Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 14. november 2007 - Strasbourg

11. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda so vprašanja Svetu (B6-0382/2007).

Predložena so bila naslednja vprašanja:

Vprašanje št. 1 predložil Manuel Medina Ortega (H-0777/07)

Zadeva: Politika priseljevanja, imenovana politika „vrtljivih vrat”

Nekateri politični predstavniki in strokovnjaki so predlagali sprejetje sporazuma med državami članicami, ki bi povezoval spremljanje zunanjih meja Unije s politiko priseljevanja, imenovano politika „vrtljivih vrat“, za omogočanje, da se zakoniti priseljenci Unije vrnejo v svojo matično državo brez strahu pred tem, da jih pri vrnitvi v EU čakajo zaprta vrata.

Ali Svet meni, da je ta pristop mogoč, ter ali bi bilo mogoče to politiko izvajati z neposrednim medvladnim sodelovanjem ali pa bi bilo za dosego tega potrebno oblikovati nove institucionalne mehanizme?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Kot je spoštovanemu poslancu znano, je 7. maja 2007 Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru za regije predložila sporočilo o krožnem priseljevanju in partnerstvih za mobilnost med Evropsko unijo in tretjimi državami. V tem sporočilu Komisija meni, da je krožno priseljevanje koristno sredstvo, ki se bo razvijalo na ravni Skupnosti za zagotavljanje učinkovitejšega upravljanja z migracijskimi tokovi. V sklepih o razširitvi in krepitvi globalnega pristopa k priseljevanju je junija 2007 Svet v odgovor poudaril, da bi lahko možnosti zakonitega priseljevanja, vključno z dobro urejenim krožnim priseljevanjem, koristile vsem vpletenim partnerjem.

Svet meni, da je zato treba preveriti vse možnosti dobro urejenega krožnega priseljevanja v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi strankami za sprejetje sklepa Sveta najpozneje do konca leta 2007. Potreba po obravnavanju teh možnosti krožnega priseljevanja, ki temelji na podlagi sporočila Komisije z dne 16. maja 2007, je bila prav tako poudarjena v sklepih Evropskega sveta junija 2007. Svet zdaj obravnava vprašanje sprejetja posameznih instrumentov in ukrepov za spodbujanje krožnega priseljevanja ter vprašanje možnega načina izvajanja takšnih ukrepov.

Komisija še ni predlagala nobenih posameznih ukrepov.

  Manuel Medina Ortega (PSE). - (ES) Gospod predsednik, menim, da portugalsko predsedstvo tej zadevi namenja ustrezno mero pozornosti, in menim, da je bil odgovor natančen.

Zavedam se, da se portugalsko predsedstvo zaključuje, ker je to polletje zelo kratko, vendar ne vem, ali menite, da bo mogoče, da se posamezen predlog oblikuje pred 31. decembrom, ali boste spodbujali Komisijo, da predloži bolj določene predloge zlasti v zvezi z institucionalnimi vidiki, ter ali so sedanji mehanizmi zadostni ali pa bi bilo primerneje ustanoviti neke vrste institucijo za obravnavanje krožnega priseljevanja te vrste.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, zahvaljujem se spoštovanemu poslancu za te prijazne besede. Predsedovanja so dejansko vedno krajša v drugem polletju zaradi poletnih počitnic, pri čemer nisem prepričan, ali je to dobro ali slabo. Dejansko želimo v zvezi s to zadevo do konca leta doseči znaten napredek, vendar smo prav tako seveda do neke mere odvisni od pobud, ki jih želi Komisija predstaviti in ki nam to dovoljujejo. To bi bil naš namen in naša želja. Zdaj tega ne morem zagotoviti, vendar če bo mogoče in če bomo imeli priložnost, jo bomo zagotovo izkoristili.

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). - (ES) Gospod predsednik, s predsedstvom Sveta se strinjam o politiki priseljevanja, imenovani politika vrtljivih vrat, in novimi zamislimi o modrih kartah za pridobivanje visoko usposobljenih priseljencev.

Vendar sprašujem predsedstvo Sveta, če je prepričano, da bomo lahko obvladovali velik priliv priseljencev, ki vsako leto prihajajo v Evropsko unijo, ob upoštevanju dejstva, da imajo nekatere države na svetu šibko in nizko raven razvoja.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). - (PT) Vprašanje, ki ga zastavljam v zvezi s krožnim priseljevanjem, je, ali bi morali imeti posebne mehanizme za zagotavljanje takšnega priseljevanja zlasti v zvezi z zagotavljanjem usposabljanja v zadevnih državah. S tem mislim na zdravnike in medicinske sestre iz Malavija, ki so v Združenem kraljestvu, na primer.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) O vprašanju krožnega priseljevanja se je razpravljalo ali se razpravlja in ga je Komisija na hitro zastavila med širšo razpravo o vprašanju priseljevanja v Evropi zlasti v zvezi z nezakonitim in zakonitim priseljevanjem, pri čemer je bilo krožno priseljevanje eden od navedenih mehanizmov v razpravi o vprašanjih, povezanih s priseljevanjem. Komisija se je o zadevi posvetovala in pozvala Svet, da se posvetuje in o tem razpravlja. Menim, da le mehanizem krožnega priseljevanja ne bo rešil vseh vprašanj na tem področju in v tej razpravi. To je ukrep, ki bi ga lahko predlagali in ki je način za zmanjšanje obremenitve in reševanja vprašanj, povezanih s priseljevanjem, v tem primeru tudi zakonitim priseljevanjem, vendar zagotovo ne bo rešil vseh zadevnih težav. To bo zagotovo zahtevalo širši obseg politik, za katere veste, da o njih Svet razpravlja na predlog Komisije.

Gotovo vam je znano tudi, da program portugalskega predsedovanja posebno pozornost namenja vsem vprašanjem v zvezi z nezakonitim ali zakonitim priseljevanjem. Prihodnji mesec, na decembrskem zasedanju Sveta, ki označuje konec našega predsedovanja, bi radi predstavili številne sklepe o splošnem vprašanju zakonitega priseljevanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju, ki označujejo dejanski napredek na teh dveh področjih.

V zvezi s konkretnimi tehničnimi vprašanji, namenjenim določenim skupinam, posvetovanja, v katerih Svet sodeluje in mora sodelovati, niso zaključena, pri čemer sem prepričan, da spoštovani poslance razume, da mu zdaj ne morem navesti ugotovitev teh posvetovanj zlasti za priložnostna in zelo specifična vprašanja.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 2 predložil Claude Moraes (H-0779/07)

Zadeva: Delitev bremen na področju azila in priseljevanja

Kakšen je napredek v zvezi z okvirnim programom Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov 2007–2013 glede koncepta „delitev bremen“?

Katere praktične ukrepe so države članice izvedle za doseganja pravičnega deleža medsebojne odgovornosti na področju azila in priseljevanja?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Evropski parlament in Svet sta maja 2007 potrdila tri odločitve: odločitev o oblikovanju Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013, odločitev o oblikovanju Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, ter odločitev o oblikovanju Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013. Svet je junija 2007 prav tako odobril odločitev o oblikovanju Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013. Navedene štiri odločitve so bistven del splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

V skladu s cilji, ki jih je določil Evropski svet, je cilj tega programa pravična delitev odgovornosti med državami članicami v zvezi s finančno obremenitvijo, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja EU in izvajanja skupne azilske politike in skupne politike priseljevanja.

Evropski sklad za begunce je usklajen z določbami iz člena 63(2)(b) pogodbe ES o sprejetju ukrepov za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb.

Svet spodbuja solidarnost z drugimi sredstvi. Sklepi Sveta z dne 18. septembra 2007 o okrepitvi južnih morskih meja EU so na primer spodbujali države članice, da na podlagi dvostranskega sporazuma podprejo zlasti države članice, ki so bolj obremenjene, pri čemer določajo, da se podpora lahko zagotavlja na ravni postopkov vračanja, pogojev sprejema, strokovnega znanja in izkušenj pri reševanju primerov ali prostovoljnega prevzema odgovornosti za prosilce za azil, pribežnike, upravičence do subsidiarne zaščite ali mladoletnike brez spremstva.

  Claude Moraes (PSE). - To je bila izčrpna izjava o teoretičnem stališču glede delitve bremena. Vemo, kakšni so instrumenti, vendar vas moram odkrito vprašati, kakšno je izvajanje v zvezi z Malto, Lampeduso in Kanarskimi otoki. Ali menite, da so v zadnjih šestih mesecih člani Sveta, vključno s tistimi iz Zahodne Evrope, svojo zavezanost glede delitve bremena v zvezi s temi kraji, kjer vladajo izredne razmere, vzeli resno? Nekateri od naših kolegov tukaj to poznajo in vidijo vsak dan.

Nihče ne pravi, da je Portugalska kakor koli brezbrižna glede tega vprašanja, ampak kako Svet dejavno izvaja delitev bremena? Ali se to izvaja? Prosim, da nam odkrito odgovorite.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Z veseljem odgovarjam spoštovanemu poslancu, pri čemer seveda govorim v imenu portugalskega predsedstva v skladu z njegovim mnenjem o tem vprašanju. Spoštovani poslanec ve, da preseljevanje in migracijski tokovi zlasti nezakoniti migracijski tokovi predvsem iz regij južno od Evrope predstavljajo novo težavo, ki je še pred nekaj leti ni bilo treba obravnavati.

Zato se gotovo moramo odzvati na ta nov in nepoznan pojav in ustrezno ukrepati. Vendar se kot ponavadi navedeni ukrepi, odziv in zadevni instrumenti oblikujejo postopoma, prav tako kot se postopoma oblikuje naše zavedanje o pomembnosti in resnosti te težave. V zvezi s tem moram povedati, da je ključna beseda portugalskega predsedovanja in Portugalske kot države članice v zvezi s tem vprašanjem solidarnost. Tako kot razumemo, da moramo tudi druga vprašanja, ki zadevajo eno ali dve državi članici, videti kot težavo vseh, je v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ustrezna beseda tudi solidarnost, ker se zavedamo, da ti pojavi pogosto zadevajo zlasti posamezne države.

Res je, da pogosto le govorimo, pri čemer prav tako drži, da moramo in bi morali storiti več, kot le govoriti. Vendar je prvi korak obstoječe zavedanje, da je zadevno vprašanje globalna težava, ki zadeva vse in je odgovornost vsakega. Zagotovo smo prepričani, da se lahko postopoma in realistično, vendar tudi s potrebno nujnostjo, še naprej sklicujemo na „solidarnost“ in jo hkrati uresničujemo s konkretnimi dejanji in ukrepi. To je naloga predsedovanja in to mora storiti Portugalska kot država članica. Prav tako boste razumeli, da ena sama država članica ali eno samo predsedstvo ne more vplivati na vse dogodke in vse ukrepe, kot bi si mogoče želeli. Vendar vam zagotavljam, da se vedno bolj in močneje zavedamo, da moramo to odgovornost deliti in uveljavljati solidarnost.

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Gospod predsedujoči, z vsem spoštovanjem, vendar me vaš odgovor ni prepričal, ker se, medtem ko Svet ministrov o tem premišljuje, ljudje v Sredozemskem morju utapljajo, pri čemer nekatere sredozemske države ne obvladujejo izrednih razmer, kar je razlog, da me niste prepričali. Vprašal vas bom nekaj določenega: Malta je Svetu predložila predlog o razdelitvi bremen, delitvi bremen. Pozvala je k temu, da bi stroške reševanja katerih koli priseljencev iz morja zunaj vod EU, na primer v libijskih vodah, razdelili med države EU. Rad bi vedel, kakšen je bil odgovor Sveta.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) S to zadevo sem seznanjen zelo dobro in prav tako z vprašanjem, ki ga je zastavila vlada Malte v zvezi s tem, vendar je bil odgovor na vaše vprašanje že zajet v odgovoru na vprašanje vašega kolega poslanca: predsedstvo in Portugalska kot država članica se zavedata, da je tudi Portugalska južna država in zato bomo morali tudi mi storiti čim več za zagotavljanje, da se beseda „solidarnost“ ob upoštevanju neprijetnosti in težav, ki obstajajo, dejansko izvaja v praksi, čeprav kot drugi primeri tudi ta primer zahteva vztrajnost in potrpljenje.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 3 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0781/07)

Zadeva: Ukrepi za zagotavljanje pomoči nezakonito priseljenim ženskam in otrokom

Katere ukrepe načrtuje Svet za zagotavljanje dostojnih začasnih življenjskih razmer nezakonitih priseljencev zlasti žensk in otrok, zato da države članice enotno spoštujejo svojo mednarodno zavezanost?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, ne vem ali je mogoče in ali je v okviru pravil, vendar bi rad, kadar je predstavljeno vprašanje, natančno vedel, kateri poslanec je njegov avtor, ker bo seveda moj odgovor najprej namenjen njemu.

Prepričan sem, da veste, da predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, določa posebna pravila za ravnanje s takšnimi državljani. Člen 13 predloga direktive zagotavlja nadzorne ukrepe za pogoje bivanja pred vračanjem vseh oseb, ki jih direktiva zadeva. Člen 15, ki predpisuje pogoje začasne omejitve prostosti, določa dovoljeno ravnanje z državljani tretjih držav pred njihovim vračanjem. Člen 15(3) določa, da se posebna pozornost posveti razmeram ranljivih oseb, ter posebne zahteve za mladoletnike Prav tako veste, da Evropski parlament in Svet ta predlog direktive zdaj preučujeta.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Hvala, gospod predsednik; ponavljam pripombe gospoda Moraesa: teoretično na naša vprašanja odgovarjate zelo dobro in natančno. Vendar, kaj je odgovornost držav članic, če še nimamo vaših analiz? Ali obstajajo mednarodne pogodbe in ali veljajo enako za vse države članice ali nekatere države članice iz določenih razlogov zagotavljajo več ali manj? Kakšna je odgovornost držav pristopnic, ki služijo kot tranzitne poti za nezakonite priseljence zlasti ženske in otroke? Med včerajšnjim zasedanjem sem Komisiji omenila, da je bil celo štirinajstletni nezakoniti prevoznik tajnih priseljencev priprt.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Pravkar sem dejal, da o predlogu direktive zdaj razpravljata Svet in Evropski parlament, v katerem se to vprašanje obravnava. Ker predlog direktive še ni bil odobren, ne morem natančno povedati, kateri ukrepi bodo predlagani v direktivi za zaščito in varovanje najranljivejših posameznikov, ki jih je treba najbolj zaščititi. Bomo videli. Skrb za zaščito najšibkejših se zdaj obravnava v tem predlogu direktive.

Prav tako vam lahko jasno povem, da kadar mi, portugalsko predsedstvo, obravnavamo vprašanje nezakonitega priseljevanja, vedno povemo, da boj proti njemu temelji na dveh temeljnih načelih: solidarnosti ter spoštovanju ljudi in spoštovanju humanitarne tragedije, ki je v ozadju tega pojava. Z ljudmi ne smemo ravnati kot s predmeti, pri čemer predsedstvo in Portugalska ne sprejemata ali nista nikoli sprejemala, da v teh razmerah humanitarna razsežnost ne sme biti ali mora biti drugotnega pomena. To je načelno stališče predsedstva, naše načelno stališče kot države članice EU in je stališče, ki ga ne bomo zavrgli pod nobenimi pogoji.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 4 predložil Georgios Papastamkos (H-0784/07)

Zadeva: Evropska varnostna strategija

Kakšni so najnovejši dosežki izvajanja evropske varnostne politike? Zlasti kakšni so dosežki širjenja varnostnega območja na evropsko obrobje? Ali je Svet zadovoljen s strategijama „Mir z regionalnim povezovanjem“ in „Regionalno povezovanje z mirom“ na geopolitičnem obrobju EU?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, spoštovani poslanec, v štirih letih odkar se je sprejela evropska varnostna politika decembra 2003, se je zunanja in varnostna politika Evropske unije razvijala dinamično.

Uspešno smo se odzvali na grožnje, opredeljene v evropski strategiji, s sledenjem glavni zamisli, ki je oblikovala naš pristop. Morali bi biti dejavnejši, bolj usklajeni in tudi bolj usposobljeni. Nove grožnje terorizma, širjenje orožja za množično uničenje, regionalni konflikti, degeneracija države in organiziran kriminal smo obvladovali s konkretnimi ukrepi, ki izražajo številne instrumente, ki so v Evropski uniji zdaj na voljo. Ti vključujejo diplomatske ukrepe, civilne in vojaške misije ter trgovinske in razvojne dejavnosti.

Odobrili smo učinkovit multilateralizem, podporo in povečanje našega sodelovanja z Združenimi narodi v zvezi z obvladovanjem kriz, vojni proti terorizmu in njegovemu neširjenju. Naše delovanje v zvezi z evropsko varnostno in obrambno politiko je naš najvidnejši napredek h globalnemu miru in varnosti, pri čemer kaže na našo pripravljenost na prevzemanje globalne odgovornosti. V različnih delih sveta smo od leta 2003 začeli 16 operacij za obvladovanje kriznih razmer, od tega štiri vojaške in dvanajst civilnih. Te evropske akcije varnostne in obrambne politike obsegajo tri celine in vključujejo od zgolj vojaških akcij, vključno z reformo varnostnega sektorja in institucionalni razvoj, do policijskih misij za zagotavljanje pravne države. EU je glavni pobudnik miru in stabilnosti od Aceha do Ramale, od Kinšaše do Sarajeva.

Vendar se pritisk na Unijo veča. Nedavno smo se odločili, da izvedemo vojaško misijo v Čadu in Srednjeafriški republiki, da pomagamo odpraviti regionalne posledice krize v Darfurju Prav tako smo pripravljeni izvesti policijsko misijo za zagotavljanje pravne države na Kosovu. Dejavno smo si prizadevali za mir in stabilnost v našem sosedstvu z uporabo vseh razpoložljivih sredstev od Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope do Sredozemlja. Menim, da delo, ki ga je izvajal visoki predstavnik Javier Solana, politika širitve EU, barcelonski proces, evropska sosedska politika, o kateri razpravljamo tukaj, posebni predstavniki EU v Bosni in Hercegovini, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Moldavija in Južni Kavkaz in mirovni proces na Bližnjem vzhodu ter vloga EU kot članice četverice za Bližnji vzhod in trojke za Kosovo, vključno z drugimi misijami evropske varnostne in obrambne politike, ki sem jih omenil, izražajo našo odločenost, da v našem sosedstvu ustvarimo varnost.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Hvala za vaš odgovor, gospod predsednik. Dejansko se mi zdi, da je evropska varnostna politika v misijah zunaj evropske celine uspešnejša kot pri reševanju izzivov v EU. Menim, da razmere, kot so na Kosovu, obvladovanje nastajajoče krize, politika pogojevanja v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, državi kandidatki, katere politični sistem je v resnih težavah, ter strah pred Rusi, upravičen ali ne, ki skrbi naše kolege iz držav nekdanje vzhodne Evrope – vse to nas izziva, da oblikujemo skladnejšo in učinkovitejši evropsko varnostno strategijo.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Pravkar smo na tem plenarnem zasedanju razpravljali o evropski sosedski politiki, ki je namenjena prav našim partnerjem na tej celini. Sklenili smo, da je bila ta evropska sosedska politika, ki je sestavni del naše strategije, kljub možnim težavam in izboljšavam uspešna ter je številnim našim partnerjem in sosedom zagotovila stabilnost, gospodarski ter socialni napredek.

Zaradi dobro znanih zgodovinskih razlogov številni naši partnerji zdaj prehajajo skozi faze tranzicije, utrjevanja demokracije in pravne države, pogosto pa se pri tem srečujejo s težavami, preobrati ali težkimi nalogami. To morda drži za nekatere od teh držav. Pred kratkim smo govorili o Gruziji, ko sem povedal, da sem pred tremi tedni predsedoval pridružitvenemu svetu z Gruzijo in imel priložnost, gruzijske kolege obvestiti o našem zadovoljstvu z občutnim napredkom gospodarskega razvoja kljub težavam, ki jih ima Gruzija z Rusijo. Zato moramo biti pripravljeni na velik napredek, ki ga pričakujemo in želimo, vendar moramo zaradi dobro znanih razlogov včasih pričakovati tudi nazadovanje, za katerega resnično upamo, da bo le začasno, ter upamo, da se bodo države članice in druge države hitro vrnile k napredku in k utrjevanju pravne države.

Zato moram spoštovanemu poslancu iskreno povedati, da moramo biti kljub nagnjenosti državljanov Evropske unije k skromnosti v zvezi s pomembnostjo naših dosežkov in dosežkov kot takih malo bolj prijazni do samih sebe. Menim, da smo kljub težavam nekaj dosegli.

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Ali lahko Svet Parlamentu pove, če v zvezi z vsebino reformne pogodbe glede na to, kako pogodbe Unije obravnavajo vprašanje varnosti in obrambe, glede na to, kar je včeraj tukaj povedal predsednik Republike Francije, ter glede na dejstvo, da bo Francija naslednje leto predsedovala Svetu, načrtuje skupno obrambno politiko znotraj Evropske unije v tem mandatu Parlamenta ali v naslednjem, in kdaj bi se to lahko zgodilo?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Kot spoštovani poslanec ve, Svet ne komentira govorov voditeljev držav članic Evropske unije. Dejansko pa sem opazil mnenje predsednika Sarkozya, saj gre za mnenje voditelja zelo pomembne države članice EU. Ali bomo nadaljevali v tej smeri ali ne, proti Evropi z razširjeno obrambo, bo moral odločati Svet, in kot si lahko predstavljate, ne morem napovedati odločitev Sveta. Če bo odločitev Sveta takšna, potem bomo dejansko lahko nadaljevali v tej smeri, vendar je odločitev jasno v rokah Sveta in kot veste, je obramba posebno področje, ki zahteva zelo močno soglasje. Nisem jasnovidec in vam zato ne morem povedati, do kakšne mere se bo ta zamisel razvila. Bomo videli, ampak ker gre za predlog predsednika Sarkozya, se ga bo kot vse njegove predloge pozorno poslušalo.

  Predsednik. − Vprašanje št. 5 predložil Bernd Posselt (H-0788/07)

Zadeva: Pristopna pogajanja z Makedonijo

Kakšna je ocena Sveta v zvezi z napredkom približevanja Makedonije EU in kdaj bo po njegovem mnenju mogoče določiti datum za začetek pristopnih pogajanj?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, spoštovani poslanec, odločitev Evropskega sveta decembra 2005, da Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podeli status države kandidatke, je bila priznanje reformnih dosežkov te države. Evropski svet je izjavil, da bo treba razmisliti o nadaljnjih korakih v zvezi s članstvom v EU, najprej ob upoštevanju razprave o strategiji širitve, kar je bilo določeno v sklepih Sveta z dne 12. decembra 2005 in s čimer se je zaključilo „novo soglasje“ o širitvi, ki smo ga dosegli na zasedanju Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2006, nato ob upoštevanju izpolnjevanja københavnskih meril Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter zahtev stabilizacijsko-pridružitvenega postopka in učinkovitega izvajanja stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter nazadnje ob upoštevanju potrebe po dodatnem velikem napredku pri odzivanju na druga vprašanja in merila za članstvo, ki so vključena v mnenje Komisije, ter potrebe po izvajanju prednostnih nalog evropskega partnerstva.

V svojih vmesnih poročilih je Komisija podrobno pregledala razvoj. Glede na oceno stanja v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, kot je določena v poročilu Komisije iz leta 2006, je Svet na svojem zasedanju 11. in 12. decembra 2006 izrazil obžalovanje, ker se je izvajanje opazovanih reform v letu 2006 upočasnilo. Evropski svet je 14. in 15. decembra ponovno poudaril, da je napredek vsake države pri približevanju Uniji še naprej odvisen od njenih prizadevanj za izpolnjevanje københavnskih meril in pogojevanja stabilizacijsko-pridružitvenega postopka. Svet je Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo pozval k pospešitvi izvajanja reform na ključnih področjih in k izvajanju prednostnih nalog, ki so opredeljene v evropskem partnerstvu, da bi napredovala pri postopku pridružitve. Četrto srečanje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Evropsko unijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo je potekalo 24. julija letos. Med sporočili iz skupnega stališča Unije za stabilizacijsko-pridružitveni svet je zlasti pomembna njegova vztrajnost pri tem, da sta stabilnost in običajno delovanje demokratičnih institucij temeljna vidika političnih meril, ki so nujna za zagotavljanje napredka v smeri evropske integracije. Institucije, kot so vlada, parlament in predsedstvo, morajo učinkovito delovati in sodelovati. Izpolnjevati morajo tudi svoje različne vloge in delovati vzajemno, kot je določeno z ustavo. Vzpostaviti in ohranjati je treba konstruktivno politično ozračje, da se lahko država osredotoči na potrebne reforme na poti do članstva v Uniji. Še naprej si je treba prizadevati za vzpostavljanje zaupanja med etničnimi skupnostmi na vseh ravneh. Unija je ponovno poudarila, da je bilo trajno izvajanje ohridskega okvirnega sporazuma ključni element za določanje političnih meril. Zelo si je treba prizadevati za doseganje čim širšega političnega sporazuma o zadevnih reformah, pri čemer je treba celostno izpolnjevati besedilo in duh sporazuma.

Na srečanju je bila ponovno poudarjena pomembnost doseganja napredka na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Hkrati je Svet tudi poudaril, da sta regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi temeljni del postopka integracije EU. Na koncu naj povem še, da Svet natančno pregleduje poročilo Komisije, ki je bilo objavljeno 6. novembra in ki bo tema za sklepe na zasedanju sveta za splošne zadeve in zunanje odnose decembra letos.

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Zahvaljujem se predsedujočemu Svetu za njegov izčrpen odgovor. Postavil bom le dve kratki dodatni vprašanji. Ali menite, da bo možno določiti datum za začetek pristopnih pogajanj enkrat naslednje leto? Makedonija ima status države prosilke že več kot dve leti in zagotovo je skrajni čas, da razmislimo o datumu.

Moje drugo dodatno vprašanje je: kakšen pristop bomo sprejeli? Ali poskušamo pristop Makedonije povezati s pristopom drugih držav, na primer Srbije, in ali to državo res obravnavamo ločeno od drugih?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Spoštovani poslanec bo razumel, da ne morem povedati, ali smo v položaju za določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo v prihajajočem letu. Izpolnjeni morajo biti težavni in zahtevni pogoji ter merila, preden se lahko takšna pogajanja začnejo, zato bo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija bližje ali bolj oddaljena temu, da jo obvestimo o datumu začetka pogajanj, glede na izpolnjevanje teh meril in pogojev. Vendar menim, da je država kandidatka tista, ki bo bolje kot Evropska unija odgovorila na to vprašanje.

Glede povezanosti z drugimi pridružitvenimi postopki pa predsedstvo Sveta že od nekdaj meni, da je treba vsako državo kandidatko ocenjevati ločeno z lasnimi merili. Če država kandidatka ustreza merilom, ker izpolnjuje obveznosti in pogoje za začetek pristopnih pogajanj, bi ji tak status morali podeliti ne glede na to, kaj se lahko zgodi pri vzporednih postopkih z drugimi državami kandidatkami.

  Predsednik. − Vprašanje št. 6 predložila Sarah Ludford (H-0790/07)

Zadeva: Ohranjanje tigrov

Kaj je EU že storila in o kakšnih dodatnih ukrepih razmišlja v zvezi s spodbujanjem in pomočjo Indiji ter drugim ustreznim državam pri ohranjanju populacije tigrov na način, ki vključuje lokalne prebivalce in jih dejavno vpleta v zaščito teh populacij živali?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, spoštovana poslanka, Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) zagotavlja mednarodni pravni okvir za ohranjanje tigrov in drugih ogroženih vrst. EU in njene države članice so močne politične in finančne podpornice Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

V zadnjih letih je EU posebej poudarjala potrebo po bolj intenzivnih prizadevanjih pri praktičnemu izvajanju CITES nadzorov za zmanjšanje nezakonitega pokola in trgovanja ter za zagotavljanje trajnostne trgovine z vrstami. Da bi to potrebo še bolj poudarila, je Komisija objavila priporočilo št. 207/425/ES z dne 13. julija 2007, v katerem opredeljuje niz ukrepov za izvrševanje uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi. Vrsta „panthera tigris“ je na seznamu v prilogi A uredbe Komisije (ES) št. 1332/2005 z dne 9. avgusta 2005 in je prav tako na seznamu v Dodatku I h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kar pomeni, da se osebki te vrste lahko odvzamejo le v izjemnih okoliščinah, ki so določene s strogimi merili. Če se izpolnijo ta merila in se dovoli trgovanje, je treba zagotoviti, da dejavnost nima uničujočega učinka za ohranitev vrst.

Opozarjamo vas tudi na potrebo po mednarodnem sodelovanju in zlasti po gradnji kapacitet za lažje izvajanje politik o ohranitvi in trajnostni uporabi prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst v državah, kjer najdemo takšne vrste. EU je zato podprla odločitev glede azijskih velikih mačk, ki je bila odobrena na 14. srečanju pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v začetku tega leta s ciljem okrepiti prizadevanja pri izvajanju in ohranjanju.

Poleg tega smo pripravljeni zagotoviti pomoč Indiji in drugim državam na območju distribucije pri izvajanju teh odločitev. Priznavamo, da učinkovito izvajanje meril za ohranjanje zahteva sodelovanje lokalnih prebivalcev. Prek Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami smo poudarili potrebo po podpori in sodelovanju lokalnih in ruralnih skupnosti pri upravljanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter posledično pri preprečevanju nezakonite trgovine z njimi.

  Sarah Ludford (ALDE). - Predsedstvu Sveta se za to najlepše zahvaljujem in bom prebrala omenjene dokumente.

Vendar je težava v tem, da razmere v zvezi s tigri predstavljajo resničen problem. Prostoživečih je verjetno ostalo le še 3000. Do leta 2020 bi lahko prostoživeči tigri izumrli. Glavna težava je divji lov, ki ga spodbuja donosna nezakonita trgovina s kožo in drugimi deli tigrov, ki naj bi se razprostirala do vzhodne Evrope. Indijske gozdarski organi pravijo, da zaradi dolgotrajnega pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo obvladovati skupin divjih lovcev. Ali lahko EU pri tem pomaga? Ali imamo kakšne posebne projekte?

Kitajski uradnik je nedavno dejal, da se je zelo težko upreti pritisku v zvezi z odprtjem trgovine s tigri. Nedvomno je ključna izobrazba, vendar tudi zagotavljanje gospodarskega interesa lokalnega prebivalstva pri ohranjanju višjih ravni. Kaj EU pravzaprav počne v zvezi s posebnimi projekti?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Spoštovana poslanka, v svojem govoru sem obsežno, široko in podrobno predstavil mednarodni pravni in sodni okvir, v katerem se nahaja in deluje Evropska unija. Prav tako sem izrazil pripravljenost, prizadevnost in zavezanost Sveta, da naredi čim več znotraj tega mednarodnega okvira za zagotavljanje, da se bodo določena merila učinkovito uporabljala.

Prav tako sem jasno povedal, da priznavamo potrebo po skupnem delovanju z lokalnim prebivalstvom, ki imajo neposreden stik z ogroženimi vrstami. Spopadanje z divjim lovom in podobnimi nezakonitimi dejavnostmi ni lahka naloga, kot vedo ljudje z izkušnjami pri teh razmerah. Zavedajo se, da gre za težavno, vendar potrebno bitko, in s to oceno se strinjam.

Celotna evropska javnost je na vaši strani, saj se glede na to, kar zadnje čase vidimo v zvezi z nezakonitim trgovanjem z ogroženimi vrstami, ljudje veliko bolj kot prej zavedajo potrebe po opozarjanju na ta vprašanja. Pritisk javnega mnenja in pozornost, ki se mu posveča v zvezi s temi razmerami, sta zato zdaj precej večja kot prej. Zato lahko računate na to javno ozaveščenost, ki je tudi potrebna za zagotavljanje, da bomo lahko v EU in državah članicah delovali bolj učinkovito. Kot sem rekel, moramo priznati, da gre za težko bitko.

  David Martin (PSE). - Gospod predsedujoči Svetu, jasno ste poudarili, da si skupaj s Svetom prizadevate za zaščito in ohranitev tigrov. Indijski ministrski predsednik je v več izjavah prav tako jasno izrazil predanost zaščiti tigrov. Ali mislite, da bi lahko glede na to, da smo vključeni v dvostranska pogajanja z Indijo za pripravo nove dvostranske pogodbe med EU in Indijo, to temo vključili v pogodbo in presegli naše sedanje obveznosti iz Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, da bi pomagali pri izobrazbi, usposabljanju, ohranjanju, skratka pri vrsti ukrepov, o katerih je govorila baronica Ludford?

  Reinhard Rack (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, moje vprašanje je povezano s to temo, vendar ima malo drugačen vidik. Menim, da so vprašanja, kot je to, o katerem razpravljamo, vzbudila močna čustva med splošno javnostjo, kar ste ustrezno omenili. Vendar, omenili ste tudi pravne razmere, ali smo mi v Evropski uniji res upravičeni do prilastitve zakonodajnih ali pogodbenih pooblastil pri vsakem vprašanju, ki zares skrbi kogar koli v EU? Ali ne se bi morali malo omejiti pri teh zadevah?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, priznam, da nisem popolnoma razumel drugega vprašanja, morda zaradi zamud pri tolmačenju.

Glede vprašanja tigrov in dialoga z Indijo naj iskreno povem, da gre za specifično vprašanje, o katerem še nisem razmišljal, ampak o katerem bomo razmišljali v prihodnosti, zato si bom zapomnil predlog spoštovanega poslanca. Pri našem dvostranskem dialogu z Indijo, kmalu bo potekal vrh med EU in Indijo, bi lahko razpravljali o tem vprašanju zaščitenih vrst in kako lahko ogrožene vrste bolje zaščitimo.

Priznam, da zaradi tolmačenja nisem razumel vašega drugega vprašanja.

  Reinhard Rack (PPE-DE). - (DE) Najlepša hvala, opravičujem se, ker sem govoril tako hitro. Zavestno sem se skušal izogniti predolgemu govoru. Menim, da je pomembno, da se ukvarjamo s takimi vprašanji, če so ta pomembna za prebivalce Evrope. Po drugi strani bi se morali zavedati pravnih omejitev Unije in skrbeti za čim boljše spoštovanje teh omejitev.

Pristop, ki ste ga predlagali, se zdi zanimiv, vendar ne smemo dopustiti obtožb, da Unija prevzema pristojnost za vsa globalna vprašanja.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Strinjam se s spoštovanim poslancem, Evropska unija ne more prevzeti odgovornosti za vse in ne bi smela biti kriva za vse. V skladu s pogodbami je veliko teh vidikov in odgovornosti v pristojnosti držav članic, v tem primeru gre za odgovornosti držav članic in držav, kjer se te razmere odvijajo.

Evropska unija ni in ne more biti tista, ki bo reševala vse težave, zlasti ker obstaja načelo subsidiarnosti, ki ga moramo vedno spoštovati.

  Predsednik. − Vprašanje št. 7 predložil Gay Mitchell (H-0792/07)

Zadeva: Neevropska redišča za finančne storitve

Ali lahko Svet poda izjavo o sodelovanju z neevropskimi finančnimi središči na področjih skupnega interesa?

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, spoštovani poslanec, v sklepih, sprejetih maja 2006, se je Svet strinjal z belo knjigo o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010. Svet se je strinjal predvsem s predlaganimi zamislimi v zvezi z naraščajočim pomenom zunanjih razsežnosti pri finančnih storitvah, in sicer poglabljanja in razširjanja regulativnih dialogov s tretjimi državami ter delovanja za odprtje globalnega trga finančnih storitev v prihodnosti.

Na pobudo portugalskega predsedstva Svetu je Svet za ekonomske in finančne zadeve pregledal razmere v zvezi z makroekonomskimi, finančnimi in regulativnimi dialogi z glavnimi partnerji Unije Združenimi državami, Japonsko, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Med razpravo je bil večkrat poudarjen pomen teh strateških dialogov. Takšni dialogi omogočajo utrjevanje konvergence, sodelovanja in medsebojnega razumevanja med globalnimi partnerji in s tem pomagajo olajšati dostop do posameznih trgov in spodbujati makroekonomsko in finančno stabilnost, zlasti pri finančnih storitvah. Dialogi so prinesli znaten napredek v zvezi s konvergenco in enotnostjo računovodskih standardov.

Svet podpira delo Komisije in meni, da globalizacija trga finančnih storitev zahteva večja prizadevanja za doseganje konvergence in sodelovanja na mednarodni ravni v skladu s strateško vizijo Komisije in Sveta o potrebi po krepitvi zunanjih dimenzij lizbonske strategije prek spodbujanja mednarodnega pristopa k regulativnem sodelovanju in konvergenci ter enotnostjo standardov.

Poudarjen je bil tudi pomen za Evropsko unijo, da se zagotovi usklajen pristop na tem področju, ter mnenje, da je treba Svetu še naprej redno posredovati informacije o razvoju takšnih dialogov.

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Predsedstvu Sveta se zahvaljujem za odgovor. Ali se predsedstvo Sveta zaveda, da so nekateri prepričani, da bi lahko imele države v razvoju velike koristi od sektorja finančnih storitev? Zlasti glede na izkušnje Portugalske v Afriki sprašujem predsednika Sveta, če nima pripravljenega odgovora na to, ali bi lahko omogočil, da se to vprašanje obravnava in si zanj prizadeva, ker bi lahko to bil način pomoči ne le državam v razvoju, ampak tudi pri globalnih izmenjavah, ki bi zelo koristile tudi temu delu sveta.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Spoštovani poslanec ima prav, za vas nimam pripravljenega pisnega odgovora, ampak vam bom povedal svoje mnenje. V zvezi s tem smo zjutraj imeli zanimivo razpravo o globalizaciji, kjer smo razpravljali tudi o finančnih storitvah in vprašanjih, povezanih s pretresi na nekaterih finančnih trgih.

Menim, da je temeljno vprašanje glede odnosa z Afriko, ki je tesno povezano z vrhom Evropa–Afrika, vprašanje v zvezi s položajem Afrike pri globalizaciji. Ali naj bo Afrika polnopravna partnerica, kot menimo mi, pri težavah in izzivih, ki jih sproža globalizacija, ali naj bo dejavna partnerica in ali naj ima na razpolago učinkovite instrumente, da bo dejansko lahko polnopravna partnerica pri globalizaciji, ali si po drugi strani mi želimo Afrike, ki je obsojena na vojno, nestabilnost, pomanjkljiv razvoj in revščino?

Zato se lahko v tem okviru le strinjamo s finančnimi ali drugimi instrumenti, pobudami ali mehanizmi, ki bi Afriko dejansko lahko uvrstili na seznam pogovorov, razprav o globalnih temah z vsemi nami, z Evropsko unijo in drugimi večjimi nastajajočimi zvezami.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Hvala gospod predsednik in gospod predsedujoči Svetu, da ste na razpravi ostali dalj časa, tako kot vsi mi; to cenimo.

Kaj po vašem mnenju ovira večji napredek na tem področju in ali mislite, da se glede na sedanje razmere dovolj ukrepa? Govorimo namreč o zaupanju potrošnikov v sektor finančnih storitev v Evropi in zunaj nje.

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. − (PT) Vprašanje o izvajanju dialogov in podobnih temah na tem področju, ki je del vprašanja, ki so mi ga zastavili, je uravnavala Komisija, ki je odgovorna za to področje. Prav tako moram priznati, da nisem finančni strokovnjak in zato nimam podrobnega znanja, ki je potrebno za tehnični odgovor. Sprašujete po tehničnem odgovoru in tega vam ne morem dati. Lahko vam dam političen odgovor, ki bo začrtal novo stvarnost, novo težavo in nov izziv, ampak tudi novo priložnost. To težavo je treba pregledati in zdaj je bila pregledana ter razvita do razsežnosti, kakršnih še ni bilo. Tudi mi v Evropski uniji moramo iskati ustrezne odgovore, ko se pojavijo težave, in na razpolago moramo imeti potrebne instrumente, ko gre za razvoj in napredek.

Ne morem vam natančno povedati, katere ovire so nastale ali lahko nastanejo, čeprav vam lahko podam mnenje, kar sem tudi storil, o politiki EU in nalogah Sveta na tem področju. Na koncu naj povem, da sem vesel, ker sem lahko tukaj z vami dalj časa, zlasti ker se moj mandat bliža koncu. Imam le še eno priložnost, da sem z vami, zato jo moram izkoristiti.

  Predsednik. − Na vprašanja, na katera se zaradi pomanjkanja časa ni odgovorilo, se bo odgovorilo pisno (glej prilogo).

Čas za vprašanja se je iztekel.

(Seja je bila prekinjena ob 19.45 in se je nadaljevala ob 21.05)

PREDSEDUJOČI: Edward McMILLAN-SCOTT
Podpredsednik