekoliko v naglici. Nekateri bi rekli, da splošen sporazum za vse južne države Euromeda, vzhodnoevropske države in države, ki mejijo na južni Kavkaz, ne more biti del trajne zunanje politike Evropske unije. Kljub temu naše poročilo v celoti potrjuje, da je zaenkrat ta enotna politika sprejeta in bo Parlament pri taki politiki sodeloval.

Vendar je jasno, da Moldavija ni enaka Maroku. Države v južnem delu niso „evropske“ in torej nimajo dobrih možnosti za članstvo v EU. Vendar sta na vzhodu, ki ga obravnava moj del poročila, po mojem mnenju vsaj dve državi, Ukrajina in Moldavija, ki lahko na podlagi člena 49 Maastrichtske pogodbe pristopita, ker sta po naravi nedvomno evropski.

Zadeve v zvezi s poenostavitvijo izdajanja vizumov, ponovnim sprejemom in po pristopu Ukrajine k Svetovni trgovinski organizaciji – do katerega bo prišlo naslednje leto – poglobljenim sporazumom EU o prosti trgovini dobro napredujejo v državi, kot je Ukrajina, pri čemer upam, da se bo to pravočasno razširilo tudi na Moldavijo ter navsezadnje na druge države južnega Kavkaza.

Menim, da mora biti končni cilj evropske sosedske politike glede vzhoda potovanje brez vizumov.

Evropska sosedska politika bo na splošno okrepila želje teh držav, da se trdno zasidrajo v institucijah EU. V primeru Moldavije se lahko evropska sosedska politika izkaže kot pomembna spodbuda pri reševanju zamrznjenih konfliktov v Pridnestrju. Tem vzhodnim državam evropske sosedske politike morata Svet EU in Komisija zagotoviti, da lahko na koncu dobijo članstvo in da evropska sosedska politika ni samo taktika zavlačevanja, s katero bi se onemogočilo njihove ambicije v zvezi s članstvom.

Poročilo tudi priznava trpljenje prebivalstva Belorusije in pogum demokratičnih sil države. Pripravljeni moramo biti, da po padcu Lukašenkovega režima Belorusijo ponovno sprejmemo v evropsko sosedsko politiko in ji tudi priznamo evropsko perspektivo.

Poročilo predlaga vzpostavitev skupne parlamentarne skupščine Evropskega parlamenta in vzhodnih držav evropske sosedske politike, začasno imenovane EURO-NEST. Zgleduje se po podobnih strukturah, kot je parlamentarna skupščina Euromed, ki je že oblikovana in deluje ter pravzaprav predstavlja južno razsežnost parlamentarnega sodelovanja za evropsko sosedsko politiko, kot tudi barcelonski proces in bolj znana skupščina AKP. Verjamem, da bi EURO-NEST okrepila demokratične institucije v vzhodnih državah evropske sosedske politike. Pospešila bi konec izolacije Belorusije ter na primer azerbajdžanskim in armenskim poslancem omogočila obravnavanje potencialno nevarnega zamrznjenega konflikta v Gorskem Karabahu, v katerem lahko glede na količino petrodolarjev, ki se zlivajo v državno blagajno azerbajdžanske vlade in retoriko na obeh straneh spet izbruhne vojna.

Tudi EU je postala preveč odvisna od ruskih virov energije, zato se vsi strinjamo, da je treba razviti nadomestne vire. Zato smo v tem poročilu v okviru obravnave v odboru za zunanje zadeve predlagali, da se preuči mogoča vključitev Kazahstana v evropsko sosedsko politiko v prihodnosti. Vendar moram zdaj žal reči, da glavne politične skupine tega ne podpirajo več, zato lahko to točko jutri med glasovanjem tudi črtamo iz poročila. S tem procesom bi imeli dostop do obsežnih naravnih virov Kazahstana, medtem ko bi EU tej obsežni (v geografskem smislu) sekularni državi strateškega pomena pomagala pri spodbujanju reform. Če se bo v prihodnosti resnično približal Rusiji in Kitajski, kar je po mojem mnenju gotovo cilj teh dveh sil, bomo obžalovali dan, ko smo se nepremišljeno odločili, da ga ne pustimo blizu.

PREDSEDUJOČI: MIGUEL ANGEL MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, za vaš čas, delo, trud in navdušenje pri razvoju ter izvajanju evropske sosedske politike vam čestitam. Priznavam vso vašo predanost, delo in trud ter vam čestitam.

Gospe in gospodje, evropska sosedska politika je ključna politika EU.

Evropska sosedska politika je temeljni del arhitekture odnosov EU z državami, ki jo obdajajo. Stabilnost, varnost in razvoj so medsebojno povezani procesi. Odnose med Unijo in njenimi sosedami je treba okrepiti, tako na vzhod in na jug, da lahko evropska sosedska politika zagotovi svetoven, enoten, vključujoč, uravnovešen in skladen političen okvir. Kljub posebnim značilnostim in individualnosti vsake države in družbe se je treba skupaj soočiti s skupnimi interesi in izzivi.

Dejstvo, da krepimo evropsko sosedsko politiko je pred vsem drugim dokaz vrednosti te politike. Prizadevamo si za krepitev in poglobitev le tistih politik, ki so bile uspešne. Vendar vsi priznavamo, da moramo nadaljevati s krepitvijo evropske sosedske politike. Ker je Komisija svoje predloge predstavila ob koncu leta, so države članice sprejele široko soglasje o nujnosti okrepljene evropske sosedske politike in ukrepov, ki so za to potrebni. V okviru tega se želim v imenu Sveta zahvaliti poročevalcema gospodoma Tannocku in Obiolsu Germeju za njuno odlično in temeljito poročilo.

Mnenja Parlamenta so zelo pomembna in cenjena, zlasti glede izvajanja in krepitve evropske sosedske politike, pri čemer jih bomo pri napredovanju upoštevali. Kot veste je nemško predsedstvo predstavilo vmesno poročilo o krepitvi evropske sosedske politike, ki sta ga junija lani podprla Svet in Evropski Svet. Na junijskem zasedanju Sveta so se sprejeli sklepi, ki poudarjajo glavna načela evropske sosedske politike. Prvič, evropska sosedska politika konsolidira strategijo, ki temelji na partnerstvu in sodelovanju. Naš cilj je pomagati našim sosedam pri modernizaciji in reformah. Za to in za zagotovitev, da je okrepljena evropska sosedska politika učinkovita, morajo to upoštevati vse države članice kot del privilegiranega partnerstva z namenom doseganja potrebnih reform. Uvedba Bruslja koledarja za reforme zagotovo ni najboljši način za doseganje rezultatov, zato smo prisluhnili željam držav partneric v zvezi z okrepljeno evropsko sosedsko politiko.

Drugič, to je svetoven, enoten, vključujoč, uravnovešen in skladen političen okvir. Države članice se strinjajo, da ponudba okrepljenih odnosov velja za vse države partnerice, medtem ko se ohranja splošno ravnovesje med Vzhodom in Jugom.

Tretjič, vidiki diferenciacije, določeni glede na učinkovitost in pomoč na ukrep ostajajo ključni v odnosih EU s sosednjimi državami. Politični okvir evropske sosedske politike mora očitno ohraniti zadostno prožnost, da lahko upošteva potrebe posameznih partneric in obseg v okviru katerega so učinkovito in jasno pripravljene napredovati na področju reform. Podpora EU mora zato ustrezati potrebam partneric in njihovim prednostnim nalogam, kot je določeno v akcijskih načrtih evropske sosedske politike.

Končno, evropska sosedska politika ostaja ločena od procesa širitve in ne izključuje nobenega mogočega prihodnjega razvoja v odnosu držav partneric z EU. Sodelovanje v evropski sosedski politiki omogoča podporo nacionalnim procesom spreminjanja, ki so v interesu državljanov naših partneric, pri čemer to omogoča ločeno od perspektive za pristop k EU. Zato moramo biti previdni in ne smemo združevati dveh stvari, ki sta različni.

Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji zagotavlja, da vsaka evropska država, ki spoštuje načela pravne države, svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko zaprosi za članstvo v Uniji. Vsaka prošnja za pristop se bo obravnavala v skladu z določbami Pogodbe.

Zdaj bom govoril o krepitvi evropske sosedske politike. Kot veste, je eden od ključnih vidikov okrepljene evropske sosedske politike čim boljša uporaba finančnih sredstev Unije. Povečanje sredstev za partnerice v okviru novega evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta je znak večje zavezanosti Unije. Za še večjo spodbudo reform se je oblikovala podpora za upravljanje, ki temelji na cilju in preglednih merilih za dodeljevanje. Letos jeseni se bodo prek te podpore prvič dodelila sredstva. Poleg tega smo napredovali pri uvedbi Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, ki je namenjen izboljšanju vpliva proračunskih prispevkov Unije in bo pomagal mobilizirati velika sredstva donatorjev. Ta nov mehanizem bo v celoti usklajen z obstoječimi finančnimi instrumenti, zlasti z Evrosredozemskim skladom za naložbe in partnerstvo.

Za nadaljnje spodbujanje in podporo regulativni in upravni reformi ter vzpostavljanju institucij nameravamo državam evropske sosedske politike postopoma odpreti agencije in programe Skupnosti. Na tem področju smo že napredovali. Komisija se pogaja s prvo skupino partneric evropske sosedske politike glede potrebnih protokolov o splošnih načelih za sodelovanje v teh novih programih Skupnosti. Izrael, Maroko in Ukrajina bodo verjetno prve države, ki bodo imele koristi od teh ukrepov.

Zaključil bom z nekaterimi pripombami glede ključnih delov okrepljene evropske sosedske politike. Eden od bistvenih delov je predvsem večje gospodarsko povezovanje, ki se ga mora doseči zlasti s postopnim sprejetjem celovitih sporazumov o prosti trgovini. Vendar morajo pristopiti države partnerice pred začetkom pogajanj o takih sporazumih k STO.

Ključno je zagotoviti mobilnost med državami partnericami in EU za nekatere kategorije ljudi. Kot jasen in viden znak odprtosti Unije svojim sosedam ter v skladu s skupnim pristopom k vizumskim olajšavam smo zaključili sporazume o vizumskih olajšavah in sporazume o ponovnem sprejemu z Ukrajino ter Moldavijo. Poleg tega bomo razpravljali o vizumskih olajšavah z določenimi skupinami ljudi iz Vzhodne Evrope, da se bodo lahko udeleževali dogodkov, povezanih z evropsko sosedsko politiko, pri čemer uporabljamo enake ukrepe, ki smo jih uporabljali v zvezi s skupinami državljanov iz držav Euro-Med od leta 2003.

Končno bom spregovoril o zavezi, ki smo jo nedavno sprejeli v zvezi s Črnim morjem in državami v tej regiji. Cilj pobude sinergija Črnega morja je okrepiti sodelovanje med državami v tej regiji in na vseh ravneh poglobiti odnose EU z njimi. Na splošno je evropska sosedska politika v interesu tako Unije in tudi držav partneric. Zdaj je čas, da to politiko naredimo bolj privlačno, učinkovito in verodostojno, da bo zagotovila varnost in blaginjo za vse.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da je evropska sosedska politika, o katere krepitvi razpravljamo danes, ključna strateška politika, hkrati se zahvaljujem obema poročevalcema pri tem poročilu, ki je resnično pomembno in nam bo pomagalo pri nadaljnjem obravnavanju evropske sosedske politike.

Seveda želimo to sosedsko politiko uporabiti za načrtovanje stabilnosti in spodbujanje reform. V okviru mednarodnih izzivov, s katerimi se sooča Evropa, je uspeh te politike ključen ne le za našo blaginjo, ampak tudi za blaginjo, stabilnost in varnost tako nas in tudi naših sosed. To je osnovna zamisel.

Prav tako se vama zahvaljujem za ključne dele, ki jih poročilo razvija. To je raznolika politika, ki mora imeti skladen političen okvir. To je politika, ki spodbuja sinergijo v regionalni strukturi – sinergija Črnega morja na enem območju in evrosredozemsko partnerstvo na drugem. To je politika, ki temelji na priznavanju potrebe po zagotavljanju podpore določenim sektorjem. Izvajanje in nadaljnja krepitev sosedske politike sta zato glavni prednostni nalogi. Zato sem hvaležna za podporo Parlamenta, ki je ključna.

Prav tako rezultati velike konference o evropski sosedski politiki z dne 3. septembra kažejo, da se strinjajo naše partnerice in naše države članice s tem prednostnim obravnavanjem v celoti. Konferenca je bila uspešna, ker je prvič združila vse partnerice evropske sosedske politike in vse države članice, skupaj s predstavniki različnih organov ter civilnih družb. Glede bistvenih prednostnih nalog je bilo sprejeto jasno soglasje, od gospodarskega povezovanja do večje mobilnosti in od energetske politike do političnega sodelovanja.

Parlament ima lahko v svetu političnega sodelovanja zelo vidno in pomembno vlogo, seveda ste katalizator za razvoj demokracije, človekovih pravic in reform, ki pomenijo vzpostavitev pravne države, ki je pri tem najpomembnejša, pri čemer ima pri tej sosedski politiki vlogo kompasa. Sosedska politika že prinaša razločne rezultate. Pomislimo le na okrepitev našega sodelovanja z Ukrajino v okviru evropske sosedske politike po oranžni revoluciji. Dejstvo, da je Ukrajina zdaj že drugič izvedla svobodne in pravične volitve je nedvomen uspeh. Upam, da bodo nosilci političnih odločitev v Kijevu zdaj ohranili zagon zadnjih tednov.

Še naprej bomo sodelovali z vami tudi na področju izvajanja velikih reform, in sicer s pomočjo zanesljivega akcijskega načrta evropske sosedske politike. Zdaj potekajo pogajanja o izboljšanem sporazumu, ki bo Ukrajino čim bolj približal Evropski uniji.

Seveda bomo nadaljevali s podporo pristopa Ukrajine k STO, da se bo lahko oblikovalo celostno območje za prosto trgovino, pri čemer smo, kot že veste, sklenili sporazum o vizumskih olajšavah z Ukrajino in upamo, da bomo lahko kmalu enako storili z Moldavijo, vsakemu takemu sporazumu pa je dodan tudi sporazum o ponovnem sprejemu.

Maroko je še en navdušen upravičenec te sosedske politike, pri čemer jo pametno uporablja kot gonilo za modernizacijo, kar je bil tudi naš namen. Napredek Maroka smo zelo jasno pohvalili zlasti zaradi njegovega natančnega programa za notranjo reformo, pri čemer sta na primer novi sporazum o letalstvu in tesno sodelovanje Maroka z EU na področju energetike dobra modela za uspešno sodelovanje.

Pretekli teden sem se v Rabatu udeležila pogajanj, na katerih sem dala pobudo za nadaljnji napredek glede procesa skupnega razmišljanja, s katerim smo začeli v juliju, z namenom izpolniti zahteve Maroka za napredni status v okviru evropske sosedske politike. Prepričana sem, da bomo lahko predstavili v drugi polovici leta primerne predloge za novo in napredno obliko sodelovanja.

Potem sosedska politika deluje, vendar si moramo seveda še bolj prizadevati za še boljšo, učinkovitejšo in bolj celostno sosedsko politiko. Komisija je objavila decembra lani priporočila o načinih krepitve evropske sosedske politike, ki jih je predsedujoči Svetu že predstavil. Menim, da smo pomembno napredovali. Našim vzhodnim partnericam je na primer primanjkovalo regionalne razsežnosti, vendar smo zdaj začeli s tem programom sinergija Črnega morja, ki je proces, prilagojen za Vzhod. Vzhodu zagotavlja, kar ima Jug že dolgo v obliki evrosredozemskega partnerstva, pri čemer se bo zgodilo prvo srečanje okvira sinergije Črnega morja leta 2008.

Poleg tega smo napredovali in omogočili našim sosedam sodelovanje v agencijah in programih Skupnosti. Letos bomo prvič dodelili sredstva iz nove podpore za upravljanje, prek katere zagotavljamo, da lahko in bomo dodatno pomagali partnericam, ki kažejo resnično prizadevanje za reforme.

Poleg tega bomo še pred koncem leta uvedli Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo. Njegov namen je zbirati sredstva za partnerice evropske sosedske politike, ki bodo presegla naš običajen proračun, predvsem za financiranje velikih projektov na področjih, kot sta energetika in promet.

Menim, da smo prispevali k temu uspehu, vendar potrebujemo zdaj vašo nadaljnjo podporo in podporo držav članic, ki nam bo zagotovila dodatna izboljšanja in ukrepe. Pri tem mislim predvsem na tesnejše gospodarsko povezovanje in intenzivnejšo prosto trgovino z našimi partnericami. Njihova vključitev v notranji trg EU je seveda pomemben vzvod za reforme. Zaradi tega moramo naš trg postopoma odpreti,+ tudi za tako imenovane občutljive kmetijske proizvode in storitve, pri katerih imajo naše partnerice določeno konkurenčno prednost. To pomeni, da se moramo vprašati, ali smo to pripravljeni storiti.

Pri tem prav tako mislim na dodatne ukrepe glede poenostavitve izdajanja vizumov, ki so nujni za omogočanje stikov med ljudmi iz različnih držav. Te ukrepe se lahko pogosto izvaja v okviru obstoječih predpisov, če je prisotna odločna politična volja, da se uporabi razpoložljiv obseg, zato moramo nadaljevati z razvojem politične razsežnosti sosedske politike. To zadeva zamrznjene konflikte, ki so opazni v državah partnericah na naših vzhodnih mejah, pri čemer ti konflikti resno ogrožajo napredek naših sosed na področju reform in v nekaterih primerih ogrožajo tudi našo varnost.

Zato mora sosedska politika prispevati k oblikovanju pravih razmer za rešitev konfliktov, kot je ta v južnem Kavkazu.

V Sredozemski regiji bom seveda še naprej pozivala k napredku na Srednjem Vzhodu, zlasti v okviru kvarteta (Bližnjevzhodni mirovni proces), pri čemer močno upam, da se bosta zgodila srečanje v Annapolisu in poznejša konferenca donatorjev v Parizu, da se lahko na Srednjem Vzhodu doseže nadaljnji resničen napredek.

Poleg tega smo pripravljeni pomagati stranem, ki so vpletene v konflikt v Zahodni Sahari in njihovem prizadevanju za dolgoročno rešitev. V prihajajočem obdobju se bo naša sosedska politika trdno osredotočila na praktično izvajanje. Skupaj si moramo prizadevati za ohranitev in okrepitev dinamike reform, ki se je razvila med našimi partnericami.

Komisija bo sprejela prihodnji mesec dodatno sporočilo o sosedski politiki, v katerem bo določila ukrepe, ki jih mora izvajati EU za dosego dodatnih otipljivih rezultatov v letu 2008, to pomeni naše prispevanje. Nato bomo aprila predstavili poročila o napredku za vsako državo, v katerih bom preučili, kako lahko naše sosede dodatno izboljšajo izvajanje akcijskih načrtov.

V začetku decembra bomo morali zastaviti nekatera ključna vprašanja, kot je ali se Komisija v celoti zaveda različnih zmožnosti in ciljev posameznih sosednjih držav. Vendar lahko pomembno napredujemo, kot sem omenila, na podlagi tega raznolikega pristopa.

Menim, da je pri tem pomemben tudi koncept lastništva in lokalna zmožnost to načelo lastništva dejansko uporabiti, ter tudi še večja vključenost civilne družbe, pri čemer si moramo na tem področju bolj prizadevati.

Omeniti moram tudi dogodke v Gruziji, o katerih smo razpravljali. Dodati želim le, da smo zelo zaskrbljeni glede najnovejših dogodkov v Gruziji. Obžalujemo prekomerno uporabo sile, s katero so varnostne sile Gruzije prekinile demonstracije in zaprle neodvisne televizijske postaje.

Menim, da v zvezi s temi dogodki potrebujemo neodvisno preiskavo. Poleg tega ostajamo zaskrbljeni zaradi dolgotrajnih izrednih razmer in omejitve svobode medijev, kršitev ustavnih pravic ter zapiranja medijskih operaterjev – zelo strogih ukrepov, ki niso v skladu s tistimi demokratičnimi vrednotami, ki so temelj naših dvostranskih odnosov z Gruzijo in h katerim se je Gruzija tudi zavezala. Zato pričakujemo, da bodo takoj prenehali z izvajanjem teh ukrepov.

Po drugi strani podpiram odločitev predsednika Sakašvilija za predsedniške volitve in referendum na dan parlamentarnih volitev, ker je s tem izpolnil glavne zahteve opozicije. Upam, da bo to pripomoglo k zmanjšanju napetosti in pozivam vse vključene, da politične spore obdržijo v mejah običajnega demokratičnega procesa ter se z ulic vrnejo k pogajanjem. Za pravičen in pregleden volilni postopek potrebujemo prave pogoje.

To sem želela poudariti. Oprostite mi, ker sem porabila več časa kot običajno, vendar sem odgovorna na podlagi smernice, da je politika za ljudi, zato boste razumeli, da so mi te zadeve zlasti blizu.

  Tunne Kelam (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. – Gospod predsednik, po mnenju odbora za regionalni razvoj je okrepljena evropska sosedska politika ključno orodje predvsem za to, da sosednje države približa evropskemu sistemu vrednot. Učinkovita in odprta evropska sosedska politika lahko zagotovi številne pobude za spodbujanje gospodarskih, pravnih in socialnih reform v državah, ki mejijo na EU. Evropske sosedske politike seveda ne smemo razumeti kot neposredne poti do članstva v EU. Zato mora zagotoviti načelo pogojevanja v pristopu EU uporabne mehanizme, da se v naših državah partnericah spodbudi nujne gospodarske in demokratične spremembe v skladu z njihovo pripravljenostjo in napredkom.

Evropska sosedska politika lahko deluje le kot dvosmerna ulica. Menim, da bi nam na politični ravni evropska sosedska politika zagotovila čudovito priložnost za poglabljanje rednega političnega dialoga z državami, ki so pripravljene uskladiti svoja zunanjepolitična stališča s stališči EU, kot so Ukrajina Moldavija, Gruzija, Armenija in druge.

Odbor za regionalni razvoj poudarja bistven pomen programov čezmejnega in medregionalnega sodelovanja pri izvajanju evropske sosedske politike. Ti programi morajo vključevati gospodarske, okoljske ter socialne in kulturne vidike.

Rad bi poudaril še eno načelo: Evropska sosedska politika ne sme biti omejena na sodelovanje med vladami in institucijami. Vključevati mora civilno družbo ter zlasti spodbujati temeljno sodelovanje med državljani, nevladnimi organizacijami in lokalnimi organi. Zato je treba učinkovito poenostaviti obveznosti pri izdajanju vizumov za obmejni promet in posebne skupine prebivalstva. Prav tako pozivamo Komisijo, naj razvije smernice za lokalne in regionalne organe glede njihove posebne vloge pri izvajanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike za njen nadaljnji razvoj.

Odbor za regionalni razvoj meni, da mora evropska sosedska politika uvesti tudi sodelovanje pri preprečevanju in skupnem obvladovanju naravnih nesreč. Države članice spodbujamo, da vključijo ta vidik v svoje programe čezmejnega sodelovanja.

  Adina-Ioana Vălean (ALDE), pripravljavka mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – Gospod predsednik, v tem času globalizacije in negotovosti glede prihodnosti mora Evropska unija našim sosedam dati jasne znake. Slišati morajo, da jih obravnavamo kot partnerice. Vedeti morajo, da jih podpiramo pri njihovem prehodu k demokraciji in boljšemu življenju. Zato pozdravljam predlog Komisije o krepitvi evropske sosedske politike, s čimer se našim partnericam nudijo nove pobude za reforme.

Kot pripravljavka mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve želim poudariti pomembnost evropske sosedske politike kot sredstva za krepitev področja svobode, varnosti in pravice, ki presega naše meje. Ne moremo si privoščiti in pustiti, da naše sosede same rešujejo vprašanja varnosti, organiziranega kriminala in nezakonitega priseljevanja. V današnjem svetu vsak tak pojav vpliva na cel svet, zato so ti izzivi naši izzivi. Evropska sosedska politika je politika, pri kateri ni mogoče izgubiti. Vzpostavljanje območja svobode, varnosti in pravice je v skupnem interesu EU in naših sosednjih držav ter koristi vsem našim ljudem.

  Predsednik. − Povedali so mi, da predsedstvo Sveta ni bilo obveščeno o tem, da je to skupna razprava o evropski sosedski politiki in razmerah v Gruziji.

Zato besedo predajam gospodu Lobu Antunesu, ki bo obravnaval vprašanje Gruzije.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Zares ne razumem, zakaj v tej razpravi obravnavamo sosedsko politiko in Gruzijo. Imamo le malo časa, zato želim na hitro povedati, da je na dan 18. november predsedstvo objavilo izjavo, v kateri je izrazilo svojo globoko zaskrbljenost glede nedavnih dogodkov v Gruziji ter pozvalo k dialogu med stranmi in iskanju takih rešitev sedanje krize, ki ne bi kršile demokratičnih načel ter temeljnih pravic. tj. svobode izražanja. Prav tako želimo poudariti, da je za gruzijsko vlado ključno, da ponovno vzpostavi zaupanje v upravičenost svojih ukrepov in si čim bolj prizadeva za zagotovitev spoštovanja načel demokracije.

Menimo, da so sedanje razmere zaskrbljujoče, vendar podpiramo objavo gruzijskega parlamenta, da bodo izredne razmere preklicali na dan 16. november, tj. jutri. Upamo, da se bo to dejansko zgodilo in ne bo ostalo le pri objavi.

To je pomemben korak proti obnovi običajnih demokratičnih razmer v Gruziji, ker se bodo tam kmalu zgodile predsedniške volitve in je treba zato izpolniti vse potrebne demokratične pogoje. Poleg tega nas veseli vzpostavitev dialoga med organi in opozicijo.

Lahko vam povem, da Svet z Gruzijo sodeluje pri izvajanju političnega in diplomatskega pritiska, da se zagotovi hitra vrnitev v normalnost. Naš posebni predstavnik za to regijo je dejaven in je zdaj v Gruziji. Prav tako vam lahko povem, da bodo razmere v Gruziji na dnevnem redu naslednjega sveta za splošne zadeve in zunanje odnose. Pred približno tremi tedni sem predsedoval pridružitvenemu svetu med Evropsko unijo in Gruzijo, pri čemer sem imel priložnost poudariti gospodarski napredek, ki ga dosega ta država in govoriti o demokratičnem razvoju, za katerega menimo, da je pozitiven.

Resnično upamo, da sedanje razmere v Gruziji ne pomenijo nazadovanja, ker bi to ogrozilo pozitivne vidike razvoja tako političnih in gospodarskih razmer, ki smo ga domnevno spodbujali. Predvidevam, da se Gruzijci in gruzijski organi tega zavedajo. Nazadovanje ni niti mogoče niti ni sprejemljivo.

  Jacek Saryusz-Wolski, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod predsednik vlade, govoril bom o posebnem vidiku tega odličnega poročila, ki sta ga pripravila naša kolega gospoda Tannock in Obiols i Germŕ. To je zamisel o parlamentarni skupščini EURO-NEST.

Kot predlaga poročilo, je glavni namen parlamentarne skupščine EURO-NEST izvesti zamisel oblikovanja kroga prijateljev EU na parlamentarni ravni, pri čemer bi se tudi med seboj spoprijateljili. To je dodatek k sosedski politiki, za katerega si prizadevajo izvršni organi EU. EURO-NEST bi predstavljal parlamentarni forum za dialog, izmenjavo izkušenj in večstransko sodelovanje. Pri tem ne gre le za krepitev vezi med Evropskim parlamentom ter nacionalnimi parlamenti Ukrajine, Moldavije, Azerbajdžana, Armenije in Gruzije ter predstavniki demokratičnih sil v Belorusiji. Menimo, da sta najpomembnejši vprašanji dialog in sodelovanje med našimi sosedami, pri čemer se morajo bolje spoznati, razviti zaupanje druga do druge in imeti koristi od najboljših primerov za demokracijo, svobodo govora in spoštovanja človekovih pravic.

Koncept EURO-NEST je podprla večina članov odbora za zunanje zadeve in odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Upam, da bo prejel tudi podporo vseh v Parlamentu. Nekaj besed želim nameniti mojih kolegom iz liberalne skupine, ki so predložili predlog spremembe 5, ki predlaga zamenjavo skupščine EURO-NEST z obstoječo organizacijo PABSEC. Povedati želim, da ima Parlamentarna skupščina Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje PABSEC drugačno vlogo v celoti. Predvsem ta organizacija ne namenja Evropskemu parlamentu nobene vloge. Kolegom iz skupine socialdemokratov se zahvaljujem za razumevanje. Uradni kompromis, ki bo zamenjal predlog spremembe 11 in poudaril potrebo po boljšem medvladnem sodelovanju, bo omogočil primerno načrtovanje te oblike sodelovanja.

Prepričan sem, da bo EURO-NEST zagotovil dodaten zagon krepitvi partnerstva z našimi vzhodnimi sosedami in v okviru Barcelonskega procesa dopolnil odnose z našimi južnimi sosedami. To bo znak, da v Evropskem parlamentu naše sosede obravnavamo resno ter dokaz, da krepimo vezi z našimi vzhodnimi sosedami, ne glede na nasprotja med strankami.

  Marek Siwiec, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, v poročilu, ki ga obravnavamo so nekatere pomembne izjave, ki so zelo pravočasne. Razmere v državah, ki jih obravnava poročilo (zlasti govorim o vzhodnem območju) so zelo dinamične in zagotavljajo številne nove izkušnje. Dobro je, da evropske institucije – Komisija, Svet in Evropski parlament – nastopajo skupno, pri čemer morajo njihova stališča odražati vlogo, zaradi katere so bile vzpostavljene, za te uvodne izjave se zahvaljujem gospe komisarki in gospodu predsedniku vlade. Zahvaljujem se tudi poročevalcema.

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu podpira razvoj evropske sosedske politike, tj. okrepljene evropske sosedske politike, če je ta razumen in učinkovit. Med pripravljanjem tega poročila smo se izognili številnim nepotrebnim sporom. Izognili smo se precej nespametni razpravi o tem, ali so bolj pomembni sosedski odnosi z Vzhodom ali Jugom. To je tako, kot če bi otroka vprašali „koga imaš raje, svojo mamico ali očeta?“ Izognili smo se nepotrebni razpravi o tem, ali evropska sosedska politika zavzema mesto politike, katere cilj je širitev EU. Tudi to so nerealne zadrege, vendar smo ta vprašanja razjasnili.

Evropska sosedska politika je lahko uspešna, če se izvaja skupno. „Skupno“ pomeni, da jo izvajajo Evropska unija in tudi zainteresirane države. Do različnih držav ne sme biti enaka, ker imajo te države različne ravni demokracije in si na različne načne prizadevajo izvajati to politiko. Sami ste ugotovili med opazovanjem nedavnih dogodkov v Gruziji, o katerih smo ravnokar razpravljali, kako občutljive so te razmere. Zadovoljstvo zaradi še enih demokratičnih volitev v Ukrajini je zameglilo dejstvo, da so bile to v dveh letih že druge volitve v tej državi. Lahko bi rekli, da je to mešano zadovoljstvo. Kar zadeva Vzhod naša politika obravnava področje, ki ga stalno ogrožajo spletke Ruske federacije, pri čemer je to lahko očitno ali prikrito.

Končno, kot je rekel gospod predsednik vlade, je lahko ta politika uspešna le, če jo spremljajo viri, politična volja, učinkoviti ukrepi in odsotnost naivnosti, zlasti če je v to vključena tudi vzpostavitev novih institucij.

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, sosedska politika je ena od prednostnih nalog zunanje politike EU. Evropska sosedska politika je del obširnejšega cilja za spodbujanje miru, stabilnosti in gospodarske blaginje. Poleg tega izvajanje evropske sosedske politike od EU zahteva veliko, ker morajo biti strateški cilji 27 držav članic usklajeni. Pomembno se je izogniti sporu vzhod–zahod, čeprav imajo države članice pri sodelovanju očitno drugačne prednostne naloge od EU.

Sodelovanje je nujno v vseh smereh. Ker so vključene vse države članice EU in tudi 16 držav partneric je razumljivo, da ljudje močno dvomijo v razvoj te politike v zvezi z načinom, na katerega se lahko v tako sodelovanje vključi različne države partnerice. Vendar je moč evropske sosedske politike v dejstvu, da EU zagotavlja več virov za pomoč državam partnericam, kot bi jo lahko, če bi k vsaki državi pristopili posebej z različnimi pristopi. Poleg tega celosten pristop evropske sosedske politike zagotavlja, da politika EU ni odvisna od regionalnih in nacionalnih nagnjenj vsake države, da bi prevzela predsedovanje.

Moja skupina nedvoumno podpira razvoj evropske sosedske politike in prednostna področja, ki jih poudarja Komisija, ki so gospodarsko povezovanje, mobilnost ljudi, energija (k tej bi zelo radi dodali še podnebne spremembe) ter finančna in tehnična pomoč.

(Ploskanje.)

  Adam Bielan, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, evropska sosedska politika je v istem času kot zadnja širitev EU pridobila več zagona. Zdaj je to koristno, da se spodbudi sosednje regije k približevanju vrednostnemu sistemu Evrope. To je osnovni pogoj za uresničevanje ciljev, ki so v interesu obeh strani, tj. zagotavljanje varnosti in stabilnosti ter spodbujanje vrednot, kot sta spoštovanje človekovih pravic in prava demokracija.

V okviru evropske sosedske politike je treba hkrati poudariti posebno pomembnost in identiteto države, kot je na primer Ukrajina. Ta država bi morala imeti v skupini držav, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko poseben položaj, pri čemer bi jo morali prednostno obravnavati predvsem zaradi njene vloge v kulturni dediščini Evrope in njenih zgodovinskih vezi s sosednjimi državami. Prav tako je odobritev privilegiranega položaja Ukrajine pomembna zlasti zato, ker ima ta država ključno vlogo pri zagotavljanju energetske stabilnosti in varnosti za celotno Evropsko unijo.

Vprašanje Ukrajine ter omogočanje njenega polnopravnega članstva v EU je treba obravnavati posamično, pri čemer je treba upoštevati, da je Ukrajina v vzhodnoevropski soseščini glavna partnerica EU.

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, najprej želim povedati, da obžalujem, da je ta razprava skupna, ker si kriza v Gruziji zasluži samostojno razpravo. Prejšnji vikend me je predsednik tega parlamenta poslal v Gruzijo. Ravnokar sem se vrnila, zato želim poročati o tamkajšnjem dogajanju in različnih srečanjih, ki sem se jih udeležila. Dve minuti za to žal ne bosta dovolj.

Vendar želim, preden preidem na Gruzijo, pozdraviti najnovejšo med državami evropske sosedske politike, Mavretanijo – državo, ki sem jo nedavno obiskala kot vodja naše misije za spremljanje volitev v tej državi.

Danes je jasno, da je resna kriza v Gruziji pravi preizkus za našo evropsko sosedsko politiko. Ali je lahko ta sosedska politika zares koristna? Glede na razmere v Gruziji je to upravičeno vprašanje.

Lahko vam povem, da so štiri leta po nenasilni revoluciji vrtnic skupnosti v Gruziji zares pretresene ob nasilju, ki smo ga lahko videli tudi na naših televizijskih ekranih: nasilje, ki je usmerjeno proti ljudem Gruzije in nasilje, ki se ga uporablja za zapiranje televizijske postaje Imedi TV. Pretreseni so, ker ne razumejo, kaj se dogaja.

Zato se Komisiji zahvaljujem, ker je gruzijske oblasti pozvala k spodbujanju neodvisne in pregledne preiskave, ker ljudje želijo vedeti, kaj točno se je zgodilo in kako se je zgodilo.

Državo smo obiskali in seveda slišali dve različici dogodkov: različico opozicije in različico oblasti. Obe sta sprejemljivi. Zelo očitno je, da obstajata dve različici, vendar ljudje zahtevajo pravo preglednost. Očitno ne smemo pozabiti le na to, kot nas je opomnil naš kolega, da je Gruzija ranljiva, ker se tega zavedamo, ampak moramo ugotoviti tudi, da se mora Gruzija sporazumeti z „velikim bratom“, ki nenehno čaka na njene napake.

Ko nas gruzijski organi opozorijo na vedno prisotno Rusijo, moramo upoštevati, kaj se lahko zgodi. Primer za to je bil naš sporazum o vizumskih olajšavah z Rusijo v korist prebivalcem Abhazije in Južne Osetije, ki imajo ruske potne liste, čeprav so ta področja del gruzijskega ozemlja, pri čemer je bila Gruzija zaradi tega sporazuma v nerodnem položaju.

Vse to že veste, gospa komisarka. Danes moramo zahtevati, poleg preklica izrednih razmer seveda, takojšnjo obnovo svobode izražanja in svobode medijev, ter seveda in kar je najpomembneje, zagotovilo, da bodo volitve svobodne in pregledne. Sedanja Gruzija je zmožna organizirati take volitve. To je pokazala lani, ko je organizirala pregledne in demokratične lokalne volitve, ki so bile v celoti usklajene z mednarodnimi standardi. Zdaj je čas, in pri tem pozivam Svet, ker menim, da je bil nekoliko strog do gruzijskih organov, da z evropsko sosedsko politiko pokažemo, da smo lahko koristni. Ljudem Gruzije moramo pokazati, da je evropska sosedska politika smiselna. Evropska unija jih ne sme razočarati. To je sporočilo, ki ga moramo odločno posredovati gruzijskim organom.

  Willy Meyer Pleite , v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod predsednik vlade, najprej se zahvaljujem gospodoma Tannocku in Obiolsu za predstavitev poročila, obvestiti vas želim, da je moja skupina kritična do razvoja in pristopa sosedske politike.

Kritični smo, ker smo leta 2004 jasno videli ob uvedbi sosedske politike, ki je temeljila v glavnem na spodbujanju človekovih pravic, specializiranem tehničnem svetovanju, boljšem ravnovesju v smislu trgovine in oseb v migracijskih tokovih, številne priložnosti za napredek; vendar se po odobritvi finančnega instrumenta nedvomno zdi, da nas v bistvu zanimajo le oblikovanje območij proste trgovine, sporazumi o prosti trgovini in strog nadzor nad migracijskimi tokovi, medtem ko zanemarjamo spodbujanje človekovih pravic ter zahtevo po njihovem spoštovanju.

Pri tem izpostavljam dva jasna primera na zahodu in jugu, tj. konflikt v Sahari, ki ga je omenila gospa Ferrero-Waldner ter konflikt z Izraelom oziroma odgovornost Maroka in Države Izrael v dveh konfliktih: zasedena območja Zahodne Sahare in palestinski spor.

Iskreno menim, da bi morala biti na teh območjih sosedska politika do teh dveh držav veliko bolj zahtevna, da bi končno prevzeli odgovornost za vse spore, pri čemer se eden od teh odvija že skoraj sto let, za drugega pa po štiridesetih ali petdesetih letih še vedno ni rešitve.

Zato menimo, da bi v tem smislu morala zavzeti Evropska unija pri vzpostavljanju sosedske politike bolj strogo stališče.

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, to poročilo jasno kaže, da proevropska politična elita v tem parlamentu nima nobenega stika z realnostjo in željami svojih volivcev.

Poročilo poziva k izboljšanju postopkov za dodeljevanje vizumov, da bodo potovanja iz nekaterih držav, ki niso članice EU, lažja in manj obremenjujoča. Tega si večina Londončanov ne želi. Ljudem ne želijo olajšati prihoda v Britanijo: to jim hočejo otežiti. Želijo biti bolj selektivni glede ljudi, ki jih vabimo v našo državo in ne želijo razširiti sedanje politike odprtih vrat.

Poročilo predvideva vstop Ukrajine v EU. Ukrajina ima 46 milijonov prebivalcev, ki bi kot državljani EU vsi imeli pravico do vstopa v Veliko Britanijo. Večina mojih volivcev noče, da bi še več milijonov ljudi imelo pravico do vstopa v Veliko Britanijo. Nočejo več vsesplošnega priseljevanja iz vzhodne Evrope. Imamo dovolj priseljencev, ki se vozijo po Londonu, brez da bi plačali davke in zavarovanje; imamo dovolj kriminalcev, preprodajalcev drog, goljufov, trgovcev z ljudmi in spolnih sužnjev.

Druga slaba zamisel v tem poročilu je poziv k parlamentarni skupščini evropske sosedske politike, kar so spet prazne besede politikov, ki niso v stiku z realnostjo in iščejo še več načinov, kako zapraviti davkoplačevalski denar. Seveda bi bilo treba te politike za njihov trud lepo nagraditi.

Nikogar ne preseneča, da je eden od avtorjev poročila član britanske konservativne stranke, ki se doma pretvarja, da je evroskeptična, medtem ko tukaj navdušeno podpira EU. Nič čudnega, da gospoda Tannocka v Londonu poznajo kot člana za vzhodno Evropo.

Tem politikam nasprotujem v celoti, ker ogrožajo interese mojih volivcev. Zato bom leta 2009 v Londonu ponovno izvoljen, gospod Tannock pa morda ne bo.

  Philip Claeys (NI). – Gospod predsednik, uvodna izjava C poročila navaja, da mora evropska sosedska politika ostati „ločena od procesa širitve; ker sodelovanje vzhodnih sosed, ki so jasno opredeljene kot evropske države, v evropski sosedski politiki dolgoročno ne izključuje perspektive za članstvo v EU“. Iz nekega razloga to pravilo ne velja za Turčijo. Tu imamo v celoti nasprotne razmere. Turčija je jasno označena za neevropsko državo, ni del evropske sosedske politike, vendar si prizadeva za članstvo v EU.

Nikoli ni bilo jasno, zakaj Turčija ni vključena v evropsko sosedsko politiko. Komisija je v začetku izjavila, da vključitev Turčije kot države prosilke ni primerna. To je čudno, ker se pri ostalih primerih izrecno poudarja, da morata ostati evropska sosedska politika in proces širitve ločena. Za Turčijo se očitno upošteva neko posebno pravilo.

Bojim se, da je vse to povezano z ideološko zmedenostjo. Pri popolni zavezi k pogajanjem o pristopu Turčije bi morali Turčijo vključiti v evropsko sosedsko politiko, četudi zaradi obzirnosti. Če bi bilo treba prekiniti pogajanja, kot bi jih morali že dolgo nazaj, potem bi Turčija lahko vstopila v obstoječo strukturo. To se ni zgodilo, zato bodo razmere v prihodnosti težavnejše.

  Marek Siwiec (PSE). – (PL) Gospod predsednik, po glasovanju danes sem ugotovil in mogoče sem edini, da je prenehala obstajati skupina Identiteta, tradicija in suverenost ravno ob času, ko je predsednik Parlamenta to objavil. Vendar glede na seznam razprav ugotavljam, da ta skupina še vedno obstaja, zato nisem prepričan, kdo je naredil napako: ali je bil to gospod McMillan-Scott, ko je objavil, da je ta skupina prenehala obstajati ali pa oseba, ki sestavlja te sezname?

  Predsednik. − Gospod Siwiec, mehanizem za elektronsko sodelovanje še vedno ni bil posodobljen, vendar gospod Claeys ni govoril v imenu skupine, ki je prenehala obstajati pred nekaj urami, ampak je govoril kot samostojen poslanec.

  Elmar Brok (PPE-DE) . − (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, dejansko sem presenečen nad besedami gospoda Battena, ki prihaja iz svetovljanskega Združenega kraljestva, vendar kljub temu tukaj pod pretvezo širi propagando predsodkov in ksenofobije. To ni povezano s ponosno tradicijo njegove pomembne države.

Sosedska politika je zagotovo postala glavni instrument zunanje politike Evropske unije, ko zdaj po pristopu skupno dvanajstih držav prihajamo v fazo krepitve. Zato je pomembno, da se instrument evropske sosedske politike uporablja na ustrezen in usmerjen način, in to se zagotovo v nekaterih vidikih odločno izvaja.

Sosedska politika je prav tako zanesljiv instrument za dejavno vključevanje v vprašanja, ki zadevajo spor na Bližnjem vzhodu, kot je navedla gospa komisarka Ferrero-Waldner. Menim, da sta odkritje rešitev takoj po izbruhu napetosti v Gruziji in dejstvo, da bodo kmalu nove volitve, delno povezana z učinki evropske perspektive in sosedske politike, pri čemer dokazujeta, da smo v zvezi s tem na pravi poti. Politika nam omogoča, da poskrbimo za svoje koristi, ustvarimo povezave, poskrbimo za koristi naših partnerjev in spodbujamo razvoj človekovih pravic in demokracije.

Gospa komisarka, ko v zvezi s tem razpravljamo o Belorusiji, se mi zdi zanimivo, kako nam uspe na ustrezen način povezati instrumente za človekove pravice in demokracijo v razmerah, v katerih sosedski instrument še ne more imeti enakega učinka. To je pomembna naloga, ki jo moramo ponoviti naslednje leto.

Imamo vzhodno sosedsko politiko in južno sosedsko politiko. Obe sta enako pomembni, vendar način ni nujno vedno enak, ker ima vzhodna sosedska politika tudi razsežnost evropske perspektive, kar pomeni, da so lahko izhodišča in do neke mere tudi pričakovanja različna. Zdi se mi, da je politika, ki je povezana s pridružitvenimi sporazumi, partnerskimi sporazumi in sporazumi o sodelovanju in ciljema, da se države, kot je Ukrajina, pridružijo Svetovni trgovinski organizaciji ter da se oblikuje območje proste trgovine, zaradi ukrepov za razvoj takšne vrste zelo pomemben instrument napredka.

To je politika skupne odgovornosti. Ne gre za to, da bi se le srednjeevropske države članice usmerjale na vzhod in Južni Evropejci usmerjali na jug; Evropska skupnost v celoti je odgovorna za oba dela. Zato moram reči, da ne morem sprejeti predloga, kot je Sredozemska unija. Zelo rad bi videl, da se ljudje v Španiji in Franciji ukvarjajo z Ukrajino ter da se Švedi in Nemci enako zanimajo za Maroko. To, ne novo deljenje Evropske unije, mora biti naša politika.

(Ploskanje.)

PREDSEDUJOČI: MANUEL ANTÓNIO DOS SANTOS
Podpredsednik

  Jan Marinus Wiersma (PSE). - (NL) Gospod predsednik, najprej v imenu svoje skupine ponovno poudarjam poziv, ki ga nam je zdaj namenil Elmar Brook. To dokazuje, kako pomembna je sosedska politika za zunanjepolitične dejavnosti Evropske unije. Pozitivno sprejemamo načrte za krepitev evropske sosedske politike, vendar to ne pomeni, da je evropska sosedska politika dokončno določena. EU mora še naprej iskati načine za učinkovitejšo politiko.

Kot so navedli že drugi, je za uspešnost sosedske politike ključno razlikovanje. Evropska sosedska politika zadeva obsežno območje od Maroka do Ukrajine. V vseh teh državah evropski vpliv ni enak, pri čemer tudi Evrope ne zanimajo vse države enako. V okviru evropske sosedske politike mora EU svojim partnerskim državam ponuditi sporazum o sodelovanju, ki najbolj ustreza njenim pričakovanjem. Menimo, da se mora to dejstvo izražati v prednostnih nalogah Komisije.

Evropska prizadevanja Gruzije so drugačna od azerbajdžanskih. Za EU je Tunizija manj pomembna kot Ukrajina in Libanon ni enako pomemben kot Maroko. Zato je treba obravnavati vsako državo posamezno.

Moramo se osredotočiti na navedene države, v katerih je ključni cilj evropske sosedske politike tesnejšega sodelovanja sosednjih držav z Evropo najbolj uresničljiv.

Poročilo prav tako obravnava vzhodne sosede držav evropske sosedske politike. Menimo, da je to kot del nedavno sprejete strategije za Srednjo Azijo dobra zamisel, da si prizadevamo za tesnejše vezi z zadevnimi državami. Za takšno ravnanje se Evropska unija zagotovo lahko zanese na izkušnje iz svoje sosedske politike.

Vendar ne podpiramo zamisli, da damo državam zunaj regije status držav evropske sosedske politike. Bolje bi se bilo usmeriti v skladen pristop k Srednji Aziji, kot nekatere države zvleči v evropsko sosedsko politiko.

Končno, izrazitejše parlamentarno sodelovanje z državami evropske sosedske politike na vzhodu, je koristno le, če ga spremlja večstransko sodelovanje vlad regije. Če bi bilo treba oblikovati parlamentarno skupščino, bi bilo prav tako treba imeti resorsko skupščino kot v drugih regijah, v katerih smo ustvarili takšne vrste parlamentarnih skupščin. Po našem mnenju lahko takšne vrste parlament obstaja le, če bi Svet in Komisija oblikovala tudi medvladno ustreznico.

  Lydie Polfer (ALDE) . – (FR) Gospod predsednik, kot poročevalka za Južni Kavkaz bi izkoristila priložnost, ki ga ponuja razprava o poročilu gospoda Tannocka in gospoda Obiolsa i Germŕja, ki jima mimogrede še čestitam za njuno delo, da izrazim svoje dojemanje razmer v Gruziji, ki temelji na mojem obisku 5. novembra v času največjih protestov.

Menim, da so razmere zelo zapletene. Pomembne reforme, ki so bile izvedene, so po eni strani impresivne zlasti v zvezi z gospodarstvom in bojem proti korupciji, vendar je po drugi strani ne smemo pozabiti težavnih socialnih razmer z visoko stopnjo brezposelnosti in tretjino prebivalstva, ki živi pod pragom revščine.

Najbolj presunljivo je zelo napeto, dejansko agresivno, politično ozračje z opozicijo, ki usmerja hude obtožbe na predsednika, ki se nato umakne iz javnosti, kar preprosto postavlja še več vprašanj. Vlada odgovarja s ponavljajočimi obtožbami o zunanjem, tj. ruskem, posredovanju, pri čemer svoje trditve podpre z video posnetki. Dogodki 7. novembra – razglasitev izrednega stanja, nasilno policijsko zatiranje protestnikov in zaprtje televizijske postaje poudarijo izjemno zaskrbljujočo naravo razmer. Zagotovo takšna dejanja ne spadajo v tradicionalni evropski okvir vrednot, ki so temelj pravne države in temeljnih pravic, in jih je treba pojasniti.

Upati moramo, da bodo predsedniške volitve, načrtovane za 5. januar, omogočile da se v ospredje vrne demokratična razprava. Potem se bodo Gruzijci odločali, kaj je govorica in kaj je dejstvo, ter ali se bodo v prihodnosti osredotočili na razočaranja ali izzive. Vendar jih bomo morali mi spodbujati in jim pomagati pri organizaciji resnično demokratičnih, ustrezno izvedenih volitvah v skladu z mednarodnimi standardi. Od tega je odvisna verodostojnost in stabilnost demokracije v Gruziji.

  Inese Vaidere (UEN). – (LV) Gospe in gospodje, po revoluciji vrtnic je Gruzija izrazila željo po sprejemanju evropskih vrednot. Pričakovala je naše razumevanje in pozornost. Žal smo to željo v celoti prezrli. Lani sem pozvala, naj mirovne sile Skupnosti držav članic zamenjajo mednarodne mirovne sile. Predlagala sem pregled pravne veljavnosti v zvezi z izdajanjem ruskih potnih listov v Abhaziji in Južni Osetiji, ki spremeni nacionalno sestavo državljanov Gruzije. Predlagala sem, da Komisija in Svet za Gruzijo sprejmeta enako poenostavitev izdajanja vizumov, kot sedaj velja za Rusijo. Vendar ti pozivi k dejavnejšemu vključevanju v reševanje težav Gruzije niso bili uslišani. To neupoštevanje je zelo spodbudilo sedanje razmere. Pot demokratizacije in reform pogosto povzroči notranje politične krize zlasti v tem položaju, v katerem jih povzroči velika sosednja država. Evropska unija mora Gruzijo poslušati in izkazati solidarnost v besedah in dejanjih. Hvala.

  Tobias Pflüger (GUE/NGL). - (DE) Gospod predsednik, uradni cilj evropske sosedske politike je ustvariti, pri čemer citiram „obroč stabilnih, prijateljskih držav“ okrog EU. Za to se porabi velika količina denarja – 12 milijard EUR za obdobje od leta 2007 do 2013. V kakšen namen? Veliko se je razpravljalo o človekovih pravicah, vendar je šlo za uveljavljanje koristi EU. Veliko se govori na primer o ustanovitvi območja proste trgovine. Sprašujem, v čigavo korist?

Velikokrat se omeni varovanje meja in nadzorovanje preseljevanja. Če smem citirati dele poročila, je v poročilu natančno navedeno, da Parlament „poudarja potrebo po večji zmogljivosti držav evropske sosedske politike za upravljanje tokov priseljevanja, za učinkovit boj proti nezakonitem priseljevanju ...naj okrepijo svoje sodelovanje v boju proti ... terorizmu (in) podpira vključevanje sosedskih držav v Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU (Frontex) in Evropski policijski urad (Europol). To so zadeve, ki jih ne podpiramo, zato naša skupina, kot je že povedal moj kolega Willy Meyer-Pleite, ne bo glasovala za poročilo.

  Bastiaan Belder (IND/DEM). - (NL) Gospod predsednik, zavezanost Komisije državi Izrael v okviru evropske sosedske politike je zadeva, ki mi je zelo blizu. Še včeraj jo je Komisija tukaj izkazala z uglednim govornikom, doktorjem Andreasom Eldino.

Kar tako nadaljujte, gospa komisarka. Vem, da me podpira naš soporočevalec gospod Tannock in predsednica izraelske delegacije gospa Hybášková.

Zastaviti moram pereče vprašanje. Katere nove možnosti načrtuje Komisija za krepitev evropske sosedske politike v zvezi z Izraelom z dejanskim upoštevanjem visoko razvitega političnega in gospodarskega statusa židovske države. Ali to pomeni, da je v zvezi s tem povsem ustrezno v okviru evropske sosedske politike razlikovati? Menim, da je. Zares.

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, zelo pomembno je, da so naše sosede krog uspešnih, stabilnih, miroljubnih držav, v katerih moč temelji na demokratičnih modelih in v katerih se v celoti spoštujejo temeljne pravice.

Ta zamisel mora biti osnovno načelo evropske sosedske politike, politike, ki mora spodbujati in pomagati našim sosedom, da izvedejo potrebne reforme, da bodo vrednote, ki sem jih prej navedel, učinkovite.

Vprašanje političnih, gospodarskih in socialnih reform je zame bistven del poročila, ki ga bomo jutri potrdili.

Druga misel je, da mora sosedska politika upoštevati določene značilnosti vsake države. Na podlagi celin, h katerim država pripada, ne smemo delati razlik. Sosedi so prav to: sosedi. To je pomembno. Dejstvo, da so nekateri Evropejci je lahko pomembno v smislu možnega pristopa k Uniji, vendar ni pomembno za namene sosedske politike. To je bolj splošna trditev, s katero se strinjam, ker bi bilo narobe, če bi diskriminirali eno skupino v korist druge.

Ne moremo imeti prvorazredne sosedske politike in še ene drugorazredne sosedske politike. Sosede na južni obali Sredozemskega morja so začudeno opazile, da širjenje na sedemindvajset članic povzroča eno mero izključevanja razširjene Unije; sosedska politika, ki daje prednost Vzhodni Evropi ali Kavkazu bo ta strah še povečala.

Južne sredozemske države so že zgodovinsko povezane z Unijo. Za nas so bistvene zaradi ključnih področij, kot je varnost, priseljevanje in energija. Kot nam je znano, je veliko držav članic z njimi imelo izjemno tesno zgodovinsko, politično, ljudsko, kulturno in gospodarstvo povezavo.

To je druga pomembna točka mojega govora. V sosedski politiki ne smemo razlikovati med Evropejci in ne-Evropejci. Kot je dejal gospod Brok, mora biti to politika skupne odgovornosti.

Gospod predsednik, ob upoštevanju navedenega se ne strinjam z izraženimi dvomi v drugem odstavku poročila o smiselnosti geografskega območja, ki ga zadeva evropska sosedska politika Poleg tega poročila ne bi razdelil na dva dela, enega o evropskih sosedah in drugega o sredozemskih sosedah. Enoten dokument bi bil ustreznejši.

Na koncu še moje čestitke gospodu Tannocku in gospodu Obiolsu.

  Hannes Swoboda (PSE). - (DE) Gospod predsednik, vprašanje je, ali razvoj dogodkov v Gruziji dokazuje, da sosedska politika ni uspela. Menim, da ni tako. Dokazujejo, da je morda potrebno izboljšati profil sosedske politike, ker je bila večina tamkajšnjih dogodkov predvidljiva. Dejstvo je, da so uspešnost in ugled revolucije vrtnic v Gruziji v zadnjih mesecih omadeževale številne avtoritarne odločitve, ki so posegle v pristojnost sodstva.

Skupaj s socialnimi razmerami je to povzročilo nedavne nemire, pri čemer upam, da smo dovolj močni, da skupaj s predsednikom Sakašvilijem zagotovimo začetek dialoga ter izvedbo preglednih in neodvisnih volitev z resnično svobodo izražanja, ki omogočajo resnično demokratsko izbiro.

Drugi razlog za krepitev sosedske politike je nedvomno celotna razprava v zvezi z nadaljnjo širitvijo. Zdaj je naš cilj obravnavati širitev na jugovzhod, se pogajati z državami jugovzhodne Evrope in Turčijo ter končati proces. Čas ni primeren za načrtovanje še nadaljnje širitve, ampak za krepitev odnosov s svojimi sosedi, pri čemer bodo nekatere od navedenih sosednjih držav, če ležijo v Evropi, imele priložnost, da se pridružijo Evropski uniji pozneje, čeprav se nekatere ne bodo. Vendar mora obstajati ta tesna povezava.

Tretji razlog je bil že naveden. Menim, da bi se takšne globokoumne zamisli, oprostite izrazu, kot je Sredozemska unija, ki bi potegnila črto prav čez Evropsko unijo, Sredozemska unija, v kateri bi lahko imele, kot je predsednik Sarkozy včeraj na konferenci predsednikov navedel, druge države članice EU status opazovalk, morala in se mora preprečiti, zaradi česar moramo imeti skupno sosedsko politiko in za okrepitev odnosov sodelovati.

Upravičeno je načrtovati Skupnost EU-Črno morje in Skupnost EU-Sredozemlje, vendar bo ohranjanje in krepitev odnosov vedno naloga Evropske unije kot celote, tj. naloga, ki prav tako vključuje spodbujanje prizadevanja Komisije.

  István Szent-Iványi (ALDE). - (HU) Gospod predsednik, cilj Unije je s svojimi sosedi ustvariti območje uspešnosti, stabilnosti in varnosti. Na tem področju je že bilo nekaj resnih in zanesljivih rezultatov, vendar so bili tudi resni neuspehi. Na področju zamrznjenih konfliktov še ni bilo dejanskega napredka, pri čemer nismo seznanjeni z nobenimi zamislimi za reševanje pridnestrske, abhazijske, palestinske ali zahodnosaharske krize.

Države sosedske politike ne tvorijo geografske, kulturne, gospodarske ali politične celote. Zato je potreben raznovrsten pristop, odvisen od države – ni nujno, da je nekaj, kar je dobro za Jordanijo, dobro za Ukrajino.

Med vzhodnimi in južnimi razsežnostmi sosedske politike je potrebno čim prej ustvariti politično in proračunsko ravnovesje. Vendar mora to voditi do okrepitve vzhodne razsežnosti, kar je jasna posledica dejstva, da je bila Evropska unija pred kratkim razširjena s pridružitvijo novih držav članic. V zvezi s tem je Komisija veliko obljubljala, vendar čakamo, da obljube tudi izpolni. Hvala.

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). - (PL) Gospod predsednik, da bo evropska sosedska politika učinkovita, jo je treba stalno spremljati in prilagajati geopolitičnim razmeram. Samo na ta način se bo z njo lahko učinkovito izpolnjevalo naloge, ki jih od nje zahteva EU.

Evropska sosedska politika se še vedno srečuje z znatnimi izzivi. Ti izzivi niso samo na področju zagotavljanja učinkovite pomoči za oblikovanje meddržavnega in gospodarskega sodelovanja. Danes je zelo pomembno, da imamo odgovor na vprašanje, kako lahko pomagamo spremeniti razmere v tistih državah, v katerih je ogrožena svoboda. Pri tem mislim zlasti na Rusijo in Belorusijo.

Evropska sosedska politika mora biti orodje za uveljavljanje vpliva na organe v navedenih državah, v katerih nista svoboda in demokracija nič več kot podoba, v katerih novinarji neodvisnih časopisih umrejo v nepojasnjenih okoliščinah ter v katerih je opozicija sistematično in pogosto nasilno odstranjena iz javnega življenja. Države, ki ravnajo na ta način, se morajo zavedati, da bo Evropska unija takšne prakse razkrila in splošno obsodila.

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. V zadnjih treh letih se je dokazalo, da je evropska sosedska politika zelo pomembno orodje za tesnejše sodelovanje z zadevnimi državami in večanje stabilnosti in varnosti za Skupnost. Zaradi sosedske politike imamo tudi obveznosti zlasti če je ogrožen šibek sistem, ki se je do zdaj oblikoval v eni od zadevnih držav.

Rad bi, da pozornost namenite Gruziji, v kateri so demokracija, ustava in učinkovit gospodarski razvoj, ki smo jih oblikovali skupaj, ogroženi. Razmere so negotove zaradi množičnih protestov in izgredov. Prepričan sem, da so vzrok razmer, ki so se razvile, uničevalni nameni politike ruske velesile.

Največ pozornosti moramo nameniti krepitvi sistema demokratičnih institucij. Po razglasitvi izrednega stanja ali pretiranega ukrepanja oboroženih sil proti protestnikom je bila podpora predsedniških volitev pravi korak v to smer.

Gruzija, ki jo vodi Sakašvili, je zavezan partner EU, pri čemer kljub številnim težavam kaže znaten napredek na področju reform in gospodarske rasti. EU, tj. Komisija, Svet in Parlament, v sodelovanju z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi se je zavzela za reševanje te napetosti z mirnim načinom. To moramo v celoti podpreti.

EU je „mehka sila“, to pomeni, da so gruzijske razmere, ko je predsednik Sakašvili zaostren proces vrnil na področje demokracije, potrdile uspešnost posredovanja z metodo prepričevanja. Menim, da je zlasti pomembno sistematično pregledati učinkovitost sosedske politike s stališča gruzijskih dogodkov. Gruzijska moč se preizkuša. V vsakem primeru je dialog z deljeno opozicijo, ki se ne sme izključiti iz tega procesa, neizogiben. Kljub naši podpori mora Tbilisi na januarskih volitvah dokazati, kako močen je demokratični sistem države.

  Josep Borrell Fontelles (PSE). - (ES) Gospod predsednik, kot posebni odposlanec španskega predsedstva Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi sem imel priložnost obiskati eno od naših sosedskih območij, ki je najbolj prizadeto zaradi sporov, tj. Kavkaz, pri čemer bi bila najboljša rešitev za vse „zamrznjene“ konflikte, če upoštevamo dogajanje v Gruziji, da ostanejo „zamrznjeni“, ker v nobenem konfliktu nismo dosegli nikakršnega jasnega izboljšanja; dogodki v Gruziji, ki so bili izvrstno opisani, dejansko dokazujejo, kako težavna je pot do popolne demokracije.

Danes je Kavkaz prva bojna vrsta nove hladne vojne, lokalizirane hladne vojne. Ob prihodu v Tbilisi te pozdravi velika podoba predsednika Busha in ob prihodu na mejo z Osetijo velika podoba predsednika Putina, ki simbolizirata novo soočenje, za katerega smo mislili, da smo ga premagali.

Kar se je zgodilo, se je zgodilo, vendar smo odgovorni, da s sosedsko politiko januarja zagotovimo svobodne in pravične volitve. Težko bo. Težko je v nekaj mesecih po izrednih razmerah, v katerih so protesti nasilno zadušeni in mediji nasilno zaprti, doseči vzdušje svobode, ki omogoča izvedbo svobodnih, demokratičnih volitev; težko si je zamisliti, da se lahko po razmerah, v katerih policija na mestni ulici pretepe varuha človekovih pravic, dosežejo razmere, v katerih lahko ljudje svobodno izbirajo svojega predsednika. Vendar so takšna dejstva.

Mi, Evropski parlament, moramo z opazovalci, ki jih moramo poslati, posredovati in sodelovati pri nadzoru volitev z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, ker je v zadevnem območju ogrožena večina napredka na poti do demokracije na območju, ki je najbolj prizadeto zaradi sporov v naši soseski.

  Samuli Pohjamo (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, tudi jaz se zahvaljujem avtorjema tega poročila za odlično delo, ki sta ga opravila. Izpostavil bi, da je vloga lokalnih in regionalnih organov in civilne družbe pri izvajanju evropske sosedske politike pomembna.

Kadar želimo spodbujati evropske vrednote v sosednjih državah so zelo pomembne kulturne in študentske izmenjave ter uspešni praktični projekti, uresničeni v sodelovanju. Naj se odbor za regionalni razvoj spomni na odlične izkušnje v zvezi z načelom partnerstva v kohezijski politiki. Tudi te je treba uporabiti pri izvajanju evropske sosedske politike.

Resnični občutek približevanja se bo dosegel, če bodo ovire v zvezi s mejnim prometom zmanjšane in se bo spodbujal pretok študentov, raziskovalcev, umetnikov, novinarjev, podjetnikov in drugih.

  Bogusław Rogalski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, v zvezi z evropsko sosedsko politiko si moramo najprej zapomniti, da podpremo tiste vlade, ki spoštujejo temeljne svoboščine in človekove pravice, pri čemer moramo v državah, v katerih navedenih pravic ne spoštujejo, spodbujati spoštovanje teh pravic. Za stabilnost evropske celine je to bistveno.

Seznam držav, vključenih v evropsko sosedsko politiko, je dolg. Rad bi, da pozornost namenite dvema državama, Ukrajini in Belorusiji, ki sta lahko vključeni v evropsko sosedsko politiko.

Za nas mora biti Ukrajina najpomembnejša, pri čemer morajo sedanja pogajanja omogočiti sprejetje pridružitvenega sporazuma in potem omogočiti, da ta država postane članica EU. Takšna politika nas bo varovala pred vedno večjimi ruskimi ambicijami in ponovnim poskusom spremembe Ukrajine v satelitsko državo.

Končno, v zvezi z Belorusijo se zdi, da je pobuda Komisije, da se Belorusijo povabi na konferenco evropske sosedske politike kot opazovalko, prenagljena. Ne smemo pozabiti, da je ta država še vedno pod diktaturo Lukašenka, pri čemer krši človekove pravice in pravice etničnih manjšin. Bolje bi bilo, da bi EU zagotovila učinkovitejšo pomoč za ljudi in opozicijo v Belorusiji. Zmanjšanje stroškov vizumov za Beloruse zlasti za študente bi bil pozitiven znak v tej smeri, pri čemer mora Komisija to uvesti takoj.

  Jana Hybášková (PPE-DE). - Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala Komisiji za sodelovanje na tako edinstvenem področju, kot je evropska sosedska politika. Zdaj končno jasno razlikujemo med instrumentom širitve in evropsko sosedsko politiko.

Evropa je v zelo mirnem procesu. Do zdaj je bil izjemno uspešen. Evropska sosedska politika pomeni potrebno količino ustvarjalnega razmišljanja, ki bo varovalo ter ščitilo mir in stabilnost za naše otroke. Oskrba z energijo, priseljevanje in boj proti terorizmu so ključna vprašanja. Bolj kot bomo jasni, natančni in analitični ter manj kot bomo politični, bolje bomo pripravljeni na obravnavanje teh groženj. Dovolite mi, da izkoristim to priložnost in vas vprašam o pravni podlagi.

Nekateri akcijski načrti se bodo kmalu iztekli. Predvsem opozarjam na akcijski načrt EU-Izrael, ki se izteče aprila 2008. Nemško predsedstvo je ustanovilo posvetovalno skupino. Njena glavna naloga je bila priprava jasnih delovnih ukrepov za prihodnost. Gospa komisarka, medtem se vaše in naše delo v Izraelu zelo pozitivno odraža.

Svet in Komisija sta prejela neuradni dokument, ki govori o enostavnem dejstvu, da želi Izrael okrepiti naše dvostranske odnose, imeti letna srečanja z EU in redno sodelovati na visoki ravni. Gospa komisarka, rada bi vedela, kako bo Komisija obravnavala neuradni dokument Izraela in zlasti kako se bo lotila novega akcijskega načrta. Kako bo naš nov akcijski načrt ali okrepljen akcijski načrt izražal naše skrbi, kot so boj proti terorizmu, boj proti ekstremizmu, ksenofobija, varnost oskrbe z energijo ter seveda vprašanje človekovih pravic in mednarodna vprašanja, ženevske konvencije? Kako se bo vse to izražalo ter kako bomo odgovorili posvetovalni skupini in nemškemu predsedstvu?

  Alexandra Dobolyi (PSE). - Gospod predsednik, zelo me skrbi tudi kriza v Gruziji in priznati moram, da sem bila negativno presenečena. Nedavno dogajanje je zelo žalostno in obžalovanja vredno za vse tiste, ki podpirajo demokratični razvoj Gruzije. Poročila organizacij, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, ter poročilo gruzijskega varuha človekovih pravic so zelo zaskrbljujoča.

Glede na sedanje razmere v državi pozdravljam izjavo predsednika gruzijskega parlamenta, da bodo v petek izredne razmere odpravljene in da bodo gruzijski državljani v dveh dneh lahko normalno zaživeli. Te razmere po mojem mnenju ogrožajo ugled vlade in gospoda Sakašvilija, ki se je na oblast povzpel med mirnimi protesti leta 2003, zaradi katerih velja za najbolj demokratičnega voditelja v Kavkazu.

Predsednik Sakašvili je že sklical predsedniške volitve za 5. januar 2008, kar je pozitiven korak, ki je že prispeval k zmanjšanju napetosti v državi. Vendar mora vlada izvesti demokratične in svobodne volitve v skladu z mednarodnimi standardi, da svetu pokaže, da država napreduje. Zato mora vlada poskrbeti, da bo volilna kampanja vsem kandidatom zagotavljala svobodo izražanja. Pozdravljam dialog, ki poteka med organi oblasti in opozicijo ter je znak napredka. Prav tako od vseh udeleženih strank pričakujem ter jih pozivam, da med celotno kampanjo delujejo odgovorno in se konstruktivno vključijo v ta izziv, tj. svobodne in varne demokratične volitve.

  Grażyna Staniszewska (ALDE). - (PL) Gospod predsednik, zelo pomembno je, da skupaj s sosedsko politiko vrata Evropske unije ostanejo za vzhodnoevropske sosede odprta. Članstvo je dolgoročno možno, saj je odvisno od napredka reform in uskladitve s københavnskimi merili, vendar ima veliko simbolno in politično vrednost. Na podlagi primera svoje države vem, da ima sama možnost članstva EU moč, da se družba mobilizira in stopi na pot gospodarskih reform in demokratične spremembe.

Našim vzhodnim partnerjem danes iz Evropskega parlamenta pošiljamo jasno in pozitivno sporočilo in zdaj pričakujemo njihov odziv, ne samo s političnimi izjavami, ampak kar je najpomembnejše, tudi z dejanskimi gospodarskimi in socialnimi ukrepi. Pričakujemo, da bodo stopili na pot reform in demokracije, da bodo reformirali njihove pravne sisteme in se osvobodili političnih vplivov, borili proti korupciji in ustvarili pozitivno okolje za gospodarsko rast.

Prepričana sem, da bodo demokratična in uspešna Ukrajina, Moldavijo in upajmo, da nekega dne tudi Belorusija, dobre za prebivalce navedenih držav in Evropsko unijo v celoti.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, sosedska politika je eden od mehanizmov, ki je namenjen spodbujanju območja okrog EU, na katerem je možno sodelovanje brez spora in preprečevanju oblikovanja kulturne in gospodarske razmejitve na mejah EU. Strinjam se z izraženo zaskrbljenostjo obeh avtorjev poročila, da bi bila napaka vključiti države v Sredozemlju v to isto politiko. Bolje bi bilo ustvariti partnerstvo EU-Sredozemlje s svojimi lastnimi mehanizmi.

Menim, da bi v sosedsko politiko morale biti vključene le tiste države, ki mejijo na Evropsko unijo. Sodelovanje v tej politiki mora biti korak na poti zadevnih držav k članstvu EU, vendar le če je to nekaj, kar želijo same države ali EU. V prihodnosti bomo morali premisliti o oblikovanju ločene politike EU-Azija za sodelovanje z državami Azije, ki želijo gospodarsko in politično sodelovati z Evropsko unijo, na primer državi kot sta Gruzija in Armenija. Naše dejavnosti moramo ločiti po regijah.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Zavedamo se dejstva, da je cilj evropske sosedske politike ustvariti zanesljiv obroč varnosti in stabilnosti okrog Evropske unije za razvoj povezanih odnosov s sosednjimi državami in omogočanje izvajanja demokratskih reform v teh državah, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic, pravne države ter gospodarskem in socialnem razvoju. Moje vprašanje je: kakšno ceno smo pripravljeni plačati, da dosežemo te cilje?

Ob upoštevanju izkušenj iz preteklosti poudarjam, da so za razvoj evropske sosedske politike nujno potrebna zadostna sredstva. Po mojem mnenju 11 milijard EUR za sedemletno obdobje za 16 držav ni veliko. Učinkovitejše usklajevanje finančnih instrumentov in politik je bistven del izboljšanja financiranja evropske sosedske politike, pri čemer je izoblikovanje reforme proračuna EU odlična priložnost, da se postavijo trdni temelji za veliko učinkovitejši razvoj evropske sosedske politike v prihodnosti. Nikakor se ne bi mogla strinjati z gospodom Pflügerjem, da je to le primer zapravljanja davkoplačevalskega denarja.

Druga zadeva, ki jo poudarjam zadeva odnose med sosednjimi državami EU. Bistveno je, da ohranijo dobre odnose in se med seboj podpirajo. Nedvomno lahko s sodelovanjem rešijo večino težav. V zvezi s tem mora Evropski parlament izraziti svojo odločno podporo parlamentarni skupščini evropske sosedske politike za vzhod (EURO-NEST) ter dokazati politično odločnost in ponuditi finančno podporo za izvajanje tega projekta. EURO-NEST bi zagotovil nov zagon za učinkovitejše izvajanje evropske sosedske politike in hkrati znatno povečal parlamentarne razsežnosti te politike, v okviru katere bo Evropski parlament lahko izpolnil svojo častno poslanstvo.

  Jamila Madeira (PSE). - (PT) Vloga Evropske unije je zdaj popolnoma ključna, če želimo doseči nekatera ravnovesja, ki so bistvena za doseganje svetovnega miru in pravičnosti. Logika povezovanja z nekaterimi državami zlasti z dvostranskimi sporazumi ne sme razvrednotiti razvoja večstranskega pristopa, ki ga od nas zahteva globalna vizija.

Nesporni vpliv univerzalnih človekovih pravic in jamstvo temeljnih svoboščin v odnosu EU do sveta morata podpirati kateri koli dialog s katerim koli partnerjem na svetu zlasti v povezavi s sredozemsko regijo.

Zaradi geografske bližine te regije, njene dolgotrajne naklonjenosti, kulturne raznolikosti in stalne politične nestabilnosti mora biti EU v svojih dejanjih odločna, da zagotovi navedena temeljna načela. Zato poročevalcema čestitam, da v svojem poročilu o evropski sosedski politiki temu pripisujeta pomembnost.

Predlog o Sredozemski uniji, ki ga je medtem predložil predsednik Sarkozy, se s tem nikakor ne povezuje. Čeprav je predlog izjemno koristen, ker spodbudi razpravo o Sredozemlju, vendar predlaga, da uničimo sedanje partnerstvo, medtem ko po hkrati zavrača temeljna načela EU zlasti v zvezi s suverenostjo univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so obravnavane kot vprašanja drugotnega pomena v skladu z ločevalnim pragmatizmom, ki bi spodbudil odnose različnih hitrosti.

Naša vloga ni spodbujati upočasnitve, h katerim se zatekajo naši partnerji, ali spodbujati delitve. Spodbujati moramo razvoj in napredek zlasti na ravni pravic in sočasno stalno zagotavljati, da uporabljamo svoje naložbe za zagotovitev možnosti za rast in gospodarski napredek v celoti za celotno regijo.

Zagotavljanje dokončnega oblikovanja območja proste trgovine v regiji leta 2010 med vsemi člani je zato dosegljiv cilj, vendar ne smemo nikoli izgubiti spoštovanja za humanistične in demokratične vrednote in pravice.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Čestitam gospodu Tannocku za poročilo. Potrebujemo sosede, ki dosegajo standarde Evropske unije, ne glede na to, če ali kdaj postanejo člani Evropske unije.

Zato menim, da mora sosedska politika postati proaktivna, tj. da spremljamo razvoj razmer in prav tako podpiramo zadevne države v njihovih prizadevanjih, da dosežejo zahtevan standard.

V zvezi z razmerami v Gruziji so odločitve predsednika Sakašvilija, da organizira predsedniške volitve in referendum za vzpostavitev parlamentarnih volitev ter preklic izrednega stanja, koristne.

Vsa ta dejanja bodo prispevala k obnovitvi demokratičnega ozračja, naklonjenega nadaljevanju razprav in pogajanj za zanesljivo ureditev občutljivih razmer v Gruziji.

Podpiram zamisel, da je potrebno ponovno vzpostaviti mehanizme pravne države, svobodo izražanja in svobodo medijev. Vse politične sile v Gruziji pozivam k sodelovanju, da se oblikuje zakonodaja, ki ureja področje avdiovizualne dejavnosti, ki bi preprečila razmere, kot so nedavne.

Sedaj vladajoča stranka je tista, ki je v začetku leta 2003 vpeljala in podprla celostni sistem reform na ključnih področjih, ki so povzročile viden gospodarski napredek, ki je Gruzijo pripeljal do funkcionalnega tržnega gospodarstva in pristne demokracije.

V okviru iste vlade se je podprlo oblikovanje mehanizmov za dejansko učinkovitejše izvajanje akcijskega načrta z Evropsko unijo in okrepilo napredovanje na poti k evropski usmeritvi.

Hkrati je Gruzija postala strateški partner v sosedski politiki, ki je nepogrešljiv pri reševanju zamrznjenih konfliktov v regiji, dober posredovalec, pomemben partner v okviru regionalnega sodelovanja in strateški zaveznik v projektih energetskega sodelovanja in prevoza.

Trditve in pristop opozicije je treba upoštevati, vendar ovrednotene v notranjem in regijskem smislu celotnih političnih in gospodarskih razmer. Menim, da moramo pozorno opazovati potek razmer na območjih spora v Gruziji in odnos Ruske federacije zlasti v zvezi z bližajočim se skrajnim rokom za odločitev o statusu Kosova.

  Kader Arif (PSE) . – (FR) Gospod predsednik, nameraval sem govoriti izključno o sredozemski regiji, ki je zelo pomembna za Evropo v smislu zunanje politike, kot sta nas opomnila poročevalca, pri čemer se jima za to zahvaljujem. Zaradi svoje podpore za znatno evropsko zavezanost sredozemski regiji svarim pred tveganjem, da se evropska sredozemska politika oslabi v okviru celotne sosedske politike.

Ne želimo, da se med vzhodnoevropskimi državami in našimi južnimi sosedi razvije tekmovalnost. Evropska sosedska politika mora dvostransko dopolnjevati večstranski barcelonski proces, ki je, naj vas spomnim, referenčni okvir za oblikovanje odnosov v sredozemski regiji od leta 1995. Z upoštevanjem tega se evropski sosedski politiki ali kateremu koli drugemu projektu, namenjenemu sredozemskim državam, ne sme dovoliti, da zasenči ali zamenja barcelonske cilje, ki temeljijo na treh stebrih partnerstva v političnem, gospodarskem in socialnem razvoju, ki so edini način spodbujanja učinkovitega regionalnega vključevanja.

Zato moram poudariti dve točki. Najprej, ohraniti moramo ravnovesje pri razdelitvi sredstev med Vzhodno Evropo in sredozemskimi državami. Naša sposobnost ohranjanja trdne in visoko zastavljene evropske politike za sredozemsko regijo je odvisna od pravilnega ravnovesja. Drugič, v zvezi z načrtovanim evrosredozemskim območjem proste trgovine, ki je bil tema mojega poročila Parlamentu na začetku tega leta, poudarjam pomembnost usklajenega in postopnega pristopa, ki zadevnim državam omogoča, da dohajajo hitrost in intenzivnost odprtega sistema trgovanja, in sočasno upošteva njihove posebnosti ter zlasti šibkost nekaterih sektorjev njihovega gospodarstva. Naš cilj mora ostati trgovina, ki je namenjena razvoju.

Na koncu, želel bi, da se ti vidiki obravnavajo v poročilu, ker so nujni za določanje jasne sredozemske politike, ki temelji na dolgoročni strateški viziji razvoja in stabilizacije v tej regiji.

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, čestitam poročevalcema za njuno izčrpno obravnavanje teme. Vendar moram poudariti, da moramo, če je eden od naših temeljnih ciljev ustvariti območje miru, pozornost nameniti politični prihodnosti zadevnih držav.

Kot primer bom navedel Egipt. Ali kdo od nas ve, kaj se bo zgodilo v obdobju po končanem predsedovanju Mubaraka? Bojim se, da ne. Ali se ne zavedamo, da bo slej ali prej oblast v Egiptu prevzela muslimanska bratovščina, tj. velika islamska ekstremistična organizacija? Zato moramo razumeti, da bodo vse naše načrte za to območje ogrozile takšne razmere.

Ne želim ponovno ponavljati predloga, ki sem ga predstavil lani v prejšnji razpravi o poročilu. Predlagal sem oblikovanje zveze držav med temi državami, da se okrepijo odnosi v politični sosedstvu.

Zaključujem s poudarjanjem, da se je skupaj s pristopom k desetim državam članicam evropsko politično sosedstvo spodbujalo s ciljem ublažiti oblikovanje novih smernic za deljenje sosednjih držav. Zato mora evropsko politično sosedstvo ostati enotno, geografsko povezano in uravnoteženo med vzhodnim in južnim delom.

Poleg tega je zaradi tega, ker države, ki sestavljajo evropsko politično sosedstvo, razkrivajo politične, gospodarske in celo kulturne razlike, načelo raznolikosti ključno, vendar se ne sme uporabiti za večanje razlik med temi državami.

  Evgeni Kirilov (PSE). - Gospod predsednik, komisarka Ferrero-Waldner je imela prav, ko je na začetku rekla, da mora evropska sosedska politika spodbuditi demokratično reformo. Gruzijska vlada mora v celoti vzpostaviti običajen demokratični proces v državi in v svojih dejavnostih strogo upoštevati načela pravne države. Zlasti moramo izraziti našo zaskrbljenost zaradi resnih kršitev pravic svobodnega izražanja in dostopa do informacij. V teh razmerah je treba nadaljevati politični dialog in najti sporazumno rešitev, ki bo v interesu ljudi in demokracije v državi.

Zlasti me skrbi nasilje, ki so ga policijske sile uporabile proti miroljubnim demonstrantom. Dogodki v zadnjih dneh kažejo, da vlada ne prenaša kritike. Izgovor, da naj bi se pripravljal državni udar, pri čemer naj bi bil vključen vpliv Rusije, je milo povedano zelo sporen. Poleg tega je jasno, da je precej neverjetno, da bi bil uspešen opozicijski izzivalec, ki ga v tem trenutku ni na politični sceni, podpornik Rusije.

Pozdravljamo odločitev predsednika Sakašvilija, da predčasno skliče predsedniške volitve. Tudi današnja novica o odpravi izrednih razmer je pozitiven znak. Pričakujemo, da bodo od zdaj naprej vsi pogoji, potrebni za svobodne in poštene volitve, izpolnjeni. Eden od teh pogojev je svoboda izražanja, kar pomeni, da morajo vsi mediji, ki so bili med nedavnimi dogodki prisiljeni, da prenehajo z delom, kot sta televizijski postaji Imedi TV in Kafkasya TV, spet začeti s svojimi običajnimi dejavnostmi. Glede tega moramo biti jasni.

Menim, da bo predsednik Sakašvili dovolj drzen, da bo spremenil te negativne trende, ki so bili ustvarjeni v zadnjih tednih. Po izvolitvi je začel v Gruziji izvajati dobro reformno politiko, ki jo je treba podpreti. Verjamem tudi, da mora Evropski parlament pozorno spremljati in podpirati demokratični razvoj v državi.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, ker je že pozno, bom kratek, čeprav je to v mojo korist, ker bom sodeloval v času za vprašanja. To je bila dolga in intenzivna razprava, za katero menim, da je zajela vse bistvene vidike sosedske politike.

Prav tako menim, da se je sprejel splošni dogovor o temeljnih vprašanjih, kot je potreba, da je sosedska politika izčrpna in vključujoča politika, povezana s severom, vendar tudi z vzhodom in jugom. Prav tako moramo upoštevati posebne značilnosti držav, ki jim je namenjena. Dejansko moramo upoštevati posebne značilnosti naših partnerjev in prav tako uporabiti potrebne instrumente v skladu z navedenimi potrebami in posebnimi značilnostmi. Evropska sosedska politika ima enotni cilj, ki velja za vse partnerje, tj, oblikovanje partnerstva, ki omogoča gospodarski in socialni napredek ter krepi pravno državo in njihove demokracije.

Vendar moram povedati, da na tem in drugih forumih včasih slišim pripombo ali dejansko predlog in nasvet, da bi morda morali povečati sredstva in instrumente. Vem, da so to radodarne zamisli, vendar se moramo zavedati, da je povečanje instrumentov ali povečanje financiranje, tj. sredstev, zelo pogosto ni izvedljivo, ker je absorpcijska sposobnost naših partnerjev omejena. Zagotovo bi želeli videti, da se tudi sredstva povečajo, vendar je res, kot sem povedal, da je absorpcijska sposobnost naših partnerjev pogosto zelo omejena, zato zaradi večje količine finančnih sredstev programi ne bodo učinkovitejši ali rezultati hitrejši in vidnejši.

Menim, da je Komisija pravilno izbrala območja, na katerih se morajo oblikovati partnerstva z državami, ki so povezana z nami. Komisija deluje na različnih področjih, vključno s krepitvijo upravne zmogljivosti, krepitev pravnega sistema in zagotavljanje podpore za organizacije civilne družbe ter izobraževanje in usposabljanje – sosedska politika vključuje številna področja. Kot sem že povedal, zagotovo je edini in najpomembnejši cilj, da se ti partnerji razvijejo, kar je tudi v interesu Evropske unije.

Svet bo seveda še naprej spremljal predloge, ki jih Komisija predloži v potrditev v zvezi z evropsko sosedsko politiko, pri čemer je seveda vedno pripravljen razpravljati in obravnavati zamisli, pobude in predloge s Parlamentom.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, tudi jaz bom poskusila biti čim krajša. Mislim, da je bila to zelo uspešna razprava, in še enkrat se zahvaljujem poročevalcema. Jasno je bilo, da je v tej pomembni razpravi želelo govoriti veliko število poslancev.

Povedala bom le nekaj stvari v zvezi z nekaterimi vprašanji. Prvič, res je, da je Mavretanija država partnerica v procesu Euromed, vendar ni udeležena v sosedski politiki. To sem želela pojasniti; finančna sredstva za Mavretanijo bodo še vedno zagotovljena iz postavke afriških, karibskih in pacifiških držav.

Glede druge zadeve bi rada bila popolnoma jasna. Nekateri poslanci so podali kritike, da človekove pravice, demokracija in pravna država niso naši glavni cilji. Ravno nasprotno. Če pogledate kateri koli akcijski načrt, je eden od glavnih delov vedno osnova za čim večje spodbujanje človekovih pravic, demokracije in pravne države. Vendar je seveda potrebno nekaj časa, pri čemer s temi državami sodelujemo zlasti pri vprašanju sodstva in sodnega sistema, ki sta seveda osnova za dejanske spremembe.

Eden od poslancev iz skupine neodvisnosti/demokracije je dejal, da je proti nadaljnjemu preseljevanju. Rada bi mu povedala, da poenostavitev izdajanja vizumov vedno spremljajo sporazumi o ponovnem sprejemu; poskušamo se torej boriti proti nezakonitemu priseljevanju, poskušamo tudi spodbuditi stike med ljudmi in včasih uporabiti nekatere predloge o zakonitem priseljevanju, ki je zaradi staranja prebivalstva potrebno v mnogih naših državah.

Kar zadeva zamrznjene konflikte, pa seveda vseh sosedska politika sama ne more razrešiti. Zato imamo tudi posebne predstavnike gospoda Solane, generalnega sekretarja Sveta. S sosedsko politiko pa se trudimo ustvariti najugodnejše razmere za to. In to je zelo pomembno: v Izraelu in Palestini, ko govorimo o Magrebu ter ko govorimo o državah vzhodne Evrope.

Glede posebnega statusa Izraela je bilo postavljeno še eno vprašanje. Lahko vam povem, kot sem povedala zunanjemu ministru Tzipiju Livniju na srečanju v Lizboni, da imamo posebno posvetovalno skupino. Ta posvetovalna skupina je dejavna. Predlagane zamisli so zelo ambiciozne, zlasti tiste, ki jih je predlagal Izrael. Vendar se moramo prepričati, da se ujemajo s splošnim skladnim okvirnim pristopom sosedske politike. Znotraj tega pa gotovo lahko storimo veliko. In o tem ta trenutek razmišljamo in razpravljamo. Menim, da bomo naslednje leto v okviru Pridružitvenega sveta po vsej verjetnosti pripravili predloge za to. Nismo pozabili na to; na tem delamo.

Še nekaj besed o Gruziji: mnogi kolegi, ki so govorili o Gruziji, med njimi tudi moja kolegica Lydia Polfer, so dejali, da so razmere zelo zapletene. Vsi vemo, da so med opozicijo in vlado velike napetosti, vendar pa so tam mogoče tudi druge napetosti. Zato je po mojem mnenju zelo pomembno, da je predsednik Sakašvili sklical predsedniške volitve. Dejal je, da se bo glede datuma za parlamentarne volitve posvetoval s prebivalstvom. In upam, da se bo vidik reforme, ki smo ga resnično poskušali spodbujati, upošteval tudi v prihodnosti, zaupanje v gruzijsko vlado bo namreč močno omajano, če sedanja kriza ne bo rešena na demokratičen način. Seveda bomo storili vse, da podpremo Gruzijo.

Na koncu bi spregovorila o financiranju. Mnogo jih je dejalo, da potrebujemo več sredstev. Vendar morate vedeti, da je Evropski investicijski sklad ali Sklad za spodbujanje naložb, ki se vedno omenja, priložnost, da se več sredstev nameni tistim državam, ki jih potrebujejo za infrastrukturne projekte, energijo, prevoz itd. Zato smo rekli, da to, kar imamo, morda ni dovolj. Zato nam zagotovite več sredstev.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Rad bi vas spomnil, da se bo jutri zjutraj glasovalo o poročilu Raimona Obiols i Germŕja in Charlesa Tannocka ter da se bo o besedilih, oddanih za zaključitev razprave o izjavah Sveta in Komisije, razpravljalo 29. novembra 2007 v Bruslju.

Pisni izjavi (člen 142)

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki. – Kot predsednica delegacije za sodelovanje EU-Moldavija se zahvaljujem gospodu Tannocku, ki je poudaril, da Moldavija popolnoma izpolnjuje merila za prošnjo za članstvo iz člena 49 Maastrichtske pogodbe. Zahvaljujem se tudi njegovemu soporočevalcu gospodu Obiolsu i Germŕju za to uravnoteženo in izčrpno poročilo.

Moldavija ni samo soseda Evrope, ampak je geografsko v Evropi in mora biti zato ob izpolnjevanju treh københavnskih meril upravičena do pridružitve EU.

Čeprav akcijski načrt EU-Moldavija še zdaleč ni končan, se moramo vprašati, kaj je naslednji korak. Potrebnih je več spodbud, da se naše partnerice v Evropi spodbudi k bolečim reformam.

Da evropska sosedska politika uresniči svoje cilje, mora imeti veliko več finančnih in drugih sredstev. Za realne možnosti rešitve zamrznjenih konfliktov v Pridnestrju in Kavkazu so potrebne prave misije Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP). Trenutno ni na voljo sredstev za izvedbo teh misij.

Težko si je tudi predstavljati politiko, ki bi bila primerna za države, ki so geografsko v Evropi, in neevropske sredozemske države. Jasno je, da bo treba v prihodnosti obseg evropske sosedske politike spremeniti. Zlasti je potrebna boljša opredelitev njenega vzhodnega dela.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Poročevalcema se zahvaljujem za njuno odlično delo. Resolucija, ki jo podpiramo bo okrepila vizijo Parlamenta na tem področju sosedske politike z razvojem smernic, ki smo jih določili januarja 2006.

Ravno zato je pomembno, da se odobrita predloga sprememb 1 in 2, za katera se zahvaljujem gospodu Tannocku. Ponovno potrjujeta točke v zvezi s sosedskimi odnosi na južno atlantski meji, ki smo jih že potrdili in ki jih zdaj ne smemo pozabiti. Pomembno je ponovno izpostaviti posebni položaj otoških držav, tj. Kanarskih otokov, Madeire in Azorov, ki mejijo na naše najbolj oddaljene regije in s katerimi smo zgodovinsko povezani in smo si blizu. Zato moramo tudi ponoviti naš poziv Komisiji, da predlaga in razvije posebne politike za razširitev evropske sosedske politike, kolikor je to mogoče, na naše otoške države v Atlantskem oceanu v bližini evropske celine, ker poudarjajo našo geografsko bližino in našo kulturno in zgodovinsko sorodnost ter skupni interes medsebojne varnosti.

V tem smislu bi izkoristil to priložnost in pohvalil nedavno sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o nadaljnjem razvoju odnosov med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki.