Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 28. november 2007 - Bruselj

15. Skupna načela prožne varnosti (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0446/2007) gospoda Christensena v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o oblikovanju skupnih načel prožne varnosti (2007/2209(INI)).

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, mislil sem, da me prosite, naj s svojim govorom, ki ga nisem pripravil, zaključim razpravo o listini, zato sem malce v zadregi.

Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vprašanje o prožni varnosti je zdaj ključno za evropski program ter je bistveno za prihodnost gospodarskega in družbenega modela Evrope. To je zapleteno vprašanje, ki vključuje sposobnost urejanja sprememb, spodbujanje zaposlovanja in reformo socialne varnosti v hitro spreminjajočem se globalnem okolju, kar zahteva odzive na izzive svetovne konkurence, tehnološke inovativnosti in staranje prebivalstva. Potrebujemo bolj prilagodljive trge, vendar to pomeni, da moramo zagotoviti boljše pogoje in instrumente ter večjo varnost našim državljanom, da lahko te spremembe rešujejo pozitivno. To je izziv s katerim se srečujemo.

Menimo, da je portugalsko predsedstvo poskušalo dejavno prispevati k iskanju celostnih in uravnoteženih rešitev na tem področju. Po junija predstavljenem sporočilu Komisije smo bili odgovorni za vodenje postopka z namenom izvedbe mandata Evropskega sveta in doseganje soglasja o skupnih načelih prožne varnosti. Sporočilo Komisije je seveda oblikovalo odlično izhodišče za to delo, ker nam je pomagalo razviti idejo in razširiti razpravo o rešitvah, ki bi lahko pomenile skupno platformo za različne smernice, ki jih bodo morale upoštevati države članice.

Ob upoštevanju, da so izhodišča in razmere različne, bodo različne tudi rešitve. Zaradi oblikovanja pogojev za napredek na tem področju, smo razvili različne pobude z glavnimi udeleženci na evropski ravni, vključno s konferenco o izzivih prožne varnosti. Konferenca je bila dobro obiskana na političnem področju, na njej pa so potekale razprave o razvoju v zvezi s tem ter o prihodnjih izzivih. Prav tako smo si prizadevali analizirati izkušnje iz držav, v katerih so uporabljali modele z dobrimi rezultati, in ugotoviti, katere elemente teh modelov je mogoče uporabiti v drugih razmerah. Prav tako smo pridobili mnenja strokovnega odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora regij. Razen tega smo si prizadevali spodbuditi k vključitvi socialne partnerje na tem področju, ker se zavedamo, da novi model zahteva odločno zavezanost vseh zainteresirani strani in hkrati upoštevanje interesov vseh udeleženih.

V tem smislu je bil dogovor, ki smo ga dosegli s socialnimi partnerji na tristranskem socialnem vrhu 18. oktobra v Lizboni, pomembna spodbuda za to razpravo. Socialni dialog na različnih ravneh in vključevanje socialnih partnerjev so odločilni pri zagotavljanju uspeha katere koli strategije za reformo trgov dela. Vključevanje vseh v tem postopku je ključno za iskanje uspešnih rešitev, pri čemer potrebujemo zaupanje med socialnimi partnerji in v institucijah. Pripravljeni moramo biti sprejeti in prevzeti odgovornost za spremembo. Poudariti želim kakovost razprave in posredovanje na vseh stopnjah, v tehničnem in akademskem smislu ter v smislu razprave o politični vsebini in o postopku.

Kot rezultat vsega navedenega dela, med katerim smo lahko vedno računali na pomoč Komisije, lahko Svet zdaj sprejme niz skupnih načel o prožni varnosti, ki jih bomo, upajmo, uradno sprejeli na seji 5. in 6. decembra. Ta skupna načela, o katerih smo se vsi strinjali, vključujejo zlasti upoštevanje raznolikosti nacionalnih razmer, ki bodo zahtevale različne pristope in rešitve, potrebo po odpravi segmentacije trga dela, različne razsežnosti prožne varnosti (delovno zakonodajo, izobraževanje, usposabljanje, socialno varstvo), priznavanje pomena socialnega dialoga v tem smislu, spodbujanje socialne vključenosti, nediskriminacije, enakosti ter usklajevanja dela in družinskega življenja ter tudi zagovarjanje potrebe po zagotavljanju združljivosti politike z zanesljivostjo in trajnostjo javnih financ. Poudariti želim, da v tem parlamentu dejansko obstaja splošno soglasje. Poudariti moram odlično delo, ki smo ga opravili in ki ga je ta parlament opravil na tem področju.

Po sprejetju bodo splošna načela sestavljala bistveni instrument za izvajanje naslednjega obdobja lizbonske strategije. Države članice bodo pozvane, da upoštevajo ta načela pri oblikovanju in izvajanju svojih nacionalnih politik z razvojem svojih mehanizmov in pristopov glede na svoje posebne razmere, ki jih bomo spremljali v okviru nacionalnih programov reform. Prav tako bomo spodbujali socialne partnerje na vseh ravneh za pomoč pri oblikovanju in izvajanju ukrepov prožne varnosti ter za uporabo skupnih načel kot referenco. Menimo, da je bistveno vlagati v socialno mobilizacijo naših državljanov v okviru te strategije, pri čemer moram omeniti bistven pomen vključevanja tega parlamenta. Glede na politično zastopanje in bližino državljanom, lahko ta parlament odlično prispeva k zagotavljanju boljšega razumevanja ideje o prožni varnosti. Ključno načelo je, da je treba prožno varnost in zaščito obravnavati kot elemente, ki se medsebojno podpirajo in krepijo, in ne kot nasprotujoče si elemente, pri čemer morajo državljani to popolnoma razumeti.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, sporočilo Komisije o prožni varnosti je sprožilo pomembno in koristno razpravo v vsej Uniji. Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Christensenu in drugim poslancem, ki so dejavno sodelovali v razpravi o prožni varnosti.

Zaradi vaših prizadevanj in sodelovanja z drugimi parlamentarnimi odbori bo lahko Evropski parlament sprejel resolucijo, ki bo pomembno podprla pristop iz predloga Komisije. V naši družbi je varnost odvisna od spremembe. Zdaj moramo usklajevati načine za iskanje novih oblik varnosti: boljša znanja, sposobnosti iskanja nove zaposlitve, sodobne varnostne ukrepe, ki so prilagojeni novemu trgu dela.

V zadnjih letih so se za vsako izgubljeno delovno mesto v industrijskem sektorju Evrope oblikovala štiri nova delovna mesta v drugih sektorjih. Najpomembnejše je vprašanje, kako pridobiti nadzor nad temi spremembami in kako uspešno upravljati z njimi. Prav tako moramo postaviti vprašanje o vzrokih za segregacijo trga dela v veliko državah članicah.

Močno pozdravljam poročilo, ki ga danes obravnavate. To poročilo priznava, da je prožno varnost mogoče obravnavati kot strategijo za reformo trga dela. Besedilo prav tako podpira štiristransko politično strukturo, ki jo je za prožno varnost oblikovala Komisija. Prav tako lahko v celoti podprem predlog, ki zadeva skupna načela iz odstavka 15 tega poročila. Vaši predlogi so skoraj enako usmerjeni kot predlogi Komisije v njenem sporočilu. Razumem vašo željo, da se nekatere zadeve, kot so ukrepi za boj proti negotovosti, natančneje razložijo. Vendar menim, da morajo biti načela jedrnata in jih je treba obravnavati s stališča celotnega sporočila.

Prav tako pozdravljam sporazum evropskih socialnih partnerjev z analizo težav trga dela, pri čemer je bila ta analiza predstavljena na nedavnem tristranskem socialnem vrhu v Lizboni 18. oktobra 2007 in med drugim tudi obravnava prožno varnost. Ta sporazum kaže, da lahko socialni dialog zagotovi dejanske rezultate. Seveda ste se v vašem predlogu resolucije sklicevali na to skupno analizo.

Zdaj bom odgovoril na nekaj kritičnih stališč iz vašega poročila. Vem, da menite, da mora biti razprava o prožni varnosti bolj uravnotežena. Naprej vas želim opozoriti, da je sporočilo Komisije rezultat intenzivnega dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi in previdnih posvetovanj z vodilnimi strokovnjaki na tem področju. Prepričan sem, da je pristop Komisije uravnotežen, ker je cilj podpreti hkrati prožnost in varnost ter, kot že navedeno, dva elementa, ki se med seboj dopolnjujeta in si nikakor ne nasprotujeta.

Jasno je, da se razprave o prožni varnosti ne sme zlorabiti za prehod na deregulacijo trga dela. Ravno nasprotno, prožna varnost in mobilnost morata imeti višji cilj: torej boljša delovna mesta, boljšo uravnoteženost med delom, družinskim in zasebnim življenjem, učinkovitejše gospodarstvo kot celoto. Kot veste bo v naslednjih nekaj tednih Svet sprejel odločitev o skupnih načelih prožne varnosti. Potem se bodo nadaljevale razprave, ki jih načrtujejo vse zainteresirane strani, pri čemer bodo omogočile prizadevanje za strategije prožne varnosti na nacionalni ravni ob upoštevanju posebnih značilnosti posameznih držav. Prepričan sem, da bodo posamezne zainteresirane strani omogočile doseganje uravnoteženega pristopa na področju prožne varnosti.

Glede stroškov je treba upoštevati, da so stroški, povezani s politiko prožne varnosti, veliko nižji od dejanskih koristi v zvezi z bolj dinamičnim trgom dela in zmanjšanjem brezposelnosti. Razen tega v veliko primerih to ne bo povečalo finančnih stroškov, ampak bo povečalo učinkovitost uporabe sredstev, ki so na voljo.

Prav tako želim odgovoriti na odstavek poročila, v katerem je navedeno, da morajo biti pogodbe za nedoločen čas osnova sistema socialne varnosti. Komisija nikakor ne namerava zmanjšati pomena pogodb za nedoločen čas. Vendar menim, da moramo sprejeti bolj splošne sisteme socialne varnosti, ki bi veljali za pogodbe za nedoločen čas in za zaposlitve s krajšim delovnim časom: skratka, namen je tudi tem oblikam zaposlovanja zagotoviti ustrezno kritje socialne varnosti in ne oslabiti pogodb za nedoločen čas.

Gospod predsednik, menim, da je razen teh nekaj pomislekov poročilo koristen in pomemben prispevek k razpravi o prožni varnosti, in se za to še enkrat zahvaljujem Evropskemu parlamentu.

  Ole Christensen, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesel sem, da sem danes tukaj kot poročevalec. Pogajanja v Parlamentu so končana in predstavimo lahko uravnoteženo poročilo, ki izraža odnose celotnega političnega spektra. Celotna zamisel v ozadju teh smernic o prožni varnosti je soočiti se z izzivi, s katerimi se srečujejo trgi dela v Evropi. Uporabil sem množino „trgi dela“, ker poročilo priznava, da ni „enotnega pristopa za vse“, kar zadeva prožno varnost. Čeprav ni skupnega modela prožne varnosti, moramo priznati, da se Evropa na trgih dela sooča z mnogimi skupnimi izzivi, pri katerih je potreben skupen odziv. Demografski izzivi pomenijo, da bo leta 2050 za enega upokojenca delalo 1,5 zaposlenega. Zdaj za enega upokojenca delajo trije zaposleni. Okoli 100 milijonov Evropejcev živi v revščini ali na pragu revščine. Če primerjamo države, med katerimi so razlike velike, kot so države v vzhodni in zahodni Evropi, so vplivi neenakosti še kako dobro vidni. Vendar so vidni tudi znotraj držav, v katerih je neenakost vedno večja. V Evropi lahko 6 % zaposlenih označimo za zaposlene, ki živijo pod pragom revščine, vedno večje število pa se jih srečuje s slabšimi delovnimi pogoji z negotovimi razmerami zaposlitve in zelo slabimi delovnimi pogoji. Vedno več je pogodb za določen čas in začasnega dela, običajne pogodbe za nedoločen čas pa so ogrožene. Takih priložnostnih zaposlitev je v Evropi 12 %. Poleg tega se povečujeta neprijavljeno in nezakonito zaposlovanje. V nekaterih državah nezakonito zaposlovanje predstavlja skoraj 15 % vseh zaposlitev. Ta tok dogodkov moramo prekiniti, ker je za Evropo drag ter ker te negotove in nestabilne delovne okoliščine pogosto prizadenejo šibke družbene skupine.

Izobraževanje v Evropi je najpomembnejša surovina na konkurenčnem svetovnem trgu, vendar mu ne posvečamo dovolj pozornosti. Pravzaprav 15 % mladih v času, ko trg dela velik poudarek daje znanju, prezgodaj zapusti izobraževalni sistem. Tisti, ki se ne bodo pridružili večini in se izobraževali, bodo dolgoročno imeli težave, zato imamo dolžnost, da tem ljudem pomagamo.

Evropi so izzivi torej jasni. Naša odgovornost je, da posredujemo sporočilo in vizijo, kako bomo reševali te izzive. S tem v zvezi se zahvaljujem Komisiji za njen odličen prispevek. Pri tem poročilu, ki sem ga pripravil v tem parlamentu, smo dobro sodelovali. Kot poročevalec menim, da se je treba bolj osredotočiti na socialno Evropo, da se zagotovijo spoštovanje pravic zaposlenih v EU ter nova in boljša delovna mesta. Večja prožnost v organizacijah se ne sme zagotavljati na račun delovnih pogojev za zaposlene. Kako lahko to zagotovimo? Poročilo zlasti poudarja, da mora pogodba za nedoločen čas postati standardna vrsta pogodbe v Evropi. Prav tako moramo zagotoviti večjo vključenost socialnih partnerjev. Bistvo prožnega in varnega trga dela je, da se odločitve ne sprejemajo brez posvetovanja z zaposlenimi. Vključitev zaposlenih je nujno potrebna in tega pri izvajanju strategij prožne varnosti ni mogoče dovolj poudariti.

Na koncu bi rad povedal, da poročilo obravnava nekaj, kar bi lahko imenovali okvir prožne varnosti. Z drugimi besedami, nacionalna določila in pogoje za izvajanje prožnosti in varnosti. Za prožnost in prožno varnost je potreben denar. Vendar ta denar ni nepotrebno zapravljen; ta denar je naložba in prinaša koristi. Če na primer vlagate v svojo delovno silo, je to kratkoročno gledano morda strošek, vendar so izkušnje pokazale, da bo dolgoročno gledano to prineslo koristi. Zato prožna varnost, kot jo razumemo v severni Evropi, zahteva socialno državo določene kakovosti in velikosti. S tem v zvezi moramo biti odkriti in povedati, da bo razvoj dogodkov v nekaterih državah, v katerih si prizadevajo za vse nižje davke, zelo oviral financiranje varnostnega vidika prožne varnosti. Zato bom enkrat za vselej poskušal utišati vse tiste, ki trdijo, da je prožna varnost neoliberalen pojem, katerega cilj je ogroziti pravice zaposlenih. To ni res; ravno nasprotno.

Na koncu bi rad izrazil upanje, da bomo lahko prek te razprave tukaj v tem parlamentu in v Evropi razbili mite, ki se pojavljajo v zvezi s prožno varnostjo. Kot poročevalec sem z veliko pomočjo kolegov uspel oblikovati uravnotežene smernice za prožno varnost, smernice, ki kažejo, kako mora Evropa razviti svoj trg dela v prihodnosti, da bo ta konkurenčen in socialen. S tako strategijo bomo ugotovili tudi, kako odpraviti negotovost med zaposlenimi v Evropi. Zdaj se mnogi bojijo, da bodo njihova delovna mesta preseljena na drugo lokacijo in da bodo na trgu dela postali odvečni.

Na koncu se zahvaljujem poročevalcu v senci, poročevalcem drugih odborov in vsem, ki so kako drugače prispevali k poročilu. Za zaključek bi rad izrazil upanje, da bodo voditelji držav ali vlad vključili priporočila Parlamenta v svoje nadaljnje delo pri doseganju skupnih smernic za prožno varnost, ko se bodo decembra sestali na Portugalskem.

  Olle Schmidt, pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (SV) Gospod predsednik, poročevalcu se zahvaljujem za dobro opravljeno delo. Spremembe, ki jih povzroča globalizacija, vsem državam sveta nudijo nove in boljše priložnosti, vendar seveda predstavljajo tudi izzive. Evropa je na razpotju. Lahko pozdravimo novo in prožno gospodarstvo ter možnosti, ki jih nudi, ali pa se zatečemo k protekcionizmu v različnih oblikah.

Prožna varnost je eno od najpomembnejših orodij za oblikovanje trga dela, ki v celoti izkorišča potencial delovne sile, kot pravi poročevalec. Ključne besede so usposabljanje, mobilnost in zaposljivost. Jasno je, da noben model ni splošno uporaben, vendar se lahko in moramo učiti eden od drugega. V mnenju odbora za ekonomske in monetarne zadeve poudarjamo, da lahko sistemi zaščite, ki so pretogi, sicer zaščitijo tiste, ki so že na trgu dela, vendar lahko drugim preprečujejo vstop nanj.

Rast prebivalstva v Evropi je prav tako problem, ki ga je izpostavil tudi poročevalec. Več ljudi bo potrebovalo zaposlitev. Prožna varnost je ob pravilni uporabi dober model za nadaljnji pozitiven razvoj Evrope v svetovnem gospodarstvu. Mislim, da se to kaže v primeru Danske, ki je poročevalec ni omenil.

Gospod predsednik, v tem parlamentu bi se morali strinjati vsaj glede ene stvari, in sicer da je danes preveč ljudi brez službe. Evropa se mora še naprej razvijati, da bomo lahko ustvarili nova delovna mesta

  Giovanni Berlinguer, pripravljavec mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospoda Christensena je bilo ključno za nadaljevanje dela v okviru prvotnega dokumenta.

Ta načela so lahko zelo koristna, vendar le, če se hkrati uporabljajo zaščitni ukrepi za vse ogrožene skupine (priseljence, ženske, starejše in invalide) ter odrasle osebe z nizko stopnjo izobrazbe, ki so bolj ranljive in manj zaščitene.

Poleg tega so v naši družbi vedno bolj razširjene neenakosti, kar se kaže na primer v dejstvu, da ni povsod zagotovljena minimalna plača, ki bi morala biti sprejeta v vseh državah, in potrebi po priznanju pravic zaposlenih. Prav tako je treba dvigniti raven temeljnega znanja delavcev. Nujni sta tudi dodelitev finančnih sredstev za izvajanje teh načel in opredelitev dejanskih virov.

Na koncu bi rad dodal, da je po mojem mnenju v zadnjih letih mnogo novih vzrokov za neravnovesje v odnosih med kapitalom in delom: dobiček in finančne špekulacije prevladujejo, medtem ko so se plače znižale. Obravnavanje tega neravnovesja je ena od nalog, ki se jih moramo lotiti skupaj pri nadaljnjem reševanju teh vprašanj.

  Tadeusz Zwiefka, pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. – (PL) Gospod predsednik, tako imenovan model prožne varnosti na evropskem trgu dela verjetno ne bo učinkovit, če ga ne bodo spremljali drugi ukrepi in predlogi, namenjeni spodbujanju podjetništva ter poenostavitvi ustanavljanja podjetij. V mislih imam na primer pripravo statuta evropske družbe z omejeno odgovornostjo.

Glede skupnih načel za izvajanje prožne varnosti bi rad poudaril, da je uvedba kompleksnih zakonodajnih rešitev na tem področju na evropski ravni v nasprotju z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Socialna in zaposlovalna politika je v pristojnosti držav članic, zato mora biti vsak ukrep Evropske unije na področju prožne varnosti v skladu z načelom subsidiarnosti, vsebovanim v členu 5 Pogodbe EU.

Poleg tega notranja zapletenost modela ni ugodna za uvedbo zakonodajnih standardov Skupnosti in tako imenovan enoten pristop k tej zadevi. Rezultat ocene učinka prikazuje, da je odprto usklajevanje morda najustreznejša metoda. To je zlasti pomembno za nove države članice, ki se lahko srečujejo z različnimi strukturnimi problemi na področju zaposlovanja glede na njihovo dediščino preteklosti. Skupaj z znatnim bremenom za proračun je treba upoštevati tudi visoke kratkoročne stroške, povezane z uvedbo načinov za izvajanje modela prožne varnosti.

  José Albino Silva Peneda, v imenu skupine PPE-DE. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, reform, ki jih mora Evropska unija izvesti za zagotovitev konkurenčnega položaja v svetovnem gospodarstvu, ne moremo obravnavati le kot pobude, omejene na javni sektor, ampak te zahtevajo tudi spremembe v obnašanju in odnosih delavcev in podjetij.

Te spremembe se lahko uspešno dosežejo le, če med socialnimi partnerji vlada zaupanje, ki pa se lahko razvije le s spodbujanjem socialnega dialoga. Glede upravljanja trga dela je potreben prehod s pristopa, pri katerem prevladuje kultura konfliktov, na nov pristop, ki temelji na kulturi sodelovanja. Osebno mi izraz „prožna varnost“ ni všeč. Raje bi govoril o „varnih spremembah“, ker vsaka sprememba vključuje tveganja. Pomembno je, se tveganja čim bolj zmanjšajo. Od ljudi ne moremo zahtevati, naj bodo prilagodljivi, če nimajo zaupanja vase ali v svet okoli njih. Zato v tem poročilu nenehno poudarjamo potrebo po dejavnih politikah zaposlovanja in sistemih vseživljenjskega učenja.

Skupina PPE-DE je vložila 120 predlogov sprememb k prvotnemu poročilu in po pogajanjih smo dosegli končno različico, ki je po mojem mnenju uravnotežena in celostna. Dosegli smo dobro ravnovesje med pojmoma prožnosti in varnosti ter med interesi vseh zainteresiranih strani v postopku, zlasti socialnih partnerjev in javnih organov. Poročilo se jasno nanaša na potrebo po uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri izvajanju in upravljanju prožne varnosti. Zato priporočam, da Parlament sprejme to poročilo.

  Stephen Hughes, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, čestitam poročevalcu.

Izpostavljam štiri točke, pri čemer zadeva prva Komisijo. Komisija poudarja najprej v svoji zeleni knjigi o delovni zakonodaji in tudi v svojem sporočilu o prožni varnosti varnost zaposlovanja namesto varnosti zaposlitve. Naša skupina poudarja oboje, ker poznamo potrebe prožnih podjetij. Prožno podjetje mora vsakih šest mesecev zamenjati proizvodne linije ali vsake štiri mesece spreminjati informacijsko-tehnološko konfiguracijo, zato potrebuje prilagodljivo, dobro usposobljeno in zvesto delovno silo, pri čemer se tega ni mogoče zagotoviti s fragmentirano, segmentirano in priložnostno delovno silo.

Drugič, za uspešno delovanje prožne varnosti so potrebni zelo različni dejavniki: ustrezno in stabilno makroekonomsko okolje, vlaganje v uspešno in dejavno politiko trga dela, dobro izoblikovan socialni dialog ter zelo kakovostne politike za socialno varstvo. Vsi ti dejavniki so pomembni, pri čemer je jasno, da jih ni lahko doseči. Zato mora Komisija upoštevati, da se lahko prožna varnost za daljše obdobje uveljavi le v nekaterih državah članicah.

Tretjič, oblikovati je treba uravnoteženo prožno varnost, ki temelji na načelih iz odstavka 15 tega poročila, ta načela pa je treba vključiti v spremenjeni paket smernic. Ta načela morajo biti pregledna in jih je treba uporabiti. V nasprotnem primeru bodo vsa prizadevanja iz tega odličnega poročila neuspešna.

Končno Svet in Komisija stalno poudarjata pomembnost prožne varnosti, vendar izjav Sveta ne moremo upoštevati resno, ker je direktiva o agencijah za začasno delo še vedno blokirana. Tudi druge institucije ne moremo upoštevati resno, saj se izkoriščanje neobičajnih oblik zaposlitve še vedno širi v vseh državah članicah. Za več milijonov delavcev je bistvo prožne varnosti prožnost, ne pa varnost. To poročilo določa načine, kako to spremeniti.

  Bernard Lehideux, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisijo želimo podpreti pri poskusu, da spodbudi kolektivno razmišljanje o prožni varnosti. EU mora pomagati pri dialogu med vsemi udeleženci na tem področju. Naša skupina je tudi zadovoljna, da so v Evropi socialni partnerji prvič dosegli sporazum v skupnem dokumentu, da se države članice pozovejo k izvajanju politik prožne varnosti. To je najpomembnejše, saj ima prožna varnost smisel le, če je uvedena v ozračju zaupanja med delojemalci in delodajalci.

Kot izvoljeni predstavniki državljanov EU imamo posebno odgovornost, da ustvarimo pogoje za to vrsto zaupanja. V interesu vsakogar je, da ostane v igri, in predvsem ne smemo poskušati nasprotovati prožnosti, ki bi bila v korist delodajalcem, in varnosti, ki bi za delojemalce predstavljala nadomestilo.

Izvajanje prožne varnosti pomeni sočasno zagotavljanje prožnosti in varnosti za delojemalce in delodajalce. Delojemalci potrebujejo prožnost za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ali za nadaljevanje poklicnega življenja po novih poteh. Tako kot delojemalci tudi delodajalci potrebujejo varnost, zlasti pravno varnost v pogodbenih odnosih z osebjem.

To poročilo je korak v pravo smer. Je uravnoteženo in državam članicam predlaga okvir za sprejetje skupnih načel. Poročevalcu se zahvaljujem in mu čestitam za njegovo delo. Držav članic ne smemo siliti, da uveljavljajo določeno vizijo prožne varnosti. Jasno je, da imajo trgi dela v posameznih državah članicah zelo različne značilnosti. Gre za koordinacijo politik zaposlovanja, ne predčasno usklajevanje.

Vendar naši sodržavljani želijo Evropo, ki zagotavlja rešitve za izzive globalizacije. S ščitenjem poklicnih možnosti, olajševanjem prilagajanja zaposlenih, sprejemanjem in spremljanjem nenadnih sprememb v življenju je lahko prožna varnost edinstven način za posodobitev naših socialnih modelov. Ne zamudimo te priložnosti soglasja vseh nas o skupnem prizadevanju za skupen cilj.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, do prizadevanja za prožnejše oblike zaposlovanja je prišlo v času zelo visoke stopnje brezposelnosti, ko je bilo delavca razmeroma lahko prisiliti, da sprejme slabše pogoje zaposlitve, da je sploh ostal zaposlen. Ko so delavci ostali brez sredstev za svoje osnovne potrebe in osnovne potrebe svoje družine, so bili pripravljeni prenašati celo poniževanje na delovnem mestu. Pripravljeni so bili pristati tudi na to, da niso bili nezgodno zavarovani in da so za izjemno nizke plače delali nezakonito.

Na srečo se razmere na trgu dela zdaj spreminjajo. Večina poljskih delodajalcev je podcenjevala pomembnost zaposlitve za nedoločen čas. Zato jim zdaj primanjkuje delavcev, Poljska pa se sooča z izseljevanjem skoraj dveh milijonov mladih, med katerimi jih je mnogo visoko izobraženih. Prožno zaposlovanje, ki ne priznava pomembnosti varnosti delovnega mesta, delodajalcem nudi kratkoročne koristi na račun delavcev. Vesela sem, da predlog resolucije Evropskega parlamenta varnosti delovnega mesta pripisuje večji pomen kot Evropska komisija. Rada bi poudarila, da raziskava, ki jo je izvedla Mednarodna organizacija dela, potrjuje, da so delavci s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas učinkovitejši.

Poročevalcu čestitam za opravljeno delo.

  Elisabeth Schroedter , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, razprava o prožni varnosti kaže, da določenega socialnega modela ni mogoče prenesti iz ene države članice neposredno na celotno EU. Tega Komisija niti ne želi. Namen njenega dokumenta ni izboljšanje socialne varnosti delavcev glede na temeljite spremembe pogojev na trgu dela; Komisija želi spodbuditi prožnost delovnih razmerij, brez da bi bila dejansko v položaju, da izboljša socialno varnost delavcev: to je v pristojnosti držav članic, v katerih je mnogo različnih predstav o tem, kako pomembno je to.

Kar je še pomembneje, ključna vloga in nadzorna funkcija sindikatov, ki so na Danskem bistven element modela prožne varnosti, se v drugih državah članicah zdaj ali v bližnji prihodnosti ne moreta obravnavati kot samoumevni. V nekaterih vladah, kjer se prožna varnost razlaga in podpira le kot prožnost, so pravice sindikatov hkrati še bolj omejene. Zeleni smo kritični do prizadevanj, da se prožna varnost uporabi kot sredstvo za uvedbo deregulacije delovnega prava v EU in s tem doseganje konkurenčnosti Evropske unije na račun pravic delavcev. Žal se koalicija v tem parlamentu ravna po Komisiji in zamuja priložnost, da se v model prožne varnosti vpelje osrednji element, in sicer socialna varnost, kot njegova enako pomembna sestavina.

Sprašujem se, kako nameravajo socialisti to pojasniti delavcem. Skrbi me, da bomo zamudili tudi priložnosti za prihodnjo razpravo o koristih, ki jih nedvomno vključuje model prožne varnosti. Zato moramo spremeniti poročilo ali pa ga ne bomo mogli podpreti.

  Roberto Musacchio, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prožna varnost ni nič novega. Je star danski model, ki je nastal konec 19. stoletja in s katerim vlada za visoko ceno zagotavlja varnost, ki ni zajeta v pogodbah o zaposlitvi.

V naši Evropi je nova grozna negotovost, ki vpliva na mlade pri delu in ogroža celotno družbo. Za boj proti tej negotovosti moramo ubrati drugo pot ter odpraviti metode in ideologije nevmešavanja, ki so jo povzročile. Ni res, da negotovost ustvarja delovna mesta in gospodarsko rast, ravno obratno. Zdaj s prožno varnostjo preskušamo novo ideologijo, ki pa ohranja star model negotovosti.

Zato se moja skupina bori za nekaj zelo praktičnih zamisli: proti zamisli o kazalniku togosti trga dela in za kazalnik dobrega zaposlovanja, da se poudari, da je norma stabilna in varna zaposlitev; proti neupravičenim odpustitvam, ki pomenijo diskriminacijo; proti kopičenju atipičnih pogodb ali vseživljenjski negotovosti, ki je sodobna oblika suženjstva; za pravico nezaposlenih do dohodka, ker ne morejo živeti samo od zraka; za združevanje različnih oblik socialne pomoči; proti diskriminaciji, ki jo trpijo ženske na delovnem mestu.

Dejstvo, da nič sredstev ni bilo dodeljenih zagotavljanju prožne varnosti – znižala so se za 2 % – in da posledično zanesljive naložbe niso mogoče, veliko pove o nevarnosti, da bo ta ukrep ostal le pri praznih besedah.

Delavci in mladi zahtevajo nekaj oprijemljivega, ne potrebujejo zastarelih ideologij. Za te točke smo se borili v tem parlamentu in želimo, da se o njih glasuje.

  Kartika Tamara Liotard, pripravljavka mnenja odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (NL) Gospod predsednik, odbor za pravice žensk in enakost spolov je bil v tej razpravi skoraj spregledan, vendar je na srečo v zadnjem trenutku prišel na vrsto.

Več kot polovico prebivalstva Evrope predstavljajo ženske in v tem trenutku je zastopanost žensk, kar zadeva začasne pogodbe in pogodbe za krajši delovni čas, prevelika. Zato se morajo ženske že soočati z večjo negotovostjo, slabimi pokojninami in nezadostnimi povrnjenimi zdravstvenimi stroški. Če bodo subjekti, kot sta Komisija in nizozemska vlada, želeli narediti pravice v primeru odpustitve še prožnejše, bo ta skupina še bolj zatirana in bo imela še manj pravic. Zato sem bila navdušena, ko je odbor za pravice žensk soglasno sprejel vrsto predlogov za izboljšanje predloga Komisije v zvezi s tem vprašanjem. Žal se je poročevalec odločil sprejeti le nekaj teh obsežnih in odličnih predlogov. S tem je degradiral odbor za pravice žensk in prezrl zelo resnične neenakosti, ki obstajajo. Zato vse poslance pozivam, naj na jutrišnjem glasovanju podprejo predloge sprememb, ki so bili vloženi, da se ta neenakost prepreči.

  Thomas Mann (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, vedno manj ljudi celotno delovno življenje preživi pri istem delodajalcu, zato morajo imeti možnost, da se brez težav prilagodijo spremembi življenjskih in delovnih pogojev. Hkrati morajo ljudje imeti ustrezno varnost zaposlitve. Gospod komisar Špidla, le z uravnoteženjem prožnosti in varnosti bo nov pojem prožne varnosti široko sprejet. Po eni strani mora biti podjetjem zagotovljena večja prožnost, da lahko opredelijo tržne niše, postanejo bolj inovativna in svoj razvoj načrtujejo proaktivno, namesto da se le odzivajo na dogodke. Po drugi strani delavci v državah članicah potrebujejo varnost, ki jo nudijo sodobni sistemi socialne zaščite in zanesljivi sporazumi med odgovornimi socialnimi partnerji. Treba je tudi vzpostaviti prave okvirne pogoje za stalnejša delovna mesta in lažje prehode na nova delovna mesta. Treba je tudi preprečiti zlorabo novih oblik zaposlovanja, skupaj z lažnim samozaposlovanjem in neprijavljenim delom.

Prav tako je prednostna naloga vseživljenjsko učenje, ki je bistveno za prilagoditev naših delavcev globalizaciji. Določitev zavezujoče 2-odstotne meje deleža BDP je po mojem mnenju nesprejemljiva, ker moramo državam članicam pri tem pustiti nekaj finančne svobode. Vendar morajo vlade in podjetja zagotoviti, da se veliko več vlaga v naš najpomembnejši vir, in sicer dobro izobražene ljudi, ki so visoko usposobljeni, motivirani in prilagodljivi.

Skupina PPE-DE je na mojo pobudo spet vložila različne predloge sprememb. V enem od teh predlogov sprememb navajamo, da morajo podjetja imeti možnost, da se sama odločijo, kako bodo pristopila k vprašanju družbene odgovornosti podjetij. Družbena odgovornost podjetij mora še naprej temeljiti na prostovoljnem in ne obveznem sistemu.

Za zaključek naj povem, da je premik datuma ukinitve prehodnih ukrepov, ki preprečujejo prosto gibanje delavcev, z leta 2013 na 2009 napačno sporočilo. Na območjih, kjer so urna plačila precej višja in socialna varnost večja, je pritisk priseljevanja velik in težko obvladljiv. Tudi tukaj se ne sme zanemariti varnosti kljub prožnosti, ki je nedvomno potrebna.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik, gospod predsedujoči, gospod komisar, najprej se zahvaljujem poročevalcu za dobro opravljeno delo in odlično poročilo. Tako kot José Albino Silva Peneda tudi jaz raje govorim o „varnih spremembah“, spremembah, s katerimi se srečujemo v obliki globalizacije in demografske rasti. Mislim, da je tako bolje povedano.

Predloga Komisije in Parlamenta se razlikujeta, in sicer v tem, na kaj se osredotočata pri spremembah. V predlogu Parlamenta se osredotočamo na drugo stvar. Komisija se osredotoča na varnost zaposlitve in ne na varnost delovnega mesta. Takega razlikovanja ne bi smelo biti. Potrebna je združitev varnosti, da bomo lahko dobili novo službo, z visoko stopnjo varnosti zaposlitve. V Parlamentu se poskušamo osredotočiti na sodelovanje v procesu, močne sindikate in močan socialen dialog. Osredotočamo se na dejavno politiko zaposlovanja, na več naložb v usposabljanje in na močne sisteme socialne varnosti.

Mnogi so dejali, da ni enotnega modela, ampak da mora vse temeljiti na lastnih predstavah. Lizbonski proces je primeren. Zdaj, ko se bodo oblikovala načela, bi podprl, kar je dejal Stephen Hughes: poglejte odstavek 15, poglejte, katera načela morajo oblikovati smernice.

Na koncu bi rad povedal Elisabeth Schroedter, da ni res, da poročevalec ni imel stikov z evropskim sindikalnim gibanjem. V celotnem obdobju so bili vzpostavljeni tesni stiki in v celoti nas podpirajo v prizadevanju za spremembo usmeritve. Če ne oblikujemo stališč, preden to storijo ministri za zaposlovanje, to pomeni, da jim dajemo izključno pravico odločanja. Parlament mora imeti ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, gospe in gospodje.

Evropska unija mora čim prej izvesti reformo svojih institucij ter državljanom in podjetjem zagotoviti politiko za zmanjšanje stranskih učinkov ostre konkurence in odpiranja trga.

Prav tako pomembno se mi zdi spodbujanje stabilnih delovnih razmerij z visoko stopnjo zaupanja. Vsak uspeh pri spreminjanju delovnega prava bi bil večji, če bi se zaposleni počutili varnejše. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je občutek varnosti pogosto odvisen tudi od tega, kako lahko je najti novo zaposlitev.

Menim, da so največji problemi Evropske unije povezani z zagotavljanjem prožne in usposobljene delovne sile ter da mora biti zato to vprašanje v središču strategije prožne varnosti.

Najpomembnejša mora biti vzpostavitev prožnega trga dela, tako da se prek programov za usposabljanje in preusposabljanje zviša raven izobrazbe.

  Roberta Angelilli (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prožna varnost ni niti rešitev za vse probleme niti tabu tema. Treba je le sprejeti pravila igre. Ni treba posebej poudarjati, da mora biti Evropa sposobna soočiti se z izzivi globalizacije in – ne vedno poštene – konkurence, ki nam jih vsiljuje svetovno gospodarstvo.

Za vse to je potrebna prožnost, kar pa ne pomeni, da je treba obrniti hrbet evropskemu socialnemu modelu, njegovim vrednotam, standardom varnosti in predvsem solidarnosti. Prožnost je torej sprejemljiva, če obstajajo stroga pravila, zagotovila in mehanizmi za nadomestila.

Najpomembnejše je, da Evropa usmerja države članice pri strategiji, ki vključuje nekatere ključne sestavine: primerno raven nadaljevalnega usposabljanja, zadostne ukrepe socialnega varstva, kakovostne storitve in zlasti storitve otroškega varstva ter sisteme socialne varnosti za podporo delavcem v obdobjih nedejavnosti. Mimogrede, ni nujno, da je taka podpora v obliki denarne pomoči, lahko je tudi zagotovitev možnosti za pridobitev spretnosti, ki so potrebne za ponujena delovna mesta.

Sprejeti je treba tudi ukrepe za uskladitev poklicnega in družinskega življenja, da se zlasti ženskam omogočijo resnično enake možnosti na področju dela.

Seveda ti cilji zahtevajo znatna finančna sredstva, vendar lahko prožna varnost le tako predstavlja priložnost in ne bližnjico k deregulaciji na področju dela.

  Donata Gottardi (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, tudi jaz sem hvaležna poročevalcu za opravljeno delo, zlasti ker ga je končal v tako kratkem času.

Tudi jaz verjamem, da je beseda samo beseda. Prožna varnost sama po sebi ni ne dobra ne slaba politika. Niti ni samo ena politika: je sklop skupnih in dobro uravnoteženih ukrepov. Vse je odvisno od tega, kako so ti ukrepi oblikovani in kako se uporabljajo v praksi.

Običajno se domneva, da je prožna varnost strategija, namenjena prožnejšemu trgu dela in nagrajevanju prehodov z enega delovnega mesta na drugo prek gospodarske podpore in usposabljanja. To pomeni obrambni pristop, omejevanje škode, medtem ko potrebujemo svež pristop, inovacije in kakovost.

Če prožno varnost obravnavamo z vidika žensk, dobimo koristen pogled na zadevo. Navsezadnje tako vidimo, da večino negotovih in nestabilnih delovnih mest zasedajo ženske. Poleg tega lahko hkrati odkrijemo vse pozitivne možnosti take strategije, če prožno varnost razumemo kot prožno organizacijo zaposlitev in urnikov dela, da se zadovoljijo potrebe zaposlenih, in ne kot negotovost.

Če bomo varnost razumeli ne samo kot dodatke za usposabljanje, ampak tudi kot pomoč pri različnih dejavnostih in odločitvah, ki jih človek sprejema v življenju, bomo naredili nekaj novega in oblikovali v prihodnost usmerjene predloge, namesto da se vračamo v preteklost.

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kratek bom. Delo tega parlamenta se bo po tej razpravi nadaljevalo, zato moram povedati, da to predsedstvo, ali bolje naše predsedstvo, verjame, da je to dejansko pomembna in potrebna razprava. To je razvidno iz stopnje udeležbe in števila poslancev, ki so se želeli udeležiti te razprave in v njej sodelovati.

Prožnost seveda pomeni mobilnost in v globaliziranem svetu je beseda „mobilnost“ potrebna in označuje prilagajanje spremembam. Vendar ne govorimo le o mobilnosti, govorimo tudi o varnosti. To pomeni zavezanost ljudem, delavcem, njihovim kvalifikacijam in usposabljanju ter zaščiti družine in kakovosti dela.

Seveda smo prepričani, da bodo glavne smernice, o katerih smo se uspeli dogovoriti z našimi socialnimi partnerji, v praksi omogočile razvoj in določitev potrebnih ukrepov, da se zagotovijo spremembe in varnost ter da se bo Evropa lahko uspešneje soočala z izzivi, ki so posledica globalizacije.

Upamo, da bo Svet na zasedanju 5. in 6. decembra sprejel te smernice. Prepričan sem, da so bo v prihodnosti pokazalo, da so to prave smernice in da so prava podlaga za politiko, ki bo Evropo naredila močnejšo in bolj konkurenčno.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko pogledam na zaslon, vidim, kako hitro teče čas, zato bom omenil le dve stvari: prvič, iz razprave je razvidno in to bi rad tudi sam poudaril, da namen prožne varnosti nikakor ni vsiliti en nacionalni model celotni Evropski uniji. Posebna narava različnih modelov se priznava. Vendar imajo po mojem mnenju države, ki izvajajo navedena načela, boljše razmere na trgu dela in pri tem ne govorimo le o skandinavskih državah.

Drugo vprašanje, ki bi ga rad omenil, je vprašanje stroškov. Lahko vidite, da se kot značilen primer pogosto navaja Danska, katere izdatki za socialno zaščito in zdravstveno varstvo niso nad povprečjem v evropskem okviru. To je treba vsakič poudariti.

Gospe in gospodje, hvala za intenzivno razpravo, ki je kljub temu, da je bila kratka, obogatila pojem prožne varnosti. Zlasti bi se rad zahvalil poročevalcu.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Christian Ehler (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Eden od predlogov sprememb, ki so bili vloženi v zvezi s tem poročilom, poskuša zagotoviti podporo Evropskega parlamenta za evropske minimalne plače. Po mojem mnenju je ta pristop popolnoma napačen. Pogoji in parametri, ki veljajo na posameznih regionalnih trgih dela, so tako različni, da nam evropski pristop ne bo omogočil večje blaginje za državljane; namesto tega bi se utrjevali revščina, brezposelnost in črni trg dela.

Prav tako se poziva, da minimalne plače ne smejo biti manjše kot 50–60 % povprečne nacionalne plače. Katera država v Evropi ima tako visoko minimalno plačo? Preden se takšen predlog spremembe vloži za razpravo, morajo vlagatelji preučiti vsaj dejanske razmere v Evropi. Tukaj se poskuša podpreti evropska politika za določanje plač, ki bi obstoječe nacionalne minimalne plače v povprečju povečala za 20 %. To je očiten populizem.

Upam, da bo velika večina v Parlamentu zavrnila te nevarno utopične zamisli, ki bi le povečale brezposelnost in revščino ter ogrozile gospodarsko konkurenčnost Evrope.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Obžalujemo, da poročilo strategiji prožne varnosti, ki jo zagovarja Evropska komisija, ne nasprotuje dovolj jasno. Omejuje se na nekaj blažilnih ukrepov za načela, določena v sporočilu Komisije.

Zato v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve nismo samo glasovali proti temu poročilu, ampak smo tudi vztrajali pri vložitvi predlogov, ki zavračajo pristop prožne varnosti, sprejet v tem sporočilu. To smo storili zato, ker je cilj tega pristopa deregulacija trgov dela in delovne zakonodaje, ki bo v praksi uničila obstoječe pogodbene ureditve, povzročila liberalizacijo neupravičenih odpustitev in na splošno povečala negotovost za delavce.

Noben blažilen ukrep ne more ustaviti stalnega slabljenja kolektivnega pogajanja, razvrednotenja sindikatov in preoblikovanja pogodb za nedoločen čas v začasne pogodbe z izgovorom, da je to zaradi kapitalistične globalizacije.

Na množičnih demonstracijah, ki so potekale 18. oktobra v Lizboni in ki jih je organizirala zveza sindikatov CGTP, so portugalski delavci zavrnili te predloge. Zahtevajo več delovnih mest s pravicami, kar zahteva zavezanost k proizvodnji, več naložb v visokokakovostne storitve in spoštovanje dostojanstva delavcev.

Zato vztrajamo pri predlogih, ki smo jih vložili. Če se bodo še naprej zavračali, bomo glasovali proti poročilu glede na to, da zavračamo prožno varnost.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Poročilo sproža pomembno evropsko vprašanje, ki ga je treba obravnavati: ukrepi Evropske unije za vključevanje na trg dela ne morejo prezreti samovoljne omejitve prostega pretoka delavcev. V osmih državah, ki so se EU pridružile leta 2004, ter Romuniji in Bolgariji velja prehodno obdobje vsaj dveh let, kar se lahko raztegne na sedem let.

Z začetkom drugega leta prehodnega obdobja se evropske institucije dejavno vključijo v proces odobritve prehodnih obdobij, ki jih določajo države članice. Zato Evropski svet pozivam, naj decembra podrobno preuči vprašanje omejitve prostega pretoka v Evropski uniji za nove države članice in sprejme obvezno skupno stališče za čim večje zmanjšanje ovir prostega pretoka delovne sile.

Vprašanje omejitve dostopa do trga dela je neposredno povezano s prvim načelom, ki ga predlaga poročevalec, in sicer evropski ukrepi proti izkoriščevalskim delovnim praksam pri različnih vrstah atipičnih pogodb. Kot poslanka v Evropskem parlamentu sem prejela številne pritožbe romunskih državljanov, ki so v državah, kjer delajo, prikrajšani za plačilo za njihovo delo ter osnovne pogoje socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Predpisi, ki jih bomo sprejeli na podlagi pojma prožne varnosti, morajo predvsem odpraviti te razmere.

(Seja je bila prekinjena ob 17.05 in se je nadaljevala ob 17.10.)

PREDSEDNIK: Gospod PÖTTERING
Predsednik