Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0399/2007), ki ga je v imenu odbora za promet in turizem pripravil gospod Costa, z naslovom Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem [2006/2129(INI)].
Paolo Costa, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, poročilo, ki ga predstavljam in ki sem ga sestavil v sodelovanju s številnimi kolegi, dejansko izhaja iz poročila, ki ga je ta parlament že sprejel, to je poročilo gospoda Queire, s katerim je Parlament poskušal prispevati k evropski turistični politiki.
Navdih za to poročilo je potreba po oblikovanju drugačnega, upam, da bolj praktičnega, pristopa k politiki Evropske unije na področju turizma, ki je zdaj omejena z določbami Pogodbe.
Države članice v skladu s Pogodbo niso prenesle veliko odgovornosti za turizem na evropske institucije in reči moram, da tudi pogodba, ki naj bi jo potrdili in za katero upam, da jo bo Unija sprejela naslednji mesec v Lizboni, ne bo znatno povečala uradnih pristojnosti EU na področju turizma.
Vendar veljavne pogodbe Uniji hkrati omogočajo izvajanje številnih politik, ki zelo vplivajo na turizem in na možnost njegove krepitve ali ohranjanje konkurenčnosti Evrope kot vodilne v svetu.
Zato je namen tega poročila, da se opredelijo različne možnosti. Seznam, ki smo ga s skupnimi močmi pripravili v tem parlamentu, je le okviren in upam, da ga bomo lahko razširili. To je seznam možnosti za uporabo cele vrste obstoječih pristojnosti EU v korist turizma.
Naj navedem le dva primera: turist je nekdo, ki potuje, torej lahko več naših prometnih politik obravnavamo ali ponovno preučimo v okviru turizma in v korist turizmu; turist je potrošnik, torej lahko številne ukrepe EU za varstvo potrošnikov ponovno preučimo v smislu zahtev na področju turizma.
Širše gledano pa so turisti, zlasti tisti, ki pridejo v Evropo iz tretjih držav, ljudje, ki prečkajo meje, tako kot drugi prečkajo meje iz različnih razlogov. Vizumsko politiko in politiko priseljevanja Evropske unije je treba skrbno popraviti, da bo ta privlačna za čim več turistov.
Turisti dandanes veliko pogodb podpišejo neposredno, s pomočjo spletne tehnologije, kar jim ne zagotavlja popolne zaščite. EU lahko veliko naredi za turiste tako, da zavaruje takšne pogodbe ali uvede pogodbe, ki zagotavljajo zaščito. Vendar zdaj ne bom govoril o podrobnostih.
Na kratko, vsi priznavamo, da je turizem ena od najobetavnejših evropskih gospodarskih panog, in po mojem mnenju lahko rečemo, da se, predvsem zaradi kohezije, splača držati našega glavnega cilja, tj. razvoja turističnega gospodarstva; to pomeni, da čim bolj izkoristimo vire, kot so kulturni in okoljski viri, kar je mogoče narediti tako, da se v celoti izkoristijo uradne pristojnosti Unije.
Namen tega poročila je zato spodbuditi Komisijo in Svet, da predvidita sklop pobud, ki uradno spadajo na druga področja pristojnosti, to so, kot sem rekel, varstvo potrošnikov, prometna varnost, jamstva za nekatere pogodbe, povezane s turizmom, politika priseljevanja, usklajene promocijske kampanje prek meja Evrope in tako naprej, torej da oblikujeta sklop pobud, paket turističnih pobud. Trdno sem prepričan, da te pobude lahko pomenijo dejanski prispevek evropskih institucij k ohranjanju in razvoju sektorja, ki je, kot vsi vemo, zelo pomemben in bo še pomembnejši v prihodnosti Evropske unije.
Günter Verheugen, komisar. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam predsedniku odbora, gospodu Costi, za njegovo poročilo. To poročilo prikazuje, kako zelo različne politike Skupnosti vplivajo na turizem, in predvsem kaže, kako pomemben je ta sektor za celotno Evropo.
Turizem je izraz evropskega življenjskega sloga in blaginje, vendar je tudi ključni gospodarski sektor z velikimi možnostmi za rast in zaposlovanje. Dejansko turizem neposredno in posredno predstavlja več kot 10 % bruto domačega proizvoda v Evropski uniji in zagotavlja okoli 12 % delovnih mest.
Vendar ni le Evropa tista, ki poskuša izkoristiti izredne gospodarske možnosti, ki jih ponuja razvoj turizma. Opremiti se moramo z zmogljivostmi, ki nam bodo omogočile uspeh v konkurenci z drugimi tradicionalnimi in novimi turističnimi trgi.
Evropa lahko izhaja iz konkurenčnih prednosti, zaradi katerih je že zdaj zelo privlačna destinacija. Imamo neprimerljivo dediščino in edinstveno geografsko koncentracijo privlačnih in kulturno raznolikih krajev ter smo upravičeno znani po storitvah na visoki ravni.
To so naši aduti, ki jih moramo uporabiti, če želimo v prihodnosti razviti Evropo kot turistični produkt. Povsem preprosto, naše destinacije morajo biti najboljše in najprivlačnejše ter morajo predstavljati ponudbo, zaradi katere bodo želeli Evropejci in tisti, ki niso iz Evrope, počitnice vedno znova preživeti tukaj.
To pomeni, da je treba merila, ki jih je treba izpolnjevati v drugih sektorjih našega gospodarstva, izpolnjevati tudi v turizmu: evropski turizem mora biti produkt, ki je inovativen in zagotavlja optimalno izbiro za potrošnike, izpolnjuje najvišje standarde kakovosti ter je čim bolj okolju prijazen. Na kratko, mora biti proizvod, ki izraža naše evropske vrednote in odlike.
Naj navedem nekaj primerov, kako spodbujamo sodelovanje in ohranjamo konkurenčnost v sektorju turizma. Prejšnji mesec smo imeli na Portugalskem evropski turistični forum, letni dogodek, na katerem se zberejo vsi akterji v tem sektorju ter ki je odlična priložnost za sodelovanje in predstavitev Evrope. Ob tej priložnosti sem imel čast podeliti nagrado „Evropske destinacije odličnosti“ 10 evropskim destinacijam, ki so bile nominirane za najboljše nove evropske podeželske destinacije odličnosti. Ta pilotni projekt pomaga izboljšati prepoznavnost vseh evropskih destinacij zunaj Evrope ter poudariti raznolikost in kakovost turizma v Evropi. Opozoriti želim, da je bila potreba po takšnem projektu izrecno izražena v prejšnjem poročilu Parlamenta, ki ga je pripravil gospod Queiró. Zahvaljujem se Evropskemu parlamentu in zlasti gospodu Costi za veliko podporo tej uspešni pobudi. Veseli me, da v drugem krogu natečaja zdaj sodeluje veliko več držav.
Zdaj tudi že lahko rečemo, da je bil spletni portal „destinacija Evropa“ uspešen in zagotavlja dobro osnovo, ki jo je mogoče še razširiti. Zdaj preučujemo druge načine za izboljšanje podobe Evrope kot turistične destinacije in pri tem upamo na vašo podporo.
Za konec naj poudarim, da je večja trajnost v turizmu ključni vidik naše politike. Prepričan sem, da bomo z vključitvijo trajnostnih vidikov na vsa področja turizma lahko ohranili konkurenčne prednosti, zaradi katerih je Evropa že najprivlačnejša turistična destinacija na svetu.
Komisija je prejšnji mesec predstavila svoj novi „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“. Ta program vključuje odzive na zahteve, izražene v tem in prejšnjem poročilu Parlamenta. Menim, da si tudi tukaj lahko še naprej obetamo dobro sodelovanje v prihodnosti.
Upam, da bodo program sprejele vse zainteresirane strani na področju turizma in tudi turisti, kar pa, glede na to, da vsi v tem parlamentu pogosto potujemo, vključuje tudi nas.
PREDSEDNICA: Diana WALLIS Podpredsednica
Stavros Arnaoutakis, pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. − (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, sektor turizma je izredno pomemben. Neposredno in posredno ustvarja več kot 10 % BDP Evropske unije ter zaposluje okoli 12 % delovne sile. Čeprav to področje ne spada pod pristojnost Evropske unije, je na voljo veliko ukrepov, ki lahko prispevajo k pozitivnem trendu v sektorju in njegovemu trajnostnemu razvoju. Številni od teh so že vključeni v poročilo in ob tem tudi sam čestitam poročevalcu.
Na izzive, s katerimi se srečuje turizem, se je treba odzvati s skladno politiko na ravni EU: tj. obsežen in konkurenčen okvir delovanja s posebnimi kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji. V novem načrtovalnem obdobju in glede na cilje, ki so bili določeni v spremenjeni lizbonski strategiji, sta sodelovanje in sinergija potrebna na vseh ravneh, tj. evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bo lahko sektor turizma prispeval k doseganju teh ciljev. Prav tako je treba uskladiti politike in ukrepe, ki neposredno ali posredno vplivajo na sektor turizma.
Gospe in gospodje, poudarjam, da smo na vprašanje, kakšen sektor turizma želimo v Evropski uniji, že odgovorili. Želimo uspešen sektor, ki se bo razvijal v skladu z načeli trajnosti, bo ponujal visokokakovostne turistične produkte in storitve ter ne bo nikogar izključeval. Če bomo vsi sodelovali na vseh ravneh, lahko ta cilj dosežemo.
Marie-Hélène Descamps, pripravljavka mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. − (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, turizem je izredno pomemben za EU. Zagotovo zelo vpliva na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Poleg tega spodbuja tudi vključevanje, dialog med različnimi narodi in medsebojno poznavanje kultur, s čimer prispeva k razvoju občutka evropskega državljanstva. Ker nimamo skupne turistične politike, je treba vprašanja v tej gospodarski panogi, ki zajema več področij ter vključuje celo vrsto storitev in poklicev, obravnavati na evropski ravni.
Poročilo, ki nam je bilo danes predloženo, razkriva to potrebo. Zato moram čestitati poročevalcu za njegovo odlično delo in natančneje za podporo nekaterim prednostnim nalogam, ki jih je navedel odbor za kulturo in izobraževanje. Evropa je zaradi svoje raznolikosti in bogastva še vedno najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu. Ponovno moramo preučiti naše politike in jih posodobiti, tako da bodo bolj upoštevale kulturo, saj bomo tako lahko ohranili ta položaj. Prav tako moramo poudariti potrebo po ohranitvi evropske naravne in kulturne dediščine, spodbujati tradicionalno kulturo, zlasti popularno in umetniško obrt, trgovino in spretnosti, ki počasi izginjajo, ter spodbujati pobude za povečanje vrednosti in prepoznavnosti te dediščine.
V zvezi s tem moramo poleg drugih ukrepov podpirati uvedbo znaka evropske kulturne dediščine, ki bo zagotovo povečal občutek naših sodržavljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru in identiteti. Prav tako je bistveno, da spodbujamo razvoj nove tehnologije, ki je zdaj in bo tudi v prihodnosti zelo pomembna pri prodaji turističnih produktov, spodbujanju kulturnih dobrin in dogodkov ter upravljanju in ohranjanju različnih krajev.
Končno moramo v sodelovanju z vsemi turističnimi akterji na vseh ravneh spodbujati trajnostni in visokokakovostni turizem, ki je konkurenčen, okolju prijazen, odgovoren in predvsem vsakomur dostopen.
Luís Queiró, v imenu skupine PPE-DE. – (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, v poročilu, o katerem razpravljamo in za katerega čestitam poročevalcu, je ustrezno navedeno, da se v sektorju turizma križajo poti številnih politik Evropske unije ter da ta sektor zelo vpliva na rast in zaposlovanje ter tudi na socialno in ozemeljsko kohezijo. Zato je treba poznati nekatere vidike turistične politike v skladu z opredelitvijo osnovnih načel v resoluciji Parlamenta z dne 8. septembra 2005, za katero sem bil poročevalec.
Prvi vidik zadeva poenostavitev in uskladitev postopkov za izdajo vizumov za vstop v države članice, zato da bi se zmanjšali njihovi stroški in se turistom iz tretjih držav olajšal vstop v Evropsko unijo. Vendar menimo, da je prav, če ne bistveno, da se ohranijo varnostna pravila, potrebna zaradi boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju. Prav tako menimo, da je treba posodobiti sistem za zbiranje statističnih podatkov, vključno s satelitskimi računi, saj lahko javni organi in sektorski akterji ključne strateške odločitve, na podlagi katerih bo lahko Evropa ohranila svoj vodilni položaj, sprejemajo le s posodobljenimi in zanesljivimi podatki.
Omeniti moram tudi spornejše vprašanje, ki zadeva morebitno uskladitev standardov kakovosti za turistične nastanitve v Evropi. Različne načine razvrščanja hotelov je treba povezati z vprašanjem varstva pravic in pričakovanj turistov ob sprejemanju njihovih odločitev. Ali bo v Evropski uniji mogoče določiti minimalne standarde varnosti in kakovosti, ki bi zagotavljali zanesljivost in preglednost informacij, posredovanih tem potrošnikom? To je vsekakor zaželeno, vendar se nam zdi, da bo to mogoče le na prostovoljni osnovi in s povabilom k sodelovanju za vse zainteresirane strani. Komisija lahko pri tem, če želi, prevzame vlogo gonilne sile.
Zdaj ni dovolj časa, da bi navedel še druge prav tako pomembne vidike tega poročila, vključno z dostopnim turizmom za turiste z omejeno mobilnostjo, pravicami potnikov, promocijo evropskih destinacij v tujini in razvojem trajnostnih politik. Vendar je bilo ustrezno prikazano, in s tem bom končal, da je Evropski parlament opravil svoje delo, in upamo, da bodo drugi javni organi skupaj z zasebnim sektorjem povečali svoje sodelovanje ter se učinkovito odzvali na izzive, ki jih prinaša razvoj obnovljene in trajnostne turistične politike EU.
Emanuel Jardim Fernandes, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod komisar, gospe in gospodje, nova turistična politika EU, ki jo predlaga Evropska komisija in jo obravnava poročilo gospoda Coste, si v celoti zasluži mojo podporo. Podpiram jo predvsem zaradi glavnih ciljev, določenih po ponovnem zagonu lizbonske strategije, to so izboljšanje konkurenčnosti, ustvarjanje več in boljših delovnih mest, trajnostni razvoj, ter tudi zaradi instrumentov, ki jih Komisija predlaga za doseganje teh ciljev: usklajevanje s Komisijo in znotraj nacionalnih organov, sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in uvedba posameznih podpornih ukrepov.
Poročevalec, gospod Paolo Costa, ki mu čestitam za kakovostno poročilo in za pripravljenost, da je sprejel predlagane predloge sprememb, je opozoril na nekatere vidike in vprašanja, ki jih sporočilo Komisije ne navaja. Predlagal je možnosti in rešitve za prihodnjo obnovljeno turistično politiko EU, zlasti v zvezi s politiko podeljevanja vizumov, usklajevanjem standardov kakovosti, izboljšanjem vidnosti in razumevanja oznak s strani turistov, varstvom potrošnikov, dostopnostjo turizma za turiste z omejeno mobilnostjo, zagotavljanjem pravic potnikov in spodbujanjem destinacij v Evropski uniji. Po našem mnenju je povsem prav, da se ti vidiki in predlagane rešitve upoštevajo.
Osnutek poročila gospoda Coste je bil obogaten in izboljšan s številnimi predlogi sprememb, pri čemer so jih veliko vložili kolegi iz moje skupine. Da bi se okrepili pogoji iz predloga Komisije in upoštevali predlogi poročevalca, sem sam, poleg stališč, ki sem jih zagovarjal v poročilu gospoda Queire, vložil različne predloge sprememb. Ti vključujejo: potrebo po ustrezni preučitvi omejene dostopnosti, ki vpliva na regije s posebnimi naravnimi ali geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije; potrebo po obnovljeni turistični politiki EU, ki bo naredila evropski turizem trajnosten v gospodarskem, socialnem, ozemeljskem, okoljskem in kulturnem smislu; promocijo Evrope kot turistične destinacije ali zbirke privlačnih turističnih destinacij; potrebo po uskladitvi politik, ki neposredno ali posredno vplivajo na turizem; tesnejše sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v sektorju, tj. Evropsko komisijo in državami članicami, regijami, lokalnimi organi in turističnimi službami, ter boljšo uporabo sedanjih evropskih finančnih instrumentov. Zato zlasti pozivam svojo skupino, da podpre to poročilo, ter pozivam Komisijo in Svet, da ustrezno upoštevata predloge in priporočila Evropskega parlamenta.
Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, turizem zagotovo predstavlja zelo velik delež našega gospodarstva, vendar v določenem obsegu predstavlja tudi dodatno oblikovanje evropske identitete in naše kohezijske politike. Seveda pogosto prispeva k ohranjanju dejavnosti na najbolj izoliranih območjih in je velikokrat glavni vir prihodka v naših najbolj oddaljenih regijah.
To obsežno poročilo opredeljuje glavne točke, na podlagi katerih lahko EU zdaj zagotovi dejansko dodano vrednost, zato da bo ta vir pametno optimizirala, da bo koristen za vse, za tiste, ki delajo v turistični industriji, za turiste in na kratko za Evropejce, z dolgoročnim ohranjanjem naših pokrajin in ekosistemov.
Ker prihajam iz regije, ki ima tri evropske sosede, sem osebno zelo občutljiva na obmejni turizem in upam, da bo ta vrsta turizma prek partnerstev pomagala izgraditi pravi življenjski prostor za evropske državljane in zunaj notranjih meja EU.
Vendar, če se hočemo bolj odpreti za turiste, ki ne prihajajo iz EU, moramo izvajati usklajeno politiko za podeljevanje turističnih vizumov. Prav tako želim, da EU uporabi statistična orodja in medsektorski pristop pri financiranju Skupnosti, da bo dosegla dobro znani učinek finančnega vzvoda za inovacije, delovna mesta, boljše ponudbe in kakovost storitev. Upam, da bomo lahko oblikovali evropske oznake kakovosti v skladu z ekološkimi in družbenimi merili ter precej enostavno povečali obveščanje in varstvo evropskih potrošnikov.
Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, ko je Thomas Cook leta 1841 odprl svojo prvo potovalno agencijo, si zagotovo ni mislil, da bo 166 let pozneje turizem neposredno predstavljal približno 5 % prihodka evropskih držav. Dodati moram, da ob upoštevanju povezav z drugimi sektorji turizem zdaj ustvarja več kot 11 % BDP in približno 25 milijonov delovnih mest.
Zato se zahvaljujem gospodu Costi za poročilo o tako dinamičnem gospodarskem sektorju. Vsi vemo, da turizem ni neposredno zajet v predpisih Unije. Ne glede na to ima Unija pomembno vlogo pri koordinaciji in promociji, s čimer pomembno prispeva k predstavitvi Evrope kot zelo privlačne in raznolike turistične destinacije. Vpliva lahko na turizem v Uniji, na turizem, ki prihaja iz držav zunaj Unije, ter na potovanja v te države.
Ta vprašanja so zelo pomembna za nove države članice, vključno s Poljsko. Mnogi ljudje šele zdaj odkrivajo, da so lahko kraji, ki so bili prej skriti za železno zaveso, privlačne turistične destinacije. Glede na to imajo nacionalni, regionalni in lokalni organi pomembno vlogo pri spodbujanju turizma. Turizem zajema tudi tako imenovani zeleni turizem, turizem iskanja evropske kulturne dediščine, zdravstveni turizem, romanja in ekološki turizem iskanja naravnih lepot.
Veseli me, da so bile upoštevane težave invalidnih in starejših turistov, čeprav bi jim morda lahko namenili več pozornosti. Kohezijski sklad je treba pametno uporabiti za podporo razvoja infrastrukture, zlasti prometne infrastrukture. Tudi Evropski sklad za regionalni razvoj se lahko uporabi za podporo razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z internetom, ter za spodbujanje čezmejnega sodelovanja v korist turizmu v najširšem smislu. Poleg tega je treba Evropski socialni sklad uporabiti za financiranje programov usposabljanja v tem sektorju.
Za konec moram reči, da so standardi ključ do uspeha v tem sektorju. Nihče ni zadovoljen z drugorazredno kakovostjo. Turist, ki je razočaran nad standardom prevoza ali hotela, ali turist, ki ima slabe izkušnje v restavraciji, se ne bo nikoli vrnil na zadevno destinacijo. Tja bo šel le enkrat.
Sepp Kusstatscher, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Paolu Costi. Zlasti se strinjam s tistimi vidiki poročila, ki poudarjajo pomen socialne in ekološke trajnosti. Skrbno ohranjena naravna in kulturna pokrajina je najboljši magnet za privabljanje turistov v ciljno državo.
Ključen pogoj za to, da se turisti počutijo kot zares dobrodošli gostje, je, da prebivalci države gostiteljice, torej ljudje, ki živijo in delajo tam, turizem sprejmejo. Dobra usposobljenost in splošno zadovoljstvo zaposlenih v turistični industriji sta potrebna, če želimo zagotoviti, da so gostje zadovoljni. Mobilnost je pogoj za turizem, pri čemer bodo „mehke oblike“, tj. javni prevoz, kolesarjenje ali pešačenje, spodbujale rast brez uničevanja pomembne osnove za zdravo in seveda trajnostno turistično industrijo.
To obsežno poročilo vsebuje številne zamisli, ki morajo biti več kot le pobožne želje. Verjamem, da bodo ta ekološka in socialna načela vključena v predviden Evropski program 21 za turizem.
Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, turistična industrija je zlasti v državah, kot so Ciper, Španija, Grčija in druge, zelo pomemben gospodarski sektor, vendar Evropska komisija ne sme reči nič glede tistih, ki delajo v njej.
To je industrija, ki jo verjetno najbolj zanima uporaba prilagodljivega delovnega časa za zaposlene in za katero je značilna sezonska brezposelnost. To je tudi sektor, v katerem zaposlovanje tujih državljanov odpira dve ključni vprašanji: prvič, da se jih izkorišča, in drugič, da lahko velike hotelske verige zaradi njih izsilijo nižje plače ali ugodnosti za lokalne delavce.
Ne glede na to Evropska komisija brez posebnega komentarja preprosto potrjuje dejstvo, da je vzrok za ustvarjanje delovnih mest v tem sektorju velika stopnja zaposlitve s krajšim delovnim časom in prilagodljivim delovnim časom. Koncept dolgoročne zaposlitve je tukaj očitno le prazna obljuba.
Etelka Barsi-Pataky (PPE-DE). – (HU) Gospa predsednica, želim opozoriti na možnosti, ki jih ponuja zdravstveni turizem. Pomembno je, da uporabimo vse razpoložljive programe za podporo zdravstvenemu turizmu, vključno z drugim programom zdravstvenih ukrepov Skupnosti. Poudarjam, da moramo v podporo zdravstvenega turizma bolj vključiti zavarovalniški sektor ter skupaj najti način za čezmejno sodelovanje s temi sredstvi.
Vprašanje je, ali bodo lahko takšne storitve postale del skupnega trga. Gre za storitve, ki ne predstavljajo le deleža gospodarske rasti, ampak tudi pomagajo evropskim državljanom, tako da lahko vsak izkoristi možnosti, ki jih ponuja zdravstveni turizem, in znotraj tega možnosti, ki jih ponuja skupni trg. Res je, da bomo za to ali bi za to potrebovali nekoliko bolje opredeljen sistem kakovosti, zato zelo podpiram pobudo gospoda Coste, ki je nedvomno začrtal pot za doseganje napredka v tej smeri. Za evropski turizem bi bilo dobro, če bi tisti, ki prihajajo iz tretjih držav, vedeli, kaj lahko pričakujejo od storitev in kaj plačujejo. Zato na kratko povedano menim, da moramo, ko govorimo o tem sektorju, turizem obravnavati veliko bolj večplastno ter moramo tudi preučiti, kaj nam te storitve lahko prinesejo z vidika skupnega trga. Najlepša hvala.
Robert Evans (PSE). – Gospa predsednica, tudi jaz čestitam poročevalcu gospodu Costi, ki je predsednik odbora za promet in turizem in ki je prvi izpostavil, da lahko politike v skladu s Pogodbami vplivajo na turizem. Zato je zelo primerno, da se ukvarjamo s tem vprašanjem. Prav tako je pomembno, da je od turizma odvisnih najmanj 12 % delovnih mest, kot nas je malo prej opozoril gospod Arnaoutakis.
EU je danes veliko več kot le skupni trg blaga in kapitala. Je skupni trg za ljudi. Državljani EU potujejo več kot kadar koli prej, tudi kot turisti. Veliko, morda celo večina, jih ima zelo dobre izkušnje, pri čemer je jasno, da je nekatera področja turizma označila za slaba manjšina z manj srečnimi izkušnjami.
Kolege poslance opozarjam zlasti na odstavka 24 in 25, ki pozivata k določitvi izčrpnih navodil za hotele, ki so jim potrebe njihovih strank pomembne. Ta navodila bi morala upoštevati zahteve družin z otroki. Vsi hoteli ne bodo mogli upoštevati teh zahtev, vendar mora ta panoga družine dejansko začeti čim bolj upoštevati.
Prav tako mora sistem razvrščanja upoštevati potrebe starejših in invalidov. Odbor za promet je zagovarjal to v primeru letalskih družb, pri čemer je prav to zahtevati tudi od hotelov, da ne diskriminirajo te družbene skupine. Poleg tega hoteli ne bi smeli moralno presojati, katere ljudi je treba obravnavati kot pare in katere ne.
V odstavku 48 poročila je prav tako upravičeno predlagano oblikovanje listine o pravicah in dolžnostih turistov, pri čemer je izpostavljeno, da se morajo primerno vesti in hotele ter turizem spoštovati tudi turisti sami.
To poročilo je dobro, saj sporoča, da Parlament ukrepa pametno v interesu potrošnikov. Upam, da bo to sporočilo doseglo prebivalce Evrope.
Alfonso Andria (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, zares odlično poročilo gospoda Paola Coste vključuje nekaj izredno zanimivih zamisli.
Navedel bom le nekaj kratkih pripomb, ki temeljijo na velikih spremembah povpraševanja, ki so jih povzročile predvsem globalizacija, vedno večja prisotnost turistov iz tretjih držav na naših tleh in daljša pričakovana življenjska doba. Zaradi vsega tega moramo oblikovati turistično politiko Evropske unije, ki ustreza današnjemu času; prav tako moramo preučiti njene strateške cilje.
Gospod Queiró je poudaril potrebo po razvrstitvi hotelskih zmogljivosti. Popolnoma se strinjam z njim ter dodajam, da je treba evropske standarde kakovosti in varnosti določiti tudi za turistične produkte.
Odzvati se moramo na nove zahteve naših državljanov kot uporabnikov in potrošnikov turističnih storitev. V zvezi s tem vidikom navajam dva primera od mnogih novih zamisli iz poročila gospoda Coste: oznaka „dostop za vse“, ki bo zagotavljala dostopnost zmogljivosti za turiste z omejeno mobilnostjo, in evropski turistični program za upokojence.
Naj za konec dodam še pripombo glede usposabljanja: razmisliti moramo tudi o posebnih kvalifikacijah delavcev na področju turizma za upokojence in invalide.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Medtem ko podpiramo in cenimo veliko vidikov iz tega poročila, se moramo vključiti v to razpravo, ker želimo poudariti, prvič, da turistična dejavnost in visokokakovostni turizem zahtevata, da so poklici, ki delujejo v tem sektorju, urejeni s pravno ureditvijo, ki varuje pravice delavcev ter spodbuja kakovostna delovna mesta in usposobljenost delavcev. Po našem mnenju to med drugim zajema ustrezno poklicno usposabljanje, izboljšanje delovnih pogojev, spodbujanje stalnih pogodbenih dogovorov in dostojanstveno raven plač.
Drugič, poudarjamo, da lahko turizem prispeva k ozemeljski koheziji, gospodarskemu razvoju in regionalnemu zaposlovanju, zato je treba za politike Skupnosti in sredstva na tem področju uporabiti medsektorski pristop, zlasti z oblikovanjem posebnega programa Skupnosti za dopolnitev ukrepov držav članic. Te točke povzemajo vsebino nekaterih predlogov, ki smo jih vložili in za katere upamo, da jih bo ta parlament podprl.
Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospa predsednica, turizma v tem parlamentu ne obravnavamo pogosto in zato sem gospodu Costi posebno hvaležen za njegovo poročilo. Čestitam mu za odlično opravljeno delo.
Po mojem mnenju je najbolj pozitivna značilnost tega poročila trajnostni pristop k turizmu skupaj s potrebo po povečanju evropske kohezije in kakovosti življenja. Prav tako se strinjam s poudarkom na pomembnosti dostopa do turističnih storitev.
V poročilu je omenjena tudi vizumska politika. Menim, da je to bistvena zadeva, pri čemer je treba veliko pozornost nameniti spremljanju vprašanja vizumov in delovanju mejnih prehodov na ozemlju novih schengenskih držav. Rusija in Ukrajina sta izrazili zaskrbljenost v zvezi z vprašanjem vizumov za voznike, vključno z vozniki izletniških avtobusov in prevozniki. Ravno včeraj je gospod Barroso sprejel vodjo Združenja mednarodnih cestnih prevoznikov iz Ukrajine, ki so izrazili svojo zaskrbljenost. Z razmerami sem seznanjen in v zvezi s tem sem se pred mesecem dni obrnil na gospoda Frattinija. Za zdaj še nisem dobil odgovora. Menim, da je to pomembna zadeva. Bistveno je, da se Parlament in Komisija osredotočita na spremljanje izvajanja vizumske politike.
Predsednica. − Ta razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo v četrtek, 29. novembra 2007.
Pisne izjave (člen 142)
Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Težave v zvezi z ustavno pogodbo so posledično vplivale na turistični sektor, ki mora v skladu s pristopom, o katerem razpravljamo, postati politika Skupnosti. Posamezne države članice so v zadnjih letih uveljavljale turistične strategije, ki so v tem sektorju na splošno povzročile rast v posameznih družbeno-gospodarskih okoljih 27 držav. Število turistov se je povečalo, sredstva za naložbe so bila zagotovljena, potrebe po osebju so se povečale, kar je pozitivno vplivalo na zaposlovanje. Česar do zdaj ni bilo, je jasen in obsežen načrt s strani institucij Skupnosti. Konkurenca med državami se povečuje in nove ponudbe so očitno vedno bolj na voljo v različnih delih sveta. V teh okoliščinah mora Evropa pokazati, da jim je dorasla: drugače rečeno, mora se lotiti velikih izzivov, ki se pojavljajo, in jih premagati.
Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Globalizacija, demografske spremembe in povečan transport znatno prispevajo k hitri rasti turizma, kar ima velik potencial za rast in zaposlovanje. Turizem trenutno prispeva približno 4 % k BDP EU, posredno pa več kot 10 % ter zagotavlja približno 12 % vseh delovnih mest.
Turizem spodbuja ljudi k boljšemu medsebojnemu razumevanju, spodbuja oblikovanje evropske identitete ter prek stikov med družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi skupinami spodbuja dialog med kulturami. Vzpostavitev modela za evropski turizem je prednostnega pomena za Unijo, ker mora temeljiti na vrednotah, ki so povezane s kakovostjo in trajnostjo turističnih ciljev ter z enakim dostopom za vse.
Dejavno je treba spodbujati poenostavitev pravil, uskladitev politik, ki zadevajo turizem, in razširitev uporabe razpoložljivih evropskih finančnih instrumentov. Razvoj turizma mora biti trajnosten; z drugimi besedami spoštovati mora lokalne skupnosti in varstvo okolja. Za dosego tega potrebujemo podporni okvir in učinkovito strukturo, ki zajemata vse zainteresirane regionalne in lokalne strani, znotraj katerih bosta olajšana partnerstvo in učinkovito vodstvo. Za ukrepe, ki se izvajajo za uresničitev ciljev, moramo poznati temeljna načela subsidiarnosti, ki opredeljujejo razdelitev odgovornosti med posameznimi zadevnimi stranmi.
Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Z vidika trajnostnega, celostnega regionalnega in lokalnega razvoja ima turizem velik vpliv na gospodarstvo, družbeno in ozemeljsko kohezijo EU-27. Prav tako ima pomembno vlogo pri povečevanju zaposlovanja v manj razvitih evropskih regijah, s čimer pomaga pri odpravljanju regionalnih razlik. Poleg tega ne moremo dopustiti, čeprav še ni bilo mogoče razviti doslednega medpolitičnega pristopa k turizmu na ravni EU, da bi Evropa izgubila svoj tržni delež v tem sektorju.
Komisija mora skupaj z državami članicami in regionalnimi sveti spodbujati in finančno podpreti nove oblike turizma, kot so ekoturizem, kmečki turizem, socialni in zdravstveni turizem. To obravnavam kot eno od orodij za zagotavljanje trajnostnega razvoja regij s poudarkom na varstvu naravne in kulturne dediščini ter njenem ohranjanju za prihodnje generacije.
Turizem je treba bolje podpreti z informativnimi kampanjami. Mala in srednje velika podjetja, predvsem nova turistična podjetja in podjetja, ki ponujajo nove turistične produkte ali razvijajo gospodarske dejavnosti v novih krajih ali turističnih regijah, morajo imeti boljši dostop do informacij in znati uporabljati evropske programe za financiranje prek strukturnih skladov.
Prav tako želim poudariti potrebo po izmenjavi izkušenj, pridobljenih prek turističnih projektov, ki se že izvajajo in ponujajo priložnost za učenje iz nepravilnih pristopov, ki so se uporabljali pri neuspešnih projektih, ter za izognitev podobnim napakam v drugih evropskih regijah.
Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Dogodki v zadnjih letih so pokazali, da na evropski turizem, tako kot na druge gospodarske sektorje, močno vplivajo širše razmere v svetu.
Za uspešen odziv na te izzive, je bistveno bolj intenzivno usklajevanje nacionalnih politik. Povsem v skladu z načelom subsidiarnosti morajo države članice uporabljati priložnosti, ki so na voljo na ravni EU, da bi dopolnile njihove obstoječe nacionalne politike. Na ta način lahko EU prek usklajevanja učinkovito prispeva k obvladovanju vse bolj razširjene birokracije in k odpravljanju ovir znotraj turističnega sektorja. Naš cilj mora biti učinkovita uporaba razpoložljivih virov in izraba vseh priložnosti za oblikovanje sinergij, da se spodbudi svetovna konkurenčnost EU in ustvari več delovnih mest.
Pomemben korak v zvezi s tem bi bila poenostavitev vizumskih postopkov in zmanjšanje stroškov za turistične vizume v vseh državah EU.
Prav tako pozivam EU, naj sprejme enotne standarde kakovosti za hotelske zmogljivosti v Evropi, da tako izboljša preglednost pravic potrošnikov in jih hkrati okrepi. To ne sme povzročiti nikakršnega poslabšanja nacionalnih standardov kakovosti, vendar mora poslati pomembno sporočilo potrošnikom. EU mora uporabiti svoje obstoječe priložnosti za zagotovitev dejavne podpore državam članicam v tem okviru, vendar pri tem dvomi v obstoječe nacionalne sposobnosti.