Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 28. november 2007 - Bruselj

1. Nadaljevanje zasedanja

PREDSEDNICA: Gospa KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  Predsednica. – Razglašam nadaljevanje zasedanja Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v četrtek, 15. novembra 2007.

2. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

3. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

4. Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev: glej zapisnik

5. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

6. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik

7. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik

8. Razglasitev soglasja o humanitarni pomoči (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik

9. Razmere v Gruziji (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik

10. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

11. Pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

12. Razpored dela

  Predsednica. – Končna različica dnevnega reda, pripravljena na podlagi členov 130 in 131 poslovnika, je bila razdeljena. Predlagane so bile naslednje spremembe:

  Martin Schulz , v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, na današnjem dnevnem redu je izjava Komisije o sporazumih o partnerstvu z državami AKP, pri čemer se v tej razpravi načrtuje resolucija. V naši skupini so danes zjutraj in v preteklih dneh potekale zelo temeljite razprave o tej resoluciji. Zelo močno smo si prizadevali za kompromisno resolucijo z drugimi skupinami, da bi dosegli takšen kompromis. Na žalost se je to izkazalo za nemogoče. Kljub temu nočemo obupati nad to nalogo in si še vedno prizadevamo doseči kompromis preden bomo morali uporabiti sporno glasovanje.

Zato v imenu svoje skupine predlagam, da se resolucija o izjavi Komisije in glasovanje o tej resoluciji preloži na decembrsko delno zasedanje. Poslancem tega parlamenta bom hvaležen, če bodo lahko podprli takšen potek dogodkov, ki bi omogočili prostor za pogajanja o kompromisu.

  Predsednica. – Gospod Schulz, to temo bomo obravnavali pravočasno, v skladu z razporedom dela.

Sreda:

– skupna razprava o železnicah Skupnosti bo potekala pred poročilom gospe Hieronymi o razširjanju televizijskih programov,

– glasovanje o poročilu gospoda Ortuonda Larree o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti bo potekalo med naslednjim delnim zasedanjem v Strasbourgu.

Četrtek:

Obveščam vas, da je med glasovanjem:

– poročilo gospoda Leinena o spremembi finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, v skladu s členom 43(1) odobreno in je vpisano za glasovanje.

– poročilo gospoda Bloklanda o nevarnih kemikalijah preloženo na januarsko delno zasedanje, da je mogoče na prvi obravnavi doseči spravni postopek.

Zdaj pa o temi, ki ste jo sprožili, gospod Schulz:

Od skupine socialdemokratov sem prejela prošnjo, če je mogoče glasovanje o predlogih resolucije o sporazumih o gospodarskem partnerstvu preložiti do decembrskega zasedanja, seveda z novimi roki za predložitev besedil.

  João de Deus Pinheiro, v imenu skupine PPE-DE. – (PT) Gospa predsednica, opažam, da iz klopi socialdemokratov prihaja volja za sklepanje kompromisov, in v imenu skupine PPE-DE moram reči, da smo prav tako pripravljeni na kompromis ter zato ne bomo nasprotovali temu predlogu. Vendar bi morali po referendumu v Venezueli, med decembrskim delnim zasedanjem, sprejeti resolucijo o razmerah v tej državi. V duhu sklepanja kompromisov in tudi v božičnem duhu menim, da lahko sprejmemo te predloge.

  Predsednica. – Gospod Pinheiro, ta tema ne zadeva Venezuele, ampak predlog skupine socialdemokratov v zvezi s preložitvijo predlogov resolucij o sporazumih o gospodarskem partnerstvu na decembrsko zasedanje.

Ali želi še kdo spregovoriti v podporo temu predlogu?

  João de Deus Pinheiro, v imenu skupine PPE-DE. – (PT) Gospa predsednica, verjetno niste slišali, kaj sem rekel. Najprej sem rekel, da bi bili v duhu kompromisa pripravljeni sprejeti to pobudo. Vendar si v duhu božičnega kompromisa želimo, da prijatelji socialdemokrati v zameno sprejmejo naš predlog resolucije o vprašanju Venezuele po tamkajšnjem referendumu.

  Predsednica. – Ali želi še kdo spregovoriti proti temu predlogu?

  Helmuth Markov, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospa predsednica, nad tem predlogom skupine socialdemokratov sem precej presenečen. Skupni predlog resolucije skupine socialdemokratov, zelenih in moje skupine je vključeval resolucijo, sprejeto v Kigaliju. Člani skupine PPE-DE so se v Kigaliju prav tako strinjali s tem kompromisom, zato preprosto ne razumem, zakaj je treba zdaj vse preložiti na naslednje razprave, če smo se poslanci tega parlamenta o tem že dogovorili. Dejstvo je, da so se v Kigaliju vsi strinjali s tem kompromisom. Torej nasprotujem tej preložitvi, ker je zadevni dokument že podprla velika večina poslancev in lahko o njem glasujemo danes.

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, da se izognemo nesporazumom: težava ni v vsebini, težava je v tem, da si želijo zagotoviti večino. Menim, da je to zakonito. Gospod Markov, popolnoma prav imate, predlog pomeni, da se mora razprava ponovno začeti, kar je težko razumeti, vendar zamisel socialistov pomeni zavarovanje večine za sprejetje nečesa, kar si tako ali tako vsi želimo doseči. To je vprašanje in razlog, zakaj si želijo preložitve. To je vse.

(Parlament je to prošnjo odobril.)

  Predsednica. – Glasovanje o predlogih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu se preloži na december, pri čemer so predlagani roki naslednji:

za vložitev predlogov resolucij, sreda, 5. december, do 12.00;

za predloge sprememb in skupne predloge resolucij, ponedeljek, 10. december, do 19.00.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 12. decembra.

Od skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov sem prejela prošnjo za razpravo o izjavi Komisije v zvezi z referendumom v Venezueli, ki ga je treba sprejeti, s predložitvijo predlogov resolucije.

Ali želi še kdo spregovoriti proti tej prošnji?

  Martin Schulz , v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, gospod de Deus Pinheiro je pravkar omenil božični duh. Tudi sam zagovarjam božični duh, vendar s tem ne smemo pretiravati. Ne nazadnje smo bili pripravljeni v tem duhu sprejeti kompromis iz Kigalija.

V zvezi z Venezuelo bodo vedno obstajala različna mnenja, seveda tudi spori, v vsaki razpravi o gospodu Chávezu. Menimo, da je razprava, ki pravzaprav zdaj poteka, koristna, vendar nismo prepričani, da lahko dosežemo razumno resolucijo v tako kratkem času, ki ga imamo na voljo, torej danes ali jutri. Če to resolucijo preložimo na decembrsko delno zasedanje, bo do takrat stara že tri tedne. Zelo koristno je, da razpravljamo zdaj, vendar si ne želimo resolucije, ker bo na hitro sestavljena ali bo dosežena veliko prepozno. Menim, da moramo razpravljati danes, pri čemer bo to dovolj.

  Predsednica. – Ali želi še kdo spregovoriti v podporo tej prošnji?

  João de Deus Pinheiro, v imenu skupine PPE-DE. – (PT) Gospa predsednica, zahvaljujem se vam za to priložnost. Po referendumu, ki bo kmalu potekal v Venezueli, bodo nastale nove razmere. To je zelo pomemben referendum, pri čemer menim, da je za ta parlament prav tako pomembno, da lahko zdaj o tem vprašanju poteka razumna razprava, ob upoštevanju možnih rezultatov referenduma. Pri tem lahko decembra poskusimo sprejeti resolucijo. Menim, da je to mogoče in da si moramo za to prizadevati. To predlagam v božičnem duhu in v duhu sodelovanja.

(Parlament je zahtevo zavrnil.)

(Razpored dela je bil s temi spremembami sprejet.)

13. Dobrodošlica

  Predsednica. – Danes z velikim veseljem v Parlamentu pozdravljamo delegacijo parlamenta iz Islamske države Afganistan. Ta delegacija je naš parlament obiskala že lanskega decembra v Strasbourgu in veseli smo, da jih lahko pozdravimo tudi v Bruslju.

(Ploskanje.)

Gospe in gospodje, izraziti želim globoko in iskreno sožalje vaši skupščini in afganistanskim državljanom zaradi terorističnega napada 6. novembra 2007, v katerem je bilo ubitih šest poslancev parlamenta in približno 100 afganistanskih državljanov. Med žrtvami je bil tudi Sayed Mustafa Kazemi, ki je bil član afganistanske delegacije na lanskem obisku v Strasbourgu.

Namen vašega obiska je začeti redni dialog, ki nam bo omogočil hitreje bolje razumeti politične in socialne razmere v Afganistanu ter možnost razpravljanja o pomoči, ki jo potrebuje vaša država.

Prepričana sem, da ta obisk vsi razumete kot znak skupnih prizadevanj za pospeševanje demokratičnih vrednot in popolnega spoštovanja človekovih pravic po vsem svetu.

Zadovoljni smo zaradi vašega obiska in potrjujem našo zavezanost za krepitev sodelovanja med našimi vladami.

Kot vem že imate plodne stike z Evropskim parlamentom, pri čemer vam želim uspešno nadaljevanje vaše misije, prijetno bivanje in varno pot nazaj v domovino.

  Gyula Hegyi (PSE). – Gospa predsednica, v zvezi s svojim vprašanjem o pravilnosti postopka, ki zadeva nemoten potek parlamentarnega dela Parlamenta, se sklicujem na člen 9(2) Poslovnika EP.

Obvestili so nas o prisotnosti azbesta v stavbi Winstona Churchilla in stavbi Salvadorja de Madariage (SDM) v Strasbourgu. Najnovejše poročilo je potrdilo večjo prisotnost azbesta v naših delovnih prostorih, kot smo menili najprej. Azbest je ena od najnevarnejših rakotvornih snovi, ki lahko ogrozi človeško življenje. Zato bi morali zahtevati ustrezne informacije o oceni tveganja in bolj podrobne informacije glede odstranitve azbesta iz stavb Parlamenta, vključno s časovnim razporedom odstranjevanja in varnostnimi ukrepi za to. Zdravje in varnost poslancev EP, zaposlenih in obiskovalcev parlamenta mora biti brezpogojno prednostna naloga.

  Predsednica. – Gospod Hegyi, to v bistvu ni postopkovno vprašanje, vendar želim povedati, ker ste sprožili tako pomembno vprašanje, da je generalni sekretar že posredoval obvestilo v zvezi z možnostjo prisotnosti azbesta v naših poslopjih.

14. Potrditev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah s strani Evropskega parlamenta (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0445/2007) gospoda Joa Leinena v imenu odbora za ustavne zadeve o odobritvi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v Evropskem parlamentu (2007/2218(ACI)).

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − – (PT) Gospa predsednica, podpredsednica Komisije, gospe in gospodje, slovesna objava Listine o temeljnih pravicah 12. decembra v Strasbourgu s strani predsednika Sveta, portugalskega predsednika vlade Joséja Sócratesa, Evropskega parlamenta in Evropske komisije bo zagotovo eden od najpomembnejših trenutkov v polpretekli zgodovini Unije in portugalskem predsedovanju Evropski uniji.

To je korak naprej s pomembnimi in dejanskimi posledicami za usklajevanje univerzalnih vrednot človeškega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti. Zaradi nove lizbonske pogodbe bo imela Listina enako vrednost kot Pogodbe, drugače povedano, bo pravno zavezujoča. Glede na pomembnost je treba to dejstvo ustrezno poudariti, pri čemer morajo biti ta parlament, nacionalne vlade in Komisija nanj ponosni. Ta dogodek pomeni konec dolge poti.

Vpliv odločitve, da se Listini o temeljnih pravicah omogoči pravno vrednost, presega običajne politične in diplomatske kroge, ker neposredno vpliva na pravne zadeve naših državljanov. To je dejanski rezultat Evrope. Jasno je, da so institucionalne reforme lizbonske pogodbe pomembne, prav tako je res, da so spremembe politike EU, to je v skupni zunanji in varnostni politiki, politiki pravosodja in notranjih zadev ter na drugih področjih, bistvene, da lahko Unija obravnava prihodnost in izpolnjuje izzive s katerimi se srečujemo. Vendar ima obstoj seznama pravic, ki je za evropske institucije in države članice pri uporabi evropskega prava zavezujoč, veliko širši pomen. Od zdaj naprej postavljamo državljane v središče evropskega projekta.

V imenu predsedstva in tudi svoje države želim ob razpravljanju o temeljnih pravicah izraziti zadovoljstvo nad protokolom lizbonske pogodbe, ki omogoča pristop Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Razlog za to je, ker ta protokol pomeni doseg dolgo pričakovanega cilja.

Glede na vse to moram čestitati Parlamentu in gospodu Leinenu za sprejetje tega osnutka poročila 12. novembra v odboru za ustavne zadeve. S tem se je še enkrat pokazala zavezanost tega parlamenta temeljnim pravicam Evropske unije. Preostane mi le še iskrena želja, da bo lahko ta parlament prav tako glasoval v podporo temu poročilu in s tem omogočil vsem trem institucijam, da 12. decembra slovesno razglasijo Listino o temeljnih pravicah.

(Ploskanje.)

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Gospa predsednica, Listina o temeljnih pravicah bo ključni instrument v naši Uniji, ki temelji na pravni državi. Ta listina vsebuje pravi seznam pravic, ki bi jih morali imeti vsi državljani Unije, tj. pravico posameznika do dostojanstva, svoboščin, enakopravnosti in solidarnosti ter pravico do statusa državljana in pravičnosti. Listina ne bo spreminjala pravnih pristojnosti Unije, vendar bo omogočila okrepitev pravic in večjo svobodo državljanov.

Institucije, organe, urade in agencije Unije bodo zavezovale pravice, zapisane v tej listini, pri čemer bodo iste obveznosti zavezovale tudi države članice v zvezi z izvajanjem zakonodaje Unije. Državljani se bodo lahko pred sodišči sklicevali na pravice iz te listine, pravni pregled Sodišča Evropskih skupnosti pa bo zagotovil, da se Listina pravilno uporablja.

Komisija pozdravlja dejstvo, da je bila pravna veljavnost listine v pogajanjih na medvladni konferenci ohranjena. Podobno kot Parlament si tudi sami prizadevamo, da bi ta listina veljala za vseh 27 držav članic brez izjem glede njene pravne upravičenosti v celoti, vendar ne smemo podcenjevati doseženih rezultatov. Pravna veljavnost listine je velik napredek v zvezi z vzpostavitvijo zakonite in odgovorne Unije, v kateri so najpomembnejši interesi državljanov. To na začetku še ni bilo jasno, zato je bilo za doseganje tega cilja v celoti potrebno veliko časa.

Listina, ki je bila razglašena leta 2000, ni bila pravno zavezujoča. Na evropski konvenciji 2002–2003 in medvladni konferenci 2003–2004 je bila listina spremenjena, da bi postala pravno zavezujoča, vendar je bil ta proces zaradi neuspešne ratifikacije ustavne pogodbe prekinjen.

Na zasedanju Evropskega sveta junija 2007 je bilo dogovorjeno, da bo prihodnja nova pogodba vsebovala sklicevanje na listino, kot je bila sprejeta in končno odobrena leta 2004, in da bo imela isto pravno veljavnost kot druge ustanovitvene pogodbe, kar je zdaj izraženo v novi pogodbi.

Poročevalec predlaga, da Parlament odobri listino, kar je nujen korak pred slovesno razglasitvijo, pri čemer tudi Komisija dejansko v celoti podpira to priporočilo. Listino bo prihodnji teden odobrila tudi Komisija in pooblastila predsednika, da jo skupaj s predsednikoma Parlamenta in Sveta razglasi 12. decembra.

Razglasitev revidirane listine bo podlaga za sklicevanje v novi pogodbi, ki bo podpisana naslednji dan v Lizboni ter bo razširila pravno vrednost in pravno upravičenost na pravice iz listine.

Z novo pogodbo in listino o temeljnih pravicah bo Unija nedvomno okrepila varstvo človekovih pravic. Evropska unija ni samo trg, ampak tudi skupno območje, ki temelji na vrednotah in splošnih pravicah.

  Jo Leinen, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, gospa podpredsednica, gospe in gospodje, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je osrednji element lizbonske pogodbe, pri čemer jo lahko imenujemo tudi jedro nove reformne pogodbe. Veseli me, da se vse tri institucije strinjajo, da lizbonska pogodba ne obravnava le institucij ali politike, ampak tudi ljudi, in sicer 500 milijonov ljudi v Evropski uniji. Ta listina je viden izraz dejstva, da je Evropska unija zaskrbljena zaradi zaščite svojih državljanov v zvezi z vsemi zakoni, ki izhajajo iz Evropske unije.

Zato je Listina o temeljnih pravicah mejnik. Od Evrope držav se pomikamo proti Evropi državljanov, pri čemer smo ta razvoj kot Evropski parlament vedno pozdravljali. S to listino ter 50 pravicami in svoboščinami, ki jih vsebuje, bo imela Evropska unija najsodobnejši in obsežen seznam temeljnih pravic na svetu. Nikjer na svetu nimajo česa podobnega, zato moramo biti na ta dosežek ponosni. Če začnem s členom 1, ki govori o zaščiti človekovega dostojanstva, vse do zadnjega člena, ki obravnava pravico, da se za isto kaznivo dejanje ne kaznuje dvakrat, Listina zagotavlja večjo zaščito pravic in tudi omenja pravice, ki niso nujno vsebovane v ustavah vseh 27 držav članic. Opozoriti vas želim na prepoved reproduktivnega kloniranja ljudi s sodobno genetsko tehnologijo, pravico do varovanja osebnih podatkov, pravico do svobode informiranja ter pravico do dostopa do dokumentov, vendar prav tako na pravico do dobrega upravljanja, „odgovornega vodenja države“, na kar opominjamo preostali svet in kar moramo seveda tudi sami izvajati.

V seznamu temeljnih pravic so gospodarske in socialne pravice prvič enakovredne političnim pravicam in državljanskim svoboščinam. V dobi globalizacije sem prepričan, da to ljudem zagotavlja primerno zaščito. Kot je parlament večkrat poudaril, je obžalovanja vredno, da nova pogodba ne posreduje celotnega besedila Listine, zato ne bo tako opazna, kot bi lahko bila. Vendar menim, da moramo z zadovoljstvom opozoriti na člen 6 lizbonske pogodbe, ki navaja: „Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi.“ Za državljane Evropske unije se s tem odpravljajo vsi dvomi, ker se s to pogodbo potrjuje, da imajo možnost uveljavljati svoje pravice pred nacionalnimi sodišči in končno pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu.

Še vedno moramo ponovno sprejeti to listino na plenarnem zasedanju, ker je bila spremenjena, pri čemer je mogoče reči, da na žalost ni tako dobra kot listina iz leta 2000. Zlasti se sklicujem na omilitev člena 52, pri čemer se lahko pojavijo težave pri razlagi zelo nejasnih določb iz tega člena. Kljub temu se je listina ohranila in bo sestavni del Pogodb. Menim, da je listina simbolna. Kot je bilo že rečeno v tem parlamentu, EU ni le velik trg z združeno denarno unijo, ampak skupnost vrednot, pri čemer je njena naloga braniti te vrednote v svoji notranji in zunanji evropski politiki.

Še bolj je obžalovanja vredno, da sta dve državi članici, in sicer Združeno kraljestvo in Poljska, iz tega izvzeti. To je za nas obžalovanja vredno, pri čemer pozivam vladi ter parlamenta teh dveh držav, da si močno prizadevata za čim prejšnjo razveljavitev tega izvzetja, da bo v zvezi z varovanjem temeljnih pravic in vrednot Evropske unije vseh 27 držav članic delovalo na enaki podlagi. Zato ob tem podpiram sprejetje predloga spremembe skupine Zelenih, o katerem bomo glasovali jutri, kot o dodatku k poročilu odbora za ustavne zadeve. Zato vas pozivam, da glasujete za sprejetje tega pomembnega poročila.

  Íñigo Méndez de Vigo, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, danes zjutraj je moja skupina proslavljala in se spominjala odobritve Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Danes poslanci iz moje skupine nosijo priponko z napisom „Za Evropo vrednot“.

V zvezi s tem se strinjam, kar so dejali moji predhodniki, zlasti gospa Wallström, da Evropska unija ni le trg. Evropska unija je politični projekt, ki temelji na načelih in vrednotah, ki združujejo vse evropske državljane.

Zato, gospa predsednica, je danes dober dan, zaradi resolucije, ki nam bo omogočila proslavljati in slovesno razglasiti to listino o temeljnih pravicah na naslednjem delnem zasedanju v Strasbourgu.

Dejansko ne bom ničesar razkril, če omenim, da imamo tisti srečneži, ki smo sodelovali pri pripravi te listine na prvi konvenciji, grenak priokus. To je posledica dveh razlogov; prvič, kljub pripravi listine kot pravno zavezujoče, to v Nici na koncu ni bilo mogoče, ker se šest vlad s tem ni strinjalo.

Vendar se je sčasoma to izkazalo kot pravilno, zato bo zdaj listina, zaradi lizbonske pogodbe, pravno zavezujoča. Grenak priokus se je zdaj spremenil v zadovoljstvo.

Drugi razlog, gospa predsednica, je, da se spominjam, da v Nici ni bilo nobene slovesne razglasitve listine. Zaradi podpisa v tajnosti, je bila zamujena velika priložnost za pojasnilo evropskim državljanom, da so pravice in svoboščine iz listine naš prepoznavni znak.

Vendar bomo zaradi odločnosti predsednika Evropskega parlamenta in naših treh predstavnikov na tej medvladni konferenci, 12. decembra med delnim zasedanjem v Strasbourgu, dosegli to, česar jim v Nici ni uspelo. Slovesno bomo razglasili to listino in ponovno potrdili, kot so to storili že poslanci iz skupine PPE-DE, našo zavezanost pravicam in svoboščinam iz te listine.

Gospa predsednica, glasovali bomo v podporo poročilu gospoda Leinena.

  Richard Corbett, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, skupina PSE podpira ponovno sprejetje listine v novi obliki, s čimer bo za evropske institucije z reformno pogodbo postala zavezujoča. Tako bomo odpravili veliko pomanjkljivosti na tem področju. Evropske institucije kot take doslej še niso bile tako tesno zavezane k spoštovanju istih pravic, ki jih na podlagi lastnih ustav ali Evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah spoštujejo vse države članice. Ta listina bo za evropske institucije zavezujoča, pri čemer morajo te pravice upoštevati vsa področja zakonodaje Skupnosti, saj bi se lahko v nasprotnem primeru evropska zakonodaja na sodiščih zavrnila.

Presenetljivo je, da nekateri evroskeptiki, od katerih bi pričakovali, da bodo zadovoljni, ker so evropske institucije zavezane in omejene v delovanju, nasprotujejo tej listini, vendar nekateri to dejansko počnejo. Morda lahko obžalujemo, da je bilo zato za nekatere države članice pomembno v protokolu pojasniti, kako je listina povezana z njihovo nacionalno zakonodajo.

Zato je nastala zmeda. Kolega je pravkar to označil kot izvzetje, vendar to dejansko ni izvzetje. Listina je za evropske institucije in vsa področja zakonodaje Skupnosti zavezujoča še naprej ne glede na to, kako vpliva na nacionalno zakonodajo nekaterih držav članic.

  Andrew Duff, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, slovesna razglasitev listine je vrhunec naših prizadevanj, ki so se začela že leta 1999 in katerih cilj je boljša oblika ureditev pravic za Unijo.

Ker je osnovni namen listine zaščititi državljane pred zlorabo velikih pristojnosti, ki jih ima zdaj Unija, je nenavadno in žalostno, da se želi neka država članica izogniti njenemu zavezujočemu učinku. Po mojem mnenju se bo izkazalo, da je britanski protokol pravno pomanjkljiv in da pomeni hudo politično napako.

Sodišča morajo oblikovati sodno prakso za celotni sistem Unije, ki ni odvisen od narodnosti in upošteva glavno načelo zakonodaje Unije, in sicer, da temeljne pravice izhajajo iz tradicij, ki so skupne vsem državam članicam, in ne le iz tradicije ene države članice. Po mojem mnenju in mnenju moje skupine je britansko izvzetje sramotno in ga je treba čim prej pozabiti.

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, leta 2000 je bila Listina o temeljnih pravicah oblikovana kot deklaracija vrednot, ki naj bi usmerjale politiko Unije. Unija sama naj bi postala podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah. V tem odločilnem trenutku je Evropsko sodišče ustavilo odločitev na podlagi splošnih pravnih načel, ki izhajajo iz ustav držav članic.

Zdaj smo leta 2007 in Unija bo pristopila k Evropski konvenciji, vendar ne tako, da bo to postal edini evropski sistem za zaščito človekovih pravic. Ustvarjamo nadomestni sistem na podlagi pravno zavezujoče listine o pravicah. Z veliko stališč je to prvi sistem. Splošna pravna načela bodo ostala tretji niz razlogov za odločitve v zadevah o temeljnih pravicah.

Vse to povzroča zaplete v sistemu za zaščito temeljnih pravic v Evropi in še bolj otežuje razumevanje državljanov glede sistema. Veliko Evropejcev je zaskrbljenih zaradi teh razmer. Pravzaprav so to razlogi, zaradi katerih sta se dve državi članici odločili za protokole zaščite pred nepričakovanimi posledicami učinkov listine.

  Johannes Voggenhuber, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, danes sem ponosen, da sem poslanec tega parlamenta, ki je že od prvega dne odločen zagovornik temeljnih in državljanskih pravic na splošno ter zlasti te listine o temeljnih pravicah. Zdaj mineva devet let od pobude vrha v Kölnu za začetek delovanja za pravno zavezujočo listino, pri čemer ta proces še ni končan.

Sam, kot nekdo s posebno pravico do spremljanja celotnega ustavnega procesa, želim govoriti o dveh izkušnjah. Ena je zelo ironična: čudno je, da v teh devetih letih nič ni bilo tako težavno in sporno ali tako težko doseči kot teh dokumentov, ki vsebujejo načela, ki so osnova Evropske unije in jih moramo obravnavati kot samoumevna: demokracija, parlamentarne pravice, socialne pravice, tržno gospodarstvo, preglednost zakonodaje ter temeljne svoboščine in pravice. To so zelo čudne razmere in so zagotovo povezane s temeljnimi vzroki krize zaupanja, ki grozi Evropski uniji.

Druga izkušnja, o kateri želim govoriti, je naslednja: pomembno je, da se ne utrudimo ali doživimo razočaranje ter ne izgubimo poguma. Dolgo sem verjel, da je Sizif zavetnik Evrope, pri čemer celotna izkušnja to potrjuje. Zato menim, da se moramo prav danes ponovno potruditi ter pozvati Združeno kraljestvo in Poljsko, v imenu nedeljivosti temeljnih pravic, človekovih pravic ter temeljnih pravic in svoboščin, da se pridružita velikemu evropskemu soglasju.

  Francis Wurtz , v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, komisar, na naslednjem zasedanju bomo ponovno potrdili Listino o temeljnih pravicah.

Naj vam pred tem postavim vprašanje, ki morda ni tako preprosto, kot se zdi. Ali bo to prvotna listina, razglašena leta 2000, ali bo to, kot predlaga poročilo gospoda Leinena, prilagojena ponovitev, vključena v nekdanji osnutek reformne pogodbe? Seveda besedili nista enaki in žal njune razlike niso jasno opredeljene, čeprav bi to sprožilo nekaj upravičenega nasprotovanja.

Na primer, francoska komisija za človekove pravice je izrazila, pri čemer citiram, resno zaskrbljenost zaradi predlogov sprememb k členom o socialnih pravicah – še vedno citiram, ki grozijo z odpravo socialne vsebine iz listine.

Eden od glavnih avtorjev prvotne listine, odvetnik Guy Braibant, je v medijih razložil, pri čemer citiram, da so se razmere za uporabo besedila spremenile. Predvsem se izraz „lahko“ občasno nadomesti z izrazom „mora“. Razen tega, še vedno citiram, obstaja uradno sklicevanje na „obrazložitve“ predsedstva. Čeprav morajo biti pedagoške in popolnoma nepristranske, obrazložitve razlagajo zakone v precej ozkem smislu. Temeljne pravice so bile ogrožene; konec citata.

Katero besedilo bomo odobrili na naslednjem zasedanju? Prav tako imam dodatno vprašanje: ali bo ta odobritev veljavna v vseh državah EU? Takšne vrste ukrepanje ne dopušča negotovosti. Zato prosim za natančen odgovor na te dve vprašanji.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospa predsednica, sodeloval sem pri pripravi listine in pri obeh konvencijah predlagal zelo preprosto rešitev: Uniji omogočiti, da postane podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na ta način bi bile institucije enako zavezane kot države. S tem bi rešili težavo. Če oblikujemo listino kot pravno zavezujočo, ne bomo rešili nobene težave. Ravno nasprotno, ustvarjamo nove težave v zvezi z zaščito, ki jo imajo državljani v okviru nacionalnih ustav in kot del skupnih evropskih človekovih pravic. Razlaga aktivistov na sodišču v Luxembourgu bo vedno prevladala nad odločitvami sodišča v Strasbourgu in našega vrhovnega sodišča. Listina ni primerna kot neodvisen pravni vir. Je veliko preveč nenatančna. Ali se pravico do življenja pridobi z rojstvom? Če ne z rojstvom, koliko mesecev pred tem? Ali pravica do stavke velja tudi za zaposlene v javnem sektorju? Svoboda govora javnih uslužbencev je veliko večja pod pristojnostjo sodišča v Strasbourgu kot sodišča v Luxembourgu. Razen tega smo včeraj videli šolski primer za možne spore. Nemški novinar Hans-Martin Tillack je dobil podporo sodišča v Strasbourgu, ki je odločilo, da je urad OLAF deloval nezakonito pri aretaciji novinarja, pri čemer je zasegel 16 škatel dokumentov, računalnike in telefone. Sodišče v Luxembourgu je podprlo krajo novinarjevih virov. Sodišče v Strasbourgu pa je obsodilo krajo in aretacijo, ker daje prednost svobodi tiska.

Listina bo, morda, predstavljena kot zmaga za človekove pravice. To bolj spominja na ponarejeno srečko za loterijo. Na nek način sprejemamo veliko tveganje v zvezi s težko pridobljenimi človekovimi pravicami, kot sta svoboda govora in svoboda tiska. O žrebanju številk za loterijo odločajo sodniki v Luxembourgu brez parlamentarnega nadzora, pri čemer se bo le v primeru njihove obsodbe izvedla soglasna sprememba pogodb za popravilo teh razmer. To je zelo nepraktično in pomeni bolj ujetništvo naših pravic kot listino.

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, vsi podpiramo človekove pravice, vendar se moram upreti nekaterim ljudem, zlasti ljudem iz držav, kjer so z zgodovinskega vidika človekove pravice novost, tj. ljudem, ki zaradi izvzetja v skladu s protokolom 7 obtožujejo Združeno kraljestvo, kot da gre za nekakšnega izobčenca.

Naj jih spomnim, da je bila v Združenem kraljestvu sprejeta deklaracija o pravicah parlamenta že v slavni revoluciji leta 1688. Od takrat naprej je Združeno kraljestvo simbol svobode. Zato nas ni treba poučevati o človekovih pravicah.

Nekateri ljudje so jezni, ker smo zaradi izvzetja onemogočili sprejetje te pogodbe in se zaenkrat še izogibamo nekaterim pastem naddržavnega statusa EU, vendar je to naša nacionalna in politična pravica. Na žalost bo izvzetje pozabljeno, ko bo Sodišče Evropskih skupnosti začelo izvajati svoj načrt centralizacije. Če bo Združeno kraljestvo končno tako nespametno, da bo kljub nasprotovanju svojih državljanov ratificiralo to pogodbo, bodo ljudje, ki nas obtožujejo, uspešni v zvezi s svojimi prizadevanji.

  Elmar Brok (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod predsedujoči Svetu, gospa podpredsednica, ena od temeljnih pravic državljanov je prav tako pravica do upoštevanja. Ta listina o temeljnih pravicah seveda zagotavlja zaščito državljanov, ki je sorodna zaščiti v običajnih pravnih režimih. Vendar Evropska unija ni država. Unija ni država, vendar ima zakonodajno pristojnost, pri čemer le ta zakonodajna pristojnost institucij Evropske unije obvezno spada pod zaščito in nadzor Listine o temeljnih pravicah. S tem je povezano dejstvo, da evropsko zakonodajo in ukrepe evropskih institucij zavezujejo vrednote in odločitve, sprejete na podlagi teh vrednot, skupaj s prvim stavkom iz te listine, ki je najbolj plemenit: Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo.

To načelo izhaja iz krščanske podobe človeštva. Vendar ga je mogoče izpeljati tudi iz drugih virov. Naša zavezujoča obveza temu načelu in zavezujoča obveza naših treh institucij, da so zavezane temu načelu, pomenijo veliko korak naprej. To velja za Evropsko unijo kot celoto. Poljska in Združeno kraljestvo sta pravni državi, o čemer ni nobenega dvoma. Dejstvo je, da brez podpisa in z izključitvijo iz listine državi ne ščitita sami sebe, ampak ščitita nekaj, kar je že zaščiteno. Dejstvo je, da ta listina nikakor ne velja za nacionalno zakonodajo in nacionalne institucije. Drugače povedano, ti državi varujeta nekaj, kar se lahko že obravnava kot privzeto. Zlasti na Poljskem, kjer imata večina v parlamentu in večina prebivalstva različno stališče, vendar predsednik izkorišča svoje posebne pravice, upam, da se bo sprememba zgodila pravočasno.

Pravno zavezujočo naravo listine je mogoče dodatno okrepiti, če si prizadevamo za usklajeno strategijo. Gospod predsedujoči, hvaležen sem vam, ker izkoriščamo to priložnost, ki jo zagotavlja enotna pravna oseba in pristopamo h konvenciji iz Strasbourga. Če bomo uspeli, bo evropsko območje pravice doseglo skladnost, pri čemer bomo dosegli varstvo temeljnih pravic na nacionalni in evropski ravni. Upam, da bo rezultat v vrednote usmerjena Evropa državljanov, na katero smo lahko ponosni.

  Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospa predsednica, Listina o temeljnih pravicah je dvojnik iz zgodnjega 21. stoletja velikih izjav o človekovih in državljanskih pravicah iz 18., 19. in 20. stoletja. To so bile znane izjave o svobodi in pravni državi, ki so oblikovale sodobno demokracijo. Naša listina temelji na dogodkih, ki so prispevali k razvoju demokracije in sodobnega sistema liberalne demokracije v zadnjih 200 letih.

Ne vidim razloga, zakaj nekatere evropske države ne bi sprejele te listine. Gospoda Szymańskija sprašujem, kako je mogoče resno nasprotovati tej listini v državi, iz katere izhaja Solidarność in zaradi katere je vodstvo celotne Evrope pridobilo sedanje razumevanje o pravici do svobode, pravne države in demokracije?

Pozivam poljsko vlado v Varšavi in zlasti predsednika vlade gospoda Tuska. Gospod Tusk, vaša parlamentarna skupina je zmagala na volitvah pred mesecem dni zaradi glasov tistih Poljakov, ki si želijo listino vključiti v evropsko reformno pogodbo. Verjamem, da ne boste razočarali tistih volivcev, ki so vas podprli pred enim mesecem. Pozivam poljsko vlado, da Listino o temeljnih pravicah vključi v reformno pogodbo, da bo zavezujoča tudi v moji domovini. Poljska Solidarność (solidarnost), evropska Poljska, Poljska strpnosti in odprtosti verjame, da je Listina o temeljnih pravicah ključni element reformne pogodbe. Ne smemo si dovoliti, da nas izsiljuje konzervativna desnica, ki si želi, da se strinjamo z neizvajanjem te listine v domovini.

PREDSEDNIK: Gospod MAURO
Podpredsednik

  Bronisław Geremek (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, verjamem, da je Listina o temeljnih pravicah osnovni pogoj za vsako skupnost, ki si želi delovati v skladu s sistemom vrednot, ki izhaja iz spoštovanja človekovega dostojanstva. To sproža načela svobode, enakosti in solidarnosti. Ni razloga, da državi, kot sta Združeno kraljestvo ali Poljska, ki si želita biti del Skupnosti, zavrneta vključenost v nekaj, kar pomeni temelj našega skupnega delovanja.

Ta listina zagovarja sklicevanje na družbene vrednote po evropskem socialnem modelu. Prav tako jasno navaja, da se v zvezi z lokalnimi običaji in praksami uporablja nacionalna zakonodaja. To pomeni, da ni razlogov za izvajanje katere koli vrste izvzetja na tem področju. Verjamem, da bosta Poljska in Združeno kraljestvo namesto tega izbrali drugo možnost.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, razprava o tem poročilu zadeva veliko vprašanj, pri čemer posredno zadeva podlago za pripravo novega pravnega okvira. Avgusta 2007 je predsednik tega parlamenta na zboru razseljenih oseb v zvezi s tem podal izjavo. Izjavil je, da je treba izhodišče pravice do domovine iskati v pravici do dostojanstva in da je zato pravica do domovine temeljna človekova pravica.

Pravica do dostojanstva je poudarjena v prvem členu listine. Mnenje predsednika je poljski parlament kritiziral. Nemško združenje razseljenih oseb se pritožuje nad usodo ljudi, ki so se priselili iz Poljske. Kaj bi se zgodilo, če bi se pritožbe Nemčije in posebne razlage o človekovem dostojanstvu uporabile v Alzaciji in Loreni? Ali se lahko v tem primeru prav tako ustanovi center za razseljene osebe ali je mogoča pomiritev? Poskusi za izpeljavo pravice do domovine iz pravice do dostojanstva so napačna razlaga aksiologije človekovih pravic, kot navaja poslanec poljskega parlamenta gospod Karski. Razlaga, ki pojasnjuje primarno zakonodajo je sprejemljiva, njena razširitev pa ne.

Predsednik Evropskega parlamenta se je skliceval na papeža Janeza Pavla II. Opozarjam ta parlament in predsednika, da je nadškof Karol Wojtyła leta 1965 objavil pisno izjavo v skladu s katero so nemški škofi jasno izjavili, da so razseljeni Nemci z Vzhoda želeli razumeti in so morali razumeti, da tam odrašča celotna nova generacija Poljakov, ki obravnava zemljo, dodeljeno svojim staršem, kot svojo domovino. Ob tem se ne poziva k nobeni pravni ali moralni razpravi ali čustvenim govornikom.

Verjamem, da lahko v tem parlamentu dosežemo soglasje o listini, kljub nedavnemu domisleku gospoda Sarkozyja, da je soglasje v nasprotju z demokracijo. Prazni upi, gospod Sarkozy, ker ne zmorete prepričati niti delavcev pariškega metroja.

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, nihče ne oporeka, da morajo imeti državljani Evrope temeljne pravice in svoboščine v svojih državah in tudi v Evropski uniji. Evropa brez pravic in svoboščin ne bi bila več Evropa. Vendar to dandanes ni težava, ker so državljani že dovolj zaščiteni z lastnimi nacionalnimi ustavami pri svojih nacionalnih vladah in z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. V zvezi z evropskimi institucijami lahko evropski državljani uveljavljajo svoje temeljne svoboščine in pravice v skladu z določeno pristojnostjo Evropskega sodišča. Pravi poudarek je na razglasitvi te listine, kar pomeni še en korak k zvezni Evropi. Ljudje si želijo evropsko listino pravic (Bill of Rights), kot jo imajo zvezne Združene države Amerike. Razlika med njima je, da ta listina presega naštevanje tradicionalnih pravic in svoboščin. Vseeno se včasih zdi kot naštevanje vseh vrst socialno-ekonomskih obljub. Ta manifest se niti najmanj ne ujema s tovorom.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, gospa podpredsednica, gospod predsedujoči, poslanci in ne nazadnje državljani Evrope, danes je prazničen dan, velik dan, dan veselja, izjemno pomemben dan, veliko pomembnejši, kot si zdaj misli večina ljudi. Pomembno je za vse, za tiste, ki verjamejo v temeljne pravice kot načelo, in za tiste, ki verjamejo v razvoj in povezovanje Evrope.

Že pred časom bi moralo biti popolnoma samoumevno, da je treba institucije EU zavezati vrednotam, ki jih potrjujemo, vendar se to ni zgodilo. Dejansko Britanci prav tako verjamejo v pravna načela, ne glede na to, kako so nastala. Nekaj poslancev bi reklo, da z veseljem pomagajo pri odpravljanju človekovih pravic, čeprav ima velika večina popolnoma nasprotno mnenje. Vesela in počaščena sem, da sem sodelovala pri razvoju teh vrednot, ki nam zagotovo veliko pomenijo.

Zdaj vsi vemo, za kaj se zavzema ta unija, čeprav ne bomo uspeli prebrati celotne pogodbe. To so sijajne, dobre vrednote, h katerim moramo vsi prispevati in zagotoviti, da Unija pomaga pri njihovi ustrezni uporabi. Iskreno se zahvaljujem Jou Leinenu in vsem, ki so pomagali pri delu, ter ne nazadnje iskrene čestitke državljanom Evrope.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Gospe in gospodje, predsednik parlamenta bo skupaj s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije 12. decembra slovesno razglasil Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Prepričan sem, da bo v jutrišnjem glasovanju velika večina poslancev glasovala za potrditev tega zgodovinskega dokumenta in zgodovinskega koraka.

Listina o temeljnih pravicah odraža moralno in duhovno dediščino narodov Evrope v Evropski uniji. Listina odraža vrednote, kot so človeško dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, načela demokracije in pravne države. V središče pozornosti postavlja posameznika, ker listina, med drugim, uvaja državljanstvo Unije. Veseli me, da bo razglasitev Listine o temeljnih pravicah potekala po širitvi Evropske unije, da se vključijo nove države članice. To pomeni, da je listina, na svoj način, moralen, pravni in politični odsev enotnosti Evropske unije: Zahoda in Vzhoda, Severa in Juga. Prav tako menim, da bosta vladi ter parlamenta Poljske in Združenega kraljestva to razumeli in v bližnji prihodnosti svojim državljanom omogočili sodelovanje v tem zgodovinskem trenutku.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Pozdravljam potrditev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker omogoča večjo prepoznavnost pravic, ki jih državljani Evropske unije že imajo. Vendar želim pozvati k pojasnitvi možnih navzkrižij interesov med Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, dokumentom Evropske unije, in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, dokumentom Sveta Evrope, za katero je Evropska unija prav tako razglasila, da jo bo upoštevala. To pomeni, da lahko pride do navzkrižja interesov med Evropskim sodiščem v Luxembourgu in Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Kakšen bo položaj sodišča v Strasbourgu v zvezi s sodiščem v Luxembourgu? Ali bo delovalo kot vrhovno ali ustavno sodišče? Ali je ta rezultat dejansko sprejemljiv za Evropsko sodišče? Ali bo Evropska unija, ki je pravna oseba, imela posebnega sodnika v Evropskem sodišču za človekove pravice? Poudariti želim potrebo po rešitvi te zakonske podlage, da se lahko izognemo težavi, ker zaradi razglasitve pravno zavezujoče Listine o temeljnih pravicah pričakujem več pravnih sporov na področju človekovih pravic.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, kot skoraj vsi predhodni govorniki, na žalost le skoraj vsi, sem zadovoljen, da bomo danes ali jutri pooblastili predsednika tega parlamenta, da podpiše listino.

Človekove pravice so evropska blagovna znamka v Evropi in zunaj nje. Kljub temu priporočam previdnost, da nas ne zaslepijo čustva in si lahko naložimo preveliko breme. Z listino in nujno ratifikacijo lizbonske pogodbe vzpostavljamo pomembne in običajne osnovne pravice ter pomembne socialne pravice na pravno zavezujoči podlagi, kar pomeni, da bodo zavezujoče za evropske institucije in izvajanje zakonodaje Skupnosti. Prav tako omogočamo pomoči pri Evropskem sodišču v Luxembourgu v zvezi s temi osnovnimi pravicami, čeprav pod zelo omejenimi pogoji. Vendar to ne pomeni, da bo lahko vsak državljan takoj, če sploh, vložil prošnjo na Evropsko sodišče v Luxembourgu, kot so nekateri občasno trdili zaradi zaslepljenih čustev. Takšne vrste trditve nam ne koristijo.

Prenehajmo s takšnimi izjavami, ki so pretirane, in občutimo zadovoljstvo zaradi doseženega uspeha. V Evropski uniji smo zdaj določili pomembno smer, ne le v zvezi z običajnimi pravicami, ampak tudi za našo socialno politiko, na kar smo lahko zagotovo ponosni.

To vključuje ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, prepoved dela otrok, varovanje zdravja za vse ter visoko stopnjo varstva okolja in potrošnikov. Zaradi tega moramo biti zadovoljni, to je resnica in nobene potrebe ni po olepševanju.

  Carlos Carnero González (PSE). – (ES) Gospod predsednik, menim, da razpravljamo o izredno pomembni temi za ljudi. Očitno je lahko poskus razlage reforme Evropske unije zelo zapleten, vendar je zagotovo preprosto poudariti pomen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Ali bo pravno zavezujoča? To v pogodbi ne bo izrecno navedeno, vendar je naša dolžnost, da to razglasimo. Zato menim, da je odločitev, ki smo jo sprejeli, da se listina podpiše pred podpisom lizbonske pogodbe, zelo pozitivna. Prav tako moramo reči, da od zdaj naprej ne bodo dovoljene nobene izjeme, ker je to slabo za državljane zadevnih držav in za državljane celotne Evropske unije.

Zato menim, da si je bistveno prizadevati, kot je v svojem poročilu predlagal gospod Leinen, za podporo Listine o temeljnih pravicah in njeno pravno zavezujočo naravo.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Magda Kósáné Kovács (PSE), v pisni obliki. – (HU) Državljani evropskih držav so se borili posebej in skupaj za vsako pravico iz Listine o temeljnih pravicah. Zaradi tega je razveseljivo, da je mogoče s pravno zavezujočo Listino o temeljnih pravicah temeljne pravice končno uresničiti učinkoviteje, ne le na ravni držav članic, ampak tudi na ravni evropske zakonodaje in izvajanja.

Evropski državljani bodo izkoriščali svoje koristi, če lahko uporabijo pravno sredstvo v primeru kršitev temeljnih pravic na evropski ravni. Zaradi takšnih zagotovil bodo Evropska unija in njene institucije bolj demokratične ter bolj neposredno dostopne in preverljive za pol milijarde evropskih državljanov.

S pravno zavezanostjo Listine o temeljnih pravicah se bo zaprlo poglavje v zgodovini boja za temeljne pravice. Hkrati menim, da mora Listina o temeljnih pravicah glede na prihodnost postati ars poetica Evrope. Razen skupnega gospodarskega interesa mora Evropa usmerjati napredek temeljnih pravic in oblikovati tiste, ki živijo tam, kot enoto, ne le z običajnimi pravicami do svobode, ampak tudi z zagotavljanjem socialnih in kulturnih pravic, enake obravnave ter pravic manjšinam.

Horac je v svojem pismu o pesništvu dejal, da morajo pisci dobro preučiti in skrbno pretehtati, kaj ustreza njihovemu duhu in kakšna bremena lahko prenesejo. Upam, da bodo institucije Evropske unije dovolj močne in pogumne, da bodo lahko zagotovile enake temeljne pravice vsem evropskim državljanom v vsej Evropi.

  Alexander Stubb (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) V Lizboni je bila 19. oktobra podpisana pogodba, ki naj bi v Evropski uniji povzročila večjo uspešnost in demokracijo. Prav tako bi okrepila državljanske pravice. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah mora postati pravno zavezujoča, EU pa mora pristopiti k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Listina o temeljnih pravicah je sestavljala drugi del neratificirane ustave. Na medvladni konferenci so poslanci sprejeli pobudo, s katero bi predsednika Evropskega parlamenta in Komisije ter predsedujoči Svetu podpisali Listino o temeljnih pravicah ob slovesnosti na plenarnem zasedanju Parlamenta 12. decembra, pri čemer bi bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

To se odlično ujema z vrednotami, ki jih zastopa Listina o temeljnih pravicah. Slovesno podpisovanje bo prav tako povečalo prepoznavnost dokumenta. Zato je samoumevno, da si želimo pooblastiti predsednika Hans-Gerta Pötteringa za podpis.

15. Skupna načela prožne varnosti (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0446/2007) gospoda Christensena v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o oblikovanju skupnih načel prožne varnosti (2007/2209(INI)).

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, mislil sem, da me prosite, naj s svojim govorom, ki ga nisem pripravil, zaključim razpravo o listini, zato sem malce v zadregi.

Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vprašanje o prožni varnosti je zdaj ključno za evropski program ter je bistveno za prihodnost gospodarskega in družbenega modela Evrope. To je zapleteno vprašanje, ki vključuje sposobnost urejanja sprememb, spodbujanje zaposlovanja in reformo socialne varnosti v hitro spreminjajočem se globalnem okolju, kar zahteva odzive na izzive svetovne konkurence, tehnološke inovativnosti in staranje prebivalstva. Potrebujemo bolj prilagodljive trge, vendar to pomeni, da moramo zagotoviti boljše pogoje in instrumente ter večjo varnost našim državljanom, da lahko te spremembe rešujejo pozitivno. To je izziv s katerim se srečujemo.

Menimo, da je portugalsko predsedstvo poskušalo dejavno prispevati k iskanju celostnih in uravnoteženih rešitev na tem področju. Po junija predstavljenem sporočilu Komisije smo bili odgovorni za vodenje postopka z namenom izvedbe mandata Evropskega sveta in doseganje soglasja o skupnih načelih prožne varnosti. Sporočilo Komisije je seveda oblikovalo odlično izhodišče za to delo, ker nam je pomagalo razviti idejo in razširiti razpravo o rešitvah, ki bi lahko pomenile skupno platformo za različne smernice, ki jih bodo morale upoštevati države članice.

Ob upoštevanju, da so izhodišča in razmere različne, bodo različne tudi rešitve. Zaradi oblikovanja pogojev za napredek na tem področju, smo razvili različne pobude z glavnimi udeleženci na evropski ravni, vključno s konferenco o izzivih prožne varnosti. Konferenca je bila dobro obiskana na političnem področju, na njej pa so potekale razprave o razvoju v zvezi s tem ter o prihodnjih izzivih. Prav tako smo si prizadevali analizirati izkušnje iz držav, v katerih so uporabljali modele z dobrimi rezultati, in ugotoviti, katere elemente teh modelov je mogoče uporabiti v drugih razmerah. Prav tako smo pridobili mnenja strokovnega odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora regij. Razen tega smo si prizadevali spodbuditi k vključitvi socialne partnerje na tem področju, ker se zavedamo, da novi model zahteva odločno zavezanost vseh zainteresirani strani in hkrati upoštevanje interesov vseh udeleženih.

V tem smislu je bil dogovor, ki smo ga dosegli s socialnimi partnerji na tristranskem socialnem vrhu 18. oktobra v Lizboni, pomembna spodbuda za to razpravo. Socialni dialog na različnih ravneh in vključevanje socialnih partnerjev so odločilni pri zagotavljanju uspeha katere koli strategije za reformo trgov dela. Vključevanje vseh v tem postopku je ključno za iskanje uspešnih rešitev, pri čemer potrebujemo zaupanje med socialnimi partnerji in v institucijah. Pripravljeni moramo biti sprejeti in prevzeti odgovornost za spremembo. Poudariti želim kakovost razprave in posredovanje na vseh stopnjah, v tehničnem in akademskem smislu ter v smislu razprave o politični vsebini in o postopku.

Kot rezultat vsega navedenega dela, med katerim smo lahko vedno računali na pomoč Komisije, lahko Svet zdaj sprejme niz skupnih načel o prožni varnosti, ki jih bomo, upajmo, uradno sprejeli na seji 5. in 6. decembra. Ta skupna načela, o katerih smo se vsi strinjali, vključujejo zlasti upoštevanje raznolikosti nacionalnih razmer, ki bodo zahtevale različne pristope in rešitve, potrebo po odpravi segmentacije trga dela, različne razsežnosti prožne varnosti (delovno zakonodajo, izobraževanje, usposabljanje, socialno varstvo), priznavanje pomena socialnega dialoga v tem smislu, spodbujanje socialne vključenosti, nediskriminacije, enakosti ter usklajevanja dela in družinskega življenja ter tudi zagovarjanje potrebe po zagotavljanju združljivosti politike z zanesljivostjo in trajnostjo javnih financ. Poudariti želim, da v tem parlamentu dejansko obstaja splošno soglasje. Poudariti moram odlično delo, ki smo ga opravili in ki ga je ta parlament opravil na tem področju.

Po sprejetju bodo splošna načela sestavljala bistveni instrument za izvajanje naslednjega obdobja lizbonske strategije. Države članice bodo pozvane, da upoštevajo ta načela pri oblikovanju in izvajanju svojih nacionalnih politik z razvojem svojih mehanizmov in pristopov glede na svoje posebne razmere, ki jih bomo spremljali v okviru nacionalnih programov reform. Prav tako bomo spodbujali socialne partnerje na vseh ravneh za pomoč pri oblikovanju in izvajanju ukrepov prožne varnosti ter za uporabo skupnih načel kot referenco. Menimo, da je bistveno vlagati v socialno mobilizacijo naših državljanov v okviru te strategije, pri čemer moram omeniti bistven pomen vključevanja tega parlamenta. Glede na politično zastopanje in bližino državljanom, lahko ta parlament odlično prispeva k zagotavljanju boljšega razumevanja ideje o prožni varnosti. Ključno načelo je, da je treba prožno varnost in zaščito obravnavati kot elemente, ki se medsebojno podpirajo in krepijo, in ne kot nasprotujoče si elemente, pri čemer morajo državljani to popolnoma razumeti.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, sporočilo Komisije o prožni varnosti je sprožilo pomembno in koristno razpravo v vsej Uniji. Zahvaljujem se poročevalcu gospodu Christensenu in drugim poslancem, ki so dejavno sodelovali v razpravi o prožni varnosti.

Zaradi vaših prizadevanj in sodelovanja z drugimi parlamentarnimi odbori bo lahko Evropski parlament sprejel resolucijo, ki bo pomembno podprla pristop iz predloga Komisije. V naši družbi je varnost odvisna od spremembe. Zdaj moramo usklajevati načine za iskanje novih oblik varnosti: boljša znanja, sposobnosti iskanja nove zaposlitve, sodobne varnostne ukrepe, ki so prilagojeni novemu trgu dela.

V zadnjih letih so se za vsako izgubljeno delovno mesto v industrijskem sektorju Evrope oblikovala štiri nova delovna mesta v drugih sektorjih. Najpomembnejše je vprašanje, kako pridobiti nadzor nad temi spremembami in kako uspešno upravljati z njimi. Prav tako moramo postaviti vprašanje o vzrokih za segregacijo trga dela v veliko državah članicah.

Močno pozdravljam poročilo, ki ga danes obravnavate. To poročilo priznava, da je prožno varnost mogoče obravnavati kot strategijo za reformo trga dela. Besedilo prav tako podpira štiristransko politično strukturo, ki jo je za prožno varnost oblikovala Komisija. Prav tako lahko v celoti podprem predlog, ki zadeva skupna načela iz odstavka 15 tega poročila. Vaši predlogi so skoraj enako usmerjeni kot predlogi Komisije v njenem sporočilu. Razumem vašo željo, da se nekatere zadeve, kot so ukrepi za boj proti negotovosti, natančneje razložijo. Vendar menim, da morajo biti načela jedrnata in jih je treba obravnavati s stališča celotnega sporočila.

Prav tako pozdravljam sporazum evropskih socialnih partnerjev z analizo težav trga dela, pri čemer je bila ta analiza predstavljena na nedavnem tristranskem socialnem vrhu v Lizboni 18. oktobra 2007 in med drugim tudi obravnava prožno varnost. Ta sporazum kaže, da lahko socialni dialog zagotovi dejanske rezultate. Seveda ste se v vašem predlogu resolucije sklicevali na to skupno analizo.

Zdaj bom odgovoril na nekaj kritičnih stališč iz vašega poročila. Vem, da menite, da mora biti razprava o prožni varnosti bolj uravnotežena. Naprej vas želim opozoriti, da je sporočilo Komisije rezultat intenzivnega dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi in previdnih posvetovanj z vodilnimi strokovnjaki na tem področju. Prepričan sem, da je pristop Komisije uravnotežen, ker je cilj podpreti hkrati prožnost in varnost ter, kot že navedeno, dva elementa, ki se med seboj dopolnjujeta in si nikakor ne nasprotujeta.

Jasno je, da se razprave o prožni varnosti ne sme zlorabiti za prehod na deregulacijo trga dela. Ravno nasprotno, prožna varnost in mobilnost morata imeti višji cilj: torej boljša delovna mesta, boljšo uravnoteženost med delom, družinskim in zasebnim življenjem, učinkovitejše gospodarstvo kot celoto. Kot veste bo v naslednjih nekaj tednih Svet sprejel odločitev o skupnih načelih prožne varnosti. Potem se bodo nadaljevale razprave, ki jih načrtujejo vse zainteresirane strani, pri čemer bodo omogočile prizadevanje za strategije prožne varnosti na nacionalni ravni ob upoštevanju posebnih značilnosti posameznih držav. Prepričan sem, da bodo posamezne zainteresirane strani omogočile doseganje uravnoteženega pristopa na področju prožne varnosti.

Glede stroškov je treba upoštevati, da so stroški, povezani s politiko prožne varnosti, veliko nižji od dejanskih koristi v zvezi z bolj dinamičnim trgom dela in zmanjšanjem brezposelnosti. Razen tega v veliko primerih to ne bo povečalo finančnih stroškov, ampak bo povečalo učinkovitost uporabe sredstev, ki so na voljo.

Prav tako želim odgovoriti na odstavek poročila, v katerem je navedeno, da morajo biti pogodbe za nedoločen čas osnova sistema socialne varnosti. Komisija nikakor ne namerava zmanjšati pomena pogodb za nedoločen čas. Vendar menim, da moramo sprejeti bolj splošne sisteme socialne varnosti, ki bi veljali za pogodbe za nedoločen čas in za zaposlitve s krajšim delovnim časom: skratka, namen je tudi tem oblikam zaposlovanja zagotoviti ustrezno kritje socialne varnosti in ne oslabiti pogodb za nedoločen čas.

Gospod predsednik, menim, da je razen teh nekaj pomislekov poročilo koristen in pomemben prispevek k razpravi o prožni varnosti, in se za to še enkrat zahvaljujem Evropskemu parlamentu.

  Ole Christensen, poročevalec. − (DA) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesel sem, da sem danes tukaj kot poročevalec. Pogajanja v Parlamentu so končana in predstavimo lahko uravnoteženo poročilo, ki izraža odnose celotnega političnega spektra. Celotna zamisel v ozadju teh smernic o prožni varnosti je soočiti se z izzivi, s katerimi se srečujejo trgi dela v Evropi. Uporabil sem množino „trgi dela“, ker poročilo priznava, da ni „enotnega pristopa za vse“, kar zadeva prožno varnost. Čeprav ni skupnega modela prožne varnosti, moramo priznati, da se Evropa na trgih dela sooča z mnogimi skupnimi izzivi, pri katerih je potreben skupen odziv. Demografski izzivi pomenijo, da bo leta 2050 za enega upokojenca delalo 1,5 zaposlenega. Zdaj za enega upokojenca delajo trije zaposleni. Okoli 100 milijonov Evropejcev živi v revščini ali na pragu revščine. Če primerjamo države, med katerimi so razlike velike, kot so države v vzhodni in zahodni Evropi, so vplivi neenakosti še kako dobro vidni. Vendar so vidni tudi znotraj držav, v katerih je neenakost vedno večja. V Evropi lahko 6 % zaposlenih označimo za zaposlene, ki živijo pod pragom revščine, vedno večje število pa se jih srečuje s slabšimi delovnimi pogoji z negotovimi razmerami zaposlitve in zelo slabimi delovnimi pogoji. Vedno več je pogodb za določen čas in začasnega dela, običajne pogodbe za nedoločen čas pa so ogrožene. Takih priložnostnih zaposlitev je v Evropi 12 %. Poleg tega se povečujeta neprijavljeno in nezakonito zaposlovanje. V nekaterih državah nezakonito zaposlovanje predstavlja skoraj 15 % vseh zaposlitev. Ta tok dogodkov moramo prekiniti, ker je za Evropo drag ter ker te negotove in nestabilne delovne okoliščine pogosto prizadenejo šibke družbene skupine.

Izobraževanje v Evropi je najpomembnejša surovina na konkurenčnem svetovnem trgu, vendar mu ne posvečamo dovolj pozornosti. Pravzaprav 15 % mladih v času, ko trg dela velik poudarek daje znanju, prezgodaj zapusti izobraževalni sistem. Tisti, ki se ne bodo pridružili večini in se izobraževali, bodo dolgoročno imeli težave, zato imamo dolžnost, da tem ljudem pomagamo.

Evropi so izzivi torej jasni. Naša odgovornost je, da posredujemo sporočilo in vizijo, kako bomo reševali te izzive. S tem v zvezi se zahvaljujem Komisiji za njen odličen prispevek. Pri tem poročilu, ki sem ga pripravil v tem parlamentu, smo dobro sodelovali. Kot poročevalec menim, da se je treba bolj osredotočiti na socialno Evropo, da se zagotovijo spoštovanje pravic zaposlenih v EU ter nova in boljša delovna mesta. Večja prožnost v organizacijah se ne sme zagotavljati na račun delovnih pogojev za zaposlene. Kako lahko to zagotovimo? Poročilo zlasti poudarja, da mora pogodba za nedoločen čas postati standardna vrsta pogodbe v Evropi. Prav tako moramo zagotoviti večjo vključenost socialnih partnerjev. Bistvo prožnega in varnega trga dela je, da se odločitve ne sprejemajo brez posvetovanja z zaposlenimi. Vključitev zaposlenih je nujno potrebna in tega pri izvajanju strategij prožne varnosti ni mogoče dovolj poudariti.

Na koncu bi rad povedal, da poročilo obravnava nekaj, kar bi lahko imenovali okvir prožne varnosti. Z drugimi besedami, nacionalna določila in pogoje za izvajanje prožnosti in varnosti. Za prožnost in prožno varnost je potreben denar. Vendar ta denar ni nepotrebno zapravljen; ta denar je naložba in prinaša koristi. Če na primer vlagate v svojo delovno silo, je to kratkoročno gledano morda strošek, vendar so izkušnje pokazale, da bo dolgoročno gledano to prineslo koristi. Zato prožna varnost, kot jo razumemo v severni Evropi, zahteva socialno državo določene kakovosti in velikosti. S tem v zvezi moramo biti odkriti in povedati, da bo razvoj dogodkov v nekaterih državah, v katerih si prizadevajo za vse nižje davke, zelo oviral financiranje varnostnega vidika prožne varnosti. Zato bom enkrat za vselej poskušal utišati vse tiste, ki trdijo, da je prožna varnost neoliberalen pojem, katerega cilj je ogroziti pravice zaposlenih. To ni res; ravno nasprotno.

Na koncu bi rad izrazil upanje, da bomo lahko prek te razprave tukaj v tem parlamentu in v Evropi razbili mite, ki se pojavljajo v zvezi s prožno varnostjo. Kot poročevalec sem z veliko pomočjo kolegov uspel oblikovati uravnotežene smernice za prožno varnost, smernice, ki kažejo, kako mora Evropa razviti svoj trg dela v prihodnosti, da bo ta konkurenčen in socialen. S tako strategijo bomo ugotovili tudi, kako odpraviti negotovost med zaposlenimi v Evropi. Zdaj se mnogi bojijo, da bodo njihova delovna mesta preseljena na drugo lokacijo in da bodo na trgu dela postali odvečni.

Na koncu se zahvaljujem poročevalcu v senci, poročevalcem drugih odborov in vsem, ki so kako drugače prispevali k poročilu. Za zaključek bi rad izrazil upanje, da bodo voditelji držav ali vlad vključili priporočila Parlamenta v svoje nadaljnje delo pri doseganju skupnih smernic za prožno varnost, ko se bodo decembra sestali na Portugalskem.

  Olle Schmidt, pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (SV) Gospod predsednik, poročevalcu se zahvaljujem za dobro opravljeno delo. Spremembe, ki jih povzroča globalizacija, vsem državam sveta nudijo nove in boljše priložnosti, vendar seveda predstavljajo tudi izzive. Evropa je na razpotju. Lahko pozdravimo novo in prožno gospodarstvo ter možnosti, ki jih nudi, ali pa se zatečemo k protekcionizmu v različnih oblikah.

Prožna varnost je eno od najpomembnejših orodij za oblikovanje trga dela, ki v celoti izkorišča potencial delovne sile, kot pravi poročevalec. Ključne besede so usposabljanje, mobilnost in zaposljivost. Jasno je, da noben model ni splošno uporaben, vendar se lahko in moramo učiti eden od drugega. V mnenju odbora za ekonomske in monetarne zadeve poudarjamo, da lahko sistemi zaščite, ki so pretogi, sicer zaščitijo tiste, ki so že na trgu dela, vendar lahko drugim preprečujejo vstop nanj.

Rast prebivalstva v Evropi je prav tako problem, ki ga je izpostavil tudi poročevalec. Več ljudi bo potrebovalo zaposlitev. Prožna varnost je ob pravilni uporabi dober model za nadaljnji pozitiven razvoj Evrope v svetovnem gospodarstvu. Mislim, da se to kaže v primeru Danske, ki je poročevalec ni omenil.

Gospod predsednik, v tem parlamentu bi se morali strinjati vsaj glede ene stvari, in sicer da je danes preveč ljudi brez službe. Evropa se mora še naprej razvijati, da bomo lahko ustvarili nova delovna mesta

  Giovanni Berlinguer, pripravljavec mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospoda Christensena je bilo ključno za nadaljevanje dela v okviru prvotnega dokumenta.

Ta načela so lahko zelo koristna, vendar le, če se hkrati uporabljajo zaščitni ukrepi za vse ogrožene skupine (priseljence, ženske, starejše in invalide) ter odrasle osebe z nizko stopnjo izobrazbe, ki so bolj ranljive in manj zaščitene.

Poleg tega so v naši družbi vedno bolj razširjene neenakosti, kar se kaže na primer v dejstvu, da ni povsod zagotovljena minimalna plača, ki bi morala biti sprejeta v vseh državah, in potrebi po priznanju pravic zaposlenih. Prav tako je treba dvigniti raven temeljnega znanja delavcev. Nujni sta tudi dodelitev finančnih sredstev za izvajanje teh načel in opredelitev dejanskih virov.

Na koncu bi rad dodal, da je po mojem mnenju v zadnjih letih mnogo novih vzrokov za neravnovesje v odnosih med kapitalom in delom: dobiček in finančne špekulacije prevladujejo, medtem ko so se plače znižale. Obravnavanje tega neravnovesja je ena od nalog, ki se jih moramo lotiti skupaj pri nadaljnjem reševanju teh vprašanj.

  Tadeusz Zwiefka, pripravljavec mnenja odbora za pravne zadeve. – (PL) Gospod predsednik, tako imenovan model prožne varnosti na evropskem trgu dela verjetno ne bo učinkovit, če ga ne bodo spremljali drugi ukrepi in predlogi, namenjeni spodbujanju podjetništva ter poenostavitvi ustanavljanja podjetij. V mislih imam na primer pripravo statuta evropske družbe z omejeno odgovornostjo.

Glede skupnih načel za izvajanje prožne varnosti bi rad poudaril, da je uvedba kompleksnih zakonodajnih rešitev na tem področju na evropski ravni v nasprotju z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Socialna in zaposlovalna politika je v pristojnosti držav članic, zato mora biti vsak ukrep Evropske unije na področju prožne varnosti v skladu z načelom subsidiarnosti, vsebovanim v členu 5 Pogodbe EU.

Poleg tega notranja zapletenost modela ni ugodna za uvedbo zakonodajnih standardov Skupnosti in tako imenovan enoten pristop k tej zadevi. Rezultat ocene učinka prikazuje, da je odprto usklajevanje morda najustreznejša metoda. To je zlasti pomembno za nove države članice, ki se lahko srečujejo z različnimi strukturnimi problemi na področju zaposlovanja glede na njihovo dediščino preteklosti. Skupaj z znatnim bremenom za proračun je treba upoštevati tudi visoke kratkoročne stroške, povezane z uvedbo načinov za izvajanje modela prožne varnosti.

  José Albino Silva Peneda, v imenu skupine PPE-DE. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, reform, ki jih mora Evropska unija izvesti za zagotovitev konkurenčnega položaja v svetovnem gospodarstvu, ne moremo obravnavati le kot pobude, omejene na javni sektor, ampak te zahtevajo tudi spremembe v obnašanju in odnosih delavcev in podjetij.

Te spremembe se lahko uspešno dosežejo le, če med socialnimi partnerji vlada zaupanje, ki pa se lahko razvije le s spodbujanjem socialnega dialoga. Glede upravljanja trga dela je potreben prehod s pristopa, pri katerem prevladuje kultura konfliktov, na nov pristop, ki temelji na kulturi sodelovanja. Osebno mi izraz „prožna varnost“ ni všeč. Raje bi govoril o „varnih spremembah“, ker vsaka sprememba vključuje tveganja. Pomembno je, se tveganja čim bolj zmanjšajo. Od ljudi ne moremo zahtevati, naj bodo prilagodljivi, če nimajo zaupanja vase ali v svet okoli njih. Zato v tem poročilu nenehno poudarjamo potrebo po dejavnih politikah zaposlovanja in sistemih vseživljenjskega učenja.

Skupina PPE-DE je vložila 120 predlogov sprememb k prvotnemu poročilu in po pogajanjih smo dosegli končno različico, ki je po mojem mnenju uravnotežena in celostna. Dosegli smo dobro ravnovesje med pojmoma prožnosti in varnosti ter med interesi vseh zainteresiranih strani v postopku, zlasti socialnih partnerjev in javnih organov. Poročilo se jasno nanaša na potrebo po uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri izvajanju in upravljanju prožne varnosti. Zato priporočam, da Parlament sprejme to poročilo.

  Stephen Hughes, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, čestitam poročevalcu.

Izpostavljam štiri točke, pri čemer zadeva prva Komisijo. Komisija poudarja najprej v svoji zeleni knjigi o delovni zakonodaji in tudi v svojem sporočilu o prožni varnosti varnost zaposlovanja namesto varnosti zaposlitve. Naša skupina poudarja oboje, ker poznamo potrebe prožnih podjetij. Prožno podjetje mora vsakih šest mesecev zamenjati proizvodne linije ali vsake štiri mesece spreminjati informacijsko-tehnološko konfiguracijo, zato potrebuje prilagodljivo, dobro usposobljeno in zvesto delovno silo, pri čemer se tega ni mogoče zagotoviti s fragmentirano, segmentirano in priložnostno delovno silo.

Drugič, za uspešno delovanje prožne varnosti so potrebni zelo različni dejavniki: ustrezno in stabilno makroekonomsko okolje, vlaganje v uspešno in dejavno politiko trga dela, dobro izoblikovan socialni dialog ter zelo kakovostne politike za socialno varstvo. Vsi ti dejavniki so pomembni, pri čemer je jasno, da jih ni lahko doseči. Zato mora Komisija upoštevati, da se lahko prožna varnost za daljše obdobje uveljavi le v nekaterih državah članicah.

Tretjič, oblikovati je treba uravnoteženo prožno varnost, ki temelji na načelih iz odstavka 15 tega poročila, ta načela pa je treba vključiti v spremenjeni paket smernic. Ta načela morajo biti pregledna in jih je treba uporabiti. V nasprotnem primeru bodo vsa prizadevanja iz tega odličnega poročila neuspešna.

Končno Svet in Komisija stalno poudarjata pomembnost prožne varnosti, vendar izjav Sveta ne moremo upoštevati resno, ker je direktiva o agencijah za začasno delo še vedno blokirana. Tudi druge institucije ne moremo upoštevati resno, saj se izkoriščanje neobičajnih oblik zaposlitve še vedno širi v vseh državah članicah. Za več milijonov delavcev je bistvo prožne varnosti prožnost, ne pa varnost. To poročilo določa načine, kako to spremeniti.

  Bernard Lehideux, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisijo želimo podpreti pri poskusu, da spodbudi kolektivno razmišljanje o prožni varnosti. EU mora pomagati pri dialogu med vsemi udeleženci na tem področju. Naša skupina je tudi zadovoljna, da so v Evropi socialni partnerji prvič dosegli sporazum v skupnem dokumentu, da se države članice pozovejo k izvajanju politik prožne varnosti. To je najpomembnejše, saj ima prožna varnost smisel le, če je uvedena v ozračju zaupanja med delojemalci in delodajalci.

Kot izvoljeni predstavniki državljanov EU imamo posebno odgovornost, da ustvarimo pogoje za to vrsto zaupanja. V interesu vsakogar je, da ostane v igri, in predvsem ne smemo poskušati nasprotovati prožnosti, ki bi bila v korist delodajalcem, in varnosti, ki bi za delojemalce predstavljala nadomestilo.

Izvajanje prožne varnosti pomeni sočasno zagotavljanje prožnosti in varnosti za delojemalce in delodajalce. Delojemalci potrebujejo prožnost za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ali za nadaljevanje poklicnega življenja po novih poteh. Tako kot delojemalci tudi delodajalci potrebujejo varnost, zlasti pravno varnost v pogodbenih odnosih z osebjem.

To poročilo je korak v pravo smer. Je uravnoteženo in državam članicam predlaga okvir za sprejetje skupnih načel. Poročevalcu se zahvaljujem in mu čestitam za njegovo delo. Držav članic ne smemo siliti, da uveljavljajo določeno vizijo prožne varnosti. Jasno je, da imajo trgi dela v posameznih državah članicah zelo različne značilnosti. Gre za koordinacijo politik zaposlovanja, ne predčasno usklajevanje.

Vendar naši sodržavljani želijo Evropo, ki zagotavlja rešitve za izzive globalizacije. S ščitenjem poklicnih možnosti, olajševanjem prilagajanja zaposlenih, sprejemanjem in spremljanjem nenadnih sprememb v življenju je lahko prožna varnost edinstven način za posodobitev naših socialnih modelov. Ne zamudimo te priložnosti soglasja vseh nas o skupnem prizadevanju za skupen cilj.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, do prizadevanja za prožnejše oblike zaposlovanja je prišlo v času zelo visoke stopnje brezposelnosti, ko je bilo delavca razmeroma lahko prisiliti, da sprejme slabše pogoje zaposlitve, da je sploh ostal zaposlen. Ko so delavci ostali brez sredstev za svoje osnovne potrebe in osnovne potrebe svoje družine, so bili pripravljeni prenašati celo poniževanje na delovnem mestu. Pripravljeni so bili pristati tudi na to, da niso bili nezgodno zavarovani in da so za izjemno nizke plače delali nezakonito.

Na srečo se razmere na trgu dela zdaj spreminjajo. Večina poljskih delodajalcev je podcenjevala pomembnost zaposlitve za nedoločen čas. Zato jim zdaj primanjkuje delavcev, Poljska pa se sooča z izseljevanjem skoraj dveh milijonov mladih, med katerimi jih je mnogo visoko izobraženih. Prožno zaposlovanje, ki ne priznava pomembnosti varnosti delovnega mesta, delodajalcem nudi kratkoročne koristi na račun delavcev. Vesela sem, da predlog resolucije Evropskega parlamenta varnosti delovnega mesta pripisuje večji pomen kot Evropska komisija. Rada bi poudarila, da raziskava, ki jo je izvedla Mednarodna organizacija dela, potrjuje, da so delavci s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas učinkovitejši.

Poročevalcu čestitam za opravljeno delo.

  Elisabeth Schroedter , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, razprava o prožni varnosti kaže, da določenega socialnega modela ni mogoče prenesti iz ene države članice neposredno na celotno EU. Tega Komisija niti ne želi. Namen njenega dokumenta ni izboljšanje socialne varnosti delavcev glede na temeljite spremembe pogojev na trgu dela; Komisija želi spodbuditi prožnost delovnih razmerij, brez da bi bila dejansko v položaju, da izboljša socialno varnost delavcev: to je v pristojnosti držav članic, v katerih je mnogo različnih predstav o tem, kako pomembno je to.

Kar je še pomembneje, ključna vloga in nadzorna funkcija sindikatov, ki so na Danskem bistven element modela prožne varnosti, se v drugih državah članicah zdaj ali v bližnji prihodnosti ne moreta obravnavati kot samoumevni. V nekaterih vladah, kjer se prožna varnost razlaga in podpira le kot prožnost, so pravice sindikatov hkrati še bolj omejene. Zeleni smo kritični do prizadevanj, da se prožna varnost uporabi kot sredstvo za uvedbo deregulacije delovnega prava v EU in s tem doseganje konkurenčnosti Evropske unije na račun pravic delavcev. Žal se koalicija v tem parlamentu ravna po Komisiji in zamuja priložnost, da se v model prožne varnosti vpelje osrednji element, in sicer socialna varnost, kot njegova enako pomembna sestavina.

Sprašujem se, kako nameravajo socialisti to pojasniti delavcem. Skrbi me, da bomo zamudili tudi priložnosti za prihodnjo razpravo o koristih, ki jih nedvomno vključuje model prožne varnosti. Zato moramo spremeniti poročilo ali pa ga ne bomo mogli podpreti.

  Roberto Musacchio, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prožna varnost ni nič novega. Je star danski model, ki je nastal konec 19. stoletja in s katerim vlada za visoko ceno zagotavlja varnost, ki ni zajeta v pogodbah o zaposlitvi.

V naši Evropi je nova grozna negotovost, ki vpliva na mlade pri delu in ogroža celotno družbo. Za boj proti tej negotovosti moramo ubrati drugo pot ter odpraviti metode in ideologije nevmešavanja, ki so jo povzročile. Ni res, da negotovost ustvarja delovna mesta in gospodarsko rast, ravno obratno. Zdaj s prožno varnostjo preskušamo novo ideologijo, ki pa ohranja star model negotovosti.

Zato se moja skupina bori za nekaj zelo praktičnih zamisli: proti zamisli o kazalniku togosti trga dela in za kazalnik dobrega zaposlovanja, da se poudari, da je norma stabilna in varna zaposlitev; proti neupravičenim odpustitvam, ki pomenijo diskriminacijo; proti kopičenju atipičnih pogodb ali vseživljenjski negotovosti, ki je sodobna oblika suženjstva; za pravico nezaposlenih do dohodka, ker ne morejo živeti samo od zraka; za združevanje različnih oblik socialne pomoči; proti diskriminaciji, ki jo trpijo ženske na delovnem mestu.

Dejstvo, da nič sredstev ni bilo dodeljenih zagotavljanju prožne varnosti – znižala so se za 2 % – in da posledično zanesljive naložbe niso mogoče, veliko pove o nevarnosti, da bo ta ukrep ostal le pri praznih besedah.

Delavci in mladi zahtevajo nekaj oprijemljivega, ne potrebujejo zastarelih ideologij. Za te točke smo se borili v tem parlamentu in želimo, da se o njih glasuje.

  Kartika Tamara Liotard, pripravljavka mnenja odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (NL) Gospod predsednik, odbor za pravice žensk in enakost spolov je bil v tej razpravi skoraj spregledan, vendar je na srečo v zadnjem trenutku prišel na vrsto.

Več kot polovico prebivalstva Evrope predstavljajo ženske in v tem trenutku je zastopanost žensk, kar zadeva začasne pogodbe in pogodbe za krajši delovni čas, prevelika. Zato se morajo ženske že soočati z večjo negotovostjo, slabimi pokojninami in nezadostnimi povrnjenimi zdravstvenimi stroški. Če bodo subjekti, kot sta Komisija in nizozemska vlada, želeli narediti pravice v primeru odpustitve še prožnejše, bo ta skupina še bolj zatirana in bo imela še manj pravic. Zato sem bila navdušena, ko je odbor za pravice žensk soglasno sprejel vrsto predlogov za izboljšanje predloga Komisije v zvezi s tem vprašanjem. Žal se je poročevalec odločil sprejeti le nekaj teh obsežnih in odličnih predlogov. S tem je degradiral odbor za pravice žensk in prezrl zelo resnične neenakosti, ki obstajajo. Zato vse poslance pozivam, naj na jutrišnjem glasovanju podprejo predloge sprememb, ki so bili vloženi, da se ta neenakost prepreči.

  Thomas Mann (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, vedno manj ljudi celotno delovno življenje preživi pri istem delodajalcu, zato morajo imeti možnost, da se brez težav prilagodijo spremembi življenjskih in delovnih pogojev. Hkrati morajo ljudje imeti ustrezno varnost zaposlitve. Gospod komisar Špidla, le z uravnoteženjem prožnosti in varnosti bo nov pojem prožne varnosti široko sprejet. Po eni strani mora biti podjetjem zagotovljena večja prožnost, da lahko opredelijo tržne niše, postanejo bolj inovativna in svoj razvoj načrtujejo proaktivno, namesto da se le odzivajo na dogodke. Po drugi strani delavci v državah članicah potrebujejo varnost, ki jo nudijo sodobni sistemi socialne zaščite in zanesljivi sporazumi med odgovornimi socialnimi partnerji. Treba je tudi vzpostaviti prave okvirne pogoje za stalnejša delovna mesta in lažje prehode na nova delovna mesta. Treba je tudi preprečiti zlorabo novih oblik zaposlovanja, skupaj z lažnim samozaposlovanjem in neprijavljenim delom.

Prav tako je prednostna naloga vseživljenjsko učenje, ki je bistveno za prilagoditev naših delavcev globalizaciji. Določitev zavezujoče 2-odstotne meje deleža BDP je po mojem mnenju nesprejemljiva, ker moramo državam članicam pri tem pustiti nekaj finančne svobode. Vendar morajo vlade in podjetja zagotoviti, da se veliko več vlaga v naš najpomembnejši vir, in sicer dobro izobražene ljudi, ki so visoko usposobljeni, motivirani in prilagodljivi.

Skupina PPE-DE je na mojo pobudo spet vložila različne predloge sprememb. V enem od teh predlogov sprememb navajamo, da morajo podjetja imeti možnost, da se sama odločijo, kako bodo pristopila k vprašanju družbene odgovornosti podjetij. Družbena odgovornost podjetij mora še naprej temeljiti na prostovoljnem in ne obveznem sistemu.

Za zaključek naj povem, da je premik datuma ukinitve prehodnih ukrepov, ki preprečujejo prosto gibanje delavcev, z leta 2013 na 2009 napačno sporočilo. Na območjih, kjer so urna plačila precej višja in socialna varnost večja, je pritisk priseljevanja velik in težko obvladljiv. Tudi tukaj se ne sme zanemariti varnosti kljub prožnosti, ki je nedvomno potrebna.

  Jan Andersson (PSE). – (SV) Gospod predsednik, gospod predsedujoči, gospod komisar, najprej se zahvaljujem poročevalcu za dobro opravljeno delo in odlično poročilo. Tako kot José Albino Silva Peneda tudi jaz raje govorim o „varnih spremembah“, spremembah, s katerimi se srečujemo v obliki globalizacije in demografske rasti. Mislim, da je tako bolje povedano.

Predloga Komisije in Parlamenta se razlikujeta, in sicer v tem, na kaj se osredotočata pri spremembah. V predlogu Parlamenta se osredotočamo na drugo stvar. Komisija se osredotoča na varnost zaposlitve in ne na varnost delovnega mesta. Takega razlikovanja ne bi smelo biti. Potrebna je združitev varnosti, da bomo lahko dobili novo službo, z visoko stopnjo varnosti zaposlitve. V Parlamentu se poskušamo osredotočiti na sodelovanje v procesu, močne sindikate in močan socialen dialog. Osredotočamo se na dejavno politiko zaposlovanja, na več naložb v usposabljanje in na močne sisteme socialne varnosti.

Mnogi so dejali, da ni enotnega modela, ampak da mora vse temeljiti na lastnih predstavah. Lizbonski proces je primeren. Zdaj, ko se bodo oblikovala načela, bi podprl, kar je dejal Stephen Hughes: poglejte odstavek 15, poglejte, katera načela morajo oblikovati smernice.

Na koncu bi rad povedal Elisabeth Schroedter, da ni res, da poročevalec ni imel stikov z evropskim sindikalnim gibanjem. V celotnem obdobju so bili vzpostavljeni tesni stiki in v celoti nas podpirajo v prizadevanju za spremembo usmeritve. Če ne oblikujemo stališč, preden to storijo ministri za zaposlovanje, to pomeni, da jim dajemo izključno pravico odločanja. Parlament mora imeti ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, gospe in gospodje.

Evropska unija mora čim prej izvesti reformo svojih institucij ter državljanom in podjetjem zagotoviti politiko za zmanjšanje stranskih učinkov ostre konkurence in odpiranja trga.

Prav tako pomembno se mi zdi spodbujanje stabilnih delovnih razmerij z visoko stopnjo zaupanja. Vsak uspeh pri spreminjanju delovnega prava bi bil večji, če bi se zaposleni počutili varnejše. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je občutek varnosti pogosto odvisen tudi od tega, kako lahko je najti novo zaposlitev.

Menim, da so največji problemi Evropske unije povezani z zagotavljanjem prožne in usposobljene delovne sile ter da mora biti zato to vprašanje v središču strategije prožne varnosti.

Najpomembnejša mora biti vzpostavitev prožnega trga dela, tako da se prek programov za usposabljanje in preusposabljanje zviša raven izobrazbe.

  Roberta Angelilli (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prožna varnost ni niti rešitev za vse probleme niti tabu tema. Treba je le sprejeti pravila igre. Ni treba posebej poudarjati, da mora biti Evropa sposobna soočiti se z izzivi globalizacije in – ne vedno poštene – konkurence, ki nam jih vsiljuje svetovno gospodarstvo.

Za vse to je potrebna prožnost, kar pa ne pomeni, da je treba obrniti hrbet evropskemu socialnemu modelu, njegovim vrednotam, standardom varnosti in predvsem solidarnosti. Prožnost je torej sprejemljiva, če obstajajo stroga pravila, zagotovila in mehanizmi za nadomestila.

Najpomembnejše je, da Evropa usmerja države članice pri strategiji, ki vključuje nekatere ključne sestavine: primerno raven nadaljevalnega usposabljanja, zadostne ukrepe socialnega varstva, kakovostne storitve in zlasti storitve otroškega varstva ter sisteme socialne varnosti za podporo delavcem v obdobjih nedejavnosti. Mimogrede, ni nujno, da je taka podpora v obliki denarne pomoči, lahko je tudi zagotovitev možnosti za pridobitev spretnosti, ki so potrebne za ponujena delovna mesta.

Sprejeti je treba tudi ukrepe za uskladitev poklicnega in družinskega življenja, da se zlasti ženskam omogočijo resnično enake možnosti na področju dela.

Seveda ti cilji zahtevajo znatna finančna sredstva, vendar lahko prožna varnost le tako predstavlja priložnost in ne bližnjico k deregulaciji na področju dela.

  Donata Gottardi (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, tudi jaz sem hvaležna poročevalcu za opravljeno delo, zlasti ker ga je končal v tako kratkem času.

Tudi jaz verjamem, da je beseda samo beseda. Prožna varnost sama po sebi ni ne dobra ne slaba politika. Niti ni samo ena politika: je sklop skupnih in dobro uravnoteženih ukrepov. Vse je odvisno od tega, kako so ti ukrepi oblikovani in kako se uporabljajo v praksi.

Običajno se domneva, da je prožna varnost strategija, namenjena prožnejšemu trgu dela in nagrajevanju prehodov z enega delovnega mesta na drugo prek gospodarske podpore in usposabljanja. To pomeni obrambni pristop, omejevanje škode, medtem ko potrebujemo svež pristop, inovacije in kakovost.

Če prožno varnost obravnavamo z vidika žensk, dobimo koristen pogled na zadevo. Navsezadnje tako vidimo, da večino negotovih in nestabilnih delovnih mest zasedajo ženske. Poleg tega lahko hkrati odkrijemo vse pozitivne možnosti take strategije, če prožno varnost razumemo kot prožno organizacijo zaposlitev in urnikov dela, da se zadovoljijo potrebe zaposlenih, in ne kot negotovost.

Če bomo varnost razumeli ne samo kot dodatke za usposabljanje, ampak tudi kot pomoč pri različnih dejavnostih in odločitvah, ki jih človek sprejema v življenju, bomo naredili nekaj novega in oblikovali v prihodnost usmerjene predloge, namesto da se vračamo v preteklost.

  Manuel Lobo Antunes , predsedujoči Svetu. − (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, kratek bom. Delo tega parlamenta se bo po tej razpravi nadaljevalo, zato moram povedati, da to predsedstvo, ali bolje naše predsedstvo, verjame, da je to dejansko pomembna in potrebna razprava. To je razvidno iz stopnje udeležbe in števila poslancev, ki so se želeli udeležiti te razprave in v njej sodelovati.

Prožnost seveda pomeni mobilnost in v globaliziranem svetu je beseda „mobilnost“ potrebna in označuje prilagajanje spremembam. Vendar ne govorimo le o mobilnosti, govorimo tudi o varnosti. To pomeni zavezanost ljudem, delavcem, njihovim kvalifikacijam in usposabljanju ter zaščiti družine in kakovosti dela.

Seveda smo prepričani, da bodo glavne smernice, o katerih smo se uspeli dogovoriti z našimi socialnimi partnerji, v praksi omogočile razvoj in določitev potrebnih ukrepov, da se zagotovijo spremembe in varnost ter da se bo Evropa lahko uspešneje soočala z izzivi, ki so posledica globalizacije.

Upamo, da bo Svet na zasedanju 5. in 6. decembra sprejel te smernice. Prepričan sem, da so bo v prihodnosti pokazalo, da so to prave smernice in da so prava podlaga za politiko, ki bo Evropo naredila močnejšo in bolj konkurenčno.

  Vladimír Špidla, komisar. − (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko pogledam na zaslon, vidim, kako hitro teče čas, zato bom omenil le dve stvari: prvič, iz razprave je razvidno in to bi rad tudi sam poudaril, da namen prožne varnosti nikakor ni vsiliti en nacionalni model celotni Evropski uniji. Posebna narava različnih modelov se priznava. Vendar imajo po mojem mnenju države, ki izvajajo navedena načela, boljše razmere na trgu dela in pri tem ne govorimo le o skandinavskih državah.

Drugo vprašanje, ki bi ga rad omenil, je vprašanje stroškov. Lahko vidite, da se kot značilen primer pogosto navaja Danska, katere izdatki za socialno zaščito in zdravstveno varstvo niso nad povprečjem v evropskem okviru. To je treba vsakič poudariti.

Gospe in gospodje, hvala za intenzivno razpravo, ki je kljub temu, da je bila kratka, obogatila pojem prožne varnosti. Zlasti bi se rad zahvalil poročevalcu.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Christian Ehler (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Eden od predlogov sprememb, ki so bili vloženi v zvezi s tem poročilom, poskuša zagotoviti podporo Evropskega parlamenta za evropske minimalne plače. Po mojem mnenju je ta pristop popolnoma napačen. Pogoji in parametri, ki veljajo na posameznih regionalnih trgih dela, so tako različni, da nam evropski pristop ne bo omogočil večje blaginje za državljane; namesto tega bi se utrjevali revščina, brezposelnost in črni trg dela.

Prav tako se poziva, da minimalne plače ne smejo biti manjše kot 50–60 % povprečne nacionalne plače. Katera država v Evropi ima tako visoko minimalno plačo? Preden se takšen predlog spremembe vloži za razpravo, morajo vlagatelji preučiti vsaj dejanske razmere v Evropi. Tukaj se poskuša podpreti evropska politika za določanje plač, ki bi obstoječe nacionalne minimalne plače v povprečju povečala za 20 %. To je očiten populizem.

Upam, da bo velika večina v Parlamentu zavrnila te nevarno utopične zamisli, ki bi le povečale brezposelnost in revščino ter ogrozile gospodarsko konkurenčnost Evrope.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Obžalujemo, da poročilo strategiji prožne varnosti, ki jo zagovarja Evropska komisija, ne nasprotuje dovolj jasno. Omejuje se na nekaj blažilnih ukrepov za načela, določena v sporočilu Komisije.

Zato v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve nismo samo glasovali proti temu poročilu, ampak smo tudi vztrajali pri vložitvi predlogov, ki zavračajo pristop prožne varnosti, sprejet v tem sporočilu. To smo storili zato, ker je cilj tega pristopa deregulacija trgov dela in delovne zakonodaje, ki bo v praksi uničila obstoječe pogodbene ureditve, povzročila liberalizacijo neupravičenih odpustitev in na splošno povečala negotovost za delavce.

Noben blažilen ukrep ne more ustaviti stalnega slabljenja kolektivnega pogajanja, razvrednotenja sindikatov in preoblikovanja pogodb za nedoločen čas v začasne pogodbe z izgovorom, da je to zaradi kapitalistične globalizacije.

Na množičnih demonstracijah, ki so potekale 18. oktobra v Lizboni in ki jih je organizirala zveza sindikatov CGTP, so portugalski delavci zavrnili te predloge. Zahtevajo več delovnih mest s pravicami, kar zahteva zavezanost k proizvodnji, več naložb v visokokakovostne storitve in spoštovanje dostojanstva delavcev.

Zato vztrajamo pri predlogih, ki smo jih vložili. Če se bodo še naprej zavračali, bomo glasovali proti poročilu glede na to, da zavračamo prožno varnost.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Poročilo sproža pomembno evropsko vprašanje, ki ga je treba obravnavati: ukrepi Evropske unije za vključevanje na trg dela ne morejo prezreti samovoljne omejitve prostega pretoka delavcev. V osmih državah, ki so se EU pridružile leta 2004, ter Romuniji in Bolgariji velja prehodno obdobje vsaj dveh let, kar se lahko raztegne na sedem let.

Z začetkom drugega leta prehodnega obdobja se evropske institucije dejavno vključijo v proces odobritve prehodnih obdobij, ki jih določajo države članice. Zato Evropski svet pozivam, naj decembra podrobno preuči vprašanje omejitve prostega pretoka v Evropski uniji za nove države članice in sprejme obvezno skupno stališče za čim večje zmanjšanje ovir prostega pretoka delovne sile.

Vprašanje omejitve dostopa do trga dela je neposredno povezano s prvim načelom, ki ga predlaga poročevalec, in sicer evropski ukrepi proti izkoriščevalskim delovnim praksam pri različnih vrstah atipičnih pogodb. Kot poslanka v Evropskem parlamentu sem prejela številne pritožbe romunskih državljanov, ki so v državah, kjer delajo, prikrajšani za plačilo za njihovo delo ter osnovne pogoje socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Predpisi, ki jih bomo sprejeli na podlagi pojma prožne varnosti, morajo predvsem odpraviti te razmere.

(Seja je bila prekinjena ob 17.05 in se je nadaljevala ob 17.10.)

PREDSEDNIK: Gospod PÖTTERING
Predsednik

16. Prihodnost Evrope (razprava)

  Predsednik. − Gospe in gospodje,

¡Bienvenido al Parlamento Europeo, señor Rodríguez Zapatero! Es un gran placer contar con su presencia.

Iskreno se vam zahvaljujem, da ste sprejeli povabilo Evropskega parlamenta in se udeležili te razprave o prihodnosti Evrope, razprave, ki je za ta parlament zelo pomembna. Več predsednikov vlad iz Evropske unije nas je že obiskalo zaradi razprav o vprašanjih, ki so pomembna za prihodnost Unije, vključno z Guyem Verhofstadtom, Romanom Prodijem in Janom Petrom Balkenendejem. Imeli smo priložnost poslušati njihova mnenja in z njimi razpravljati o zadevah celo v časih, ko je bil prihodnji razvoj Evropske unije zelo negotov. Danes smo tukaj, da poslušamo vas. Na podlagi odločitve konference predsednikov (predsednikov političnih skupin) se bo ta oblika razprave zaključila z govorom švedskega predsednika vlade Fredrika Reinfeldta.

Gospod predsednik vlade, menim, da je treba omeniti, da je bila Španija prva država, ki je leta 2005 izvedla referendum o takratnem osnutku ustavne pogodbe, in da je 77 % Špancev glasovalo za ta osnutek.

(Ploskanje.)

Zato mi je v posebno veselje, gospod predsednik vlade, da vas lahko tukaj pozdravim ravno malo pred podpisom lizbonske pogodbe, ki sledi dolgemu obdobju razmišljanja in krize, pogodbe, v katero bi lahko vključili vsebino ustavne pogodbe.

Španija je pomembna država v Evropski uniji in že dolgo pomembno prispeva k Evropski uniji, ne samo od njenega pristopa leta 1986, ampak je to počela že prej. Španija je vedno dokazovala, in to velja za vse glavne stranke, da je država z globoko ukoreninjenimi evropskimi prepričanji, da je država, ki prevzame pobudo in je pripravljena pokazati dejavno zavezanost skupni prihodnosti naše celine.

Naslednja točka je razprava o prihodnosti Evrope, v kateri bo sodeloval španski predsednik vlade, član Evropskega sveta.

  José Luis Rodríguez Zapatero, predsednik vlade Španije. − (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje,

kot predanemu in dejavnemu podporniku Evrope ter kot predsedniku vlade zelo proevropske države mi je v velik ponos, da danes govorim pred tem parlamentom, ki najbolj reprezentativen parlament v Evropi.

Tukaj se združuje bogata raznolikost naših narodov. Tukaj izražamo svoje identitete, začnemo z raznolikostjo, da dosežemo tisto, kar nas združuje. Če obstaja institucija, ki uteleša dušo našega projekta, potem je to ta parlament, saj se tukaj poslušajo neposredne želje naših evropskih državljanov.

Ta parlament je postopoma postal trdnejši in bolje opremljen ter zdaj nudi udoben življenjski prostor veliki evropski družini. Vendar je postal tudi močnejši in zahtevnejši, ker se je povečala njegova zastopanost, povečala pa se je tudi njegova sposobnost, da usmerja in nadzoruje vse naše politike in ukrepe.

Gospe in gospodje, zato je to pravi kraj za razpravo o Evropi, ki jo želimo, in Evropi, ki jo potrebujemo. Zato se vam moram zahvaliti za to priložnost, da razložim svoje zamisli in predloge o sedanjosti in prihodnosti Unije.

Španci pojem Evrope povezujejo z našo željo po miru, svobodi, demokraciji in blaginji.

Naše najboljše tradicije so povezane z vrednotami, ki jih pripisujemo evropskemu kulturnemu in političnemu prostoru.

Dolga leta smo upali na pridružitev k temu procesu, ki se je začel pred več kot 50 leti.

Uspeh, ki ga Španija uživa v zadnjih dveh desetletjih, v veliki meri izvira iz socialne dinamičnosti, ki jo je ustvarilo naše članstvo v Uniji, in naše učinkovite uporabe sredstev, ki jih imamo na voljo zaradi solidarnosti članic, ki so bile naše predhodnice.

Španci veliko dolgujemo Evropi in na začetku smo se temu projektu pridružili brez večjega občutka hvaležnosti, kar želim tukaj pred Evropskim parlamentom ponovno poudariti.

Nihče torej ne more biti presenečen., da smo na referendumu podprli ustavno pogodbo. Prav tako ne more biti nihče presenečen, da smo uporabili vso svojo dobro voljo in prožnost, da bi premagali institucionalno krizo ter pri tem ostali odločni, usklajeni in nepopustljivi glede ohranitve osnovne vsebine, brez katere bi bil sam projekt razvrednoten.

Premagali smo nevarnost, vendar je pred nami še izziv: izziv gradnje Evrope, ki jo potrebujemo mi in ki jo v 21. stoletju potrebuje svet.

Želimo si Evropo vrednot. Evropska identiteta se je oblikovala dolgo skozi zgodovino, ki so jo prizadele tragedije in razsvetlile najveličastnejše stvaritve človeštva z mislimi, toploto in ustvarjalnostjo naših umetnikov, globokimi prepričanji naših državnikov ter pogumom naših ljudi.

Svoboda, pravna država, človekove pravice, strpnost, enakost spolov in solidarnost tvorijo moralni kodeks Evrope. Bistvo naše Unije je prav v zavezanosti tem vrednotam in ne le geografskemu prostoru.

(Ploskanje.)

Naša Evropa mora imeti pravo politično vsebino. Le na ta način lahko zgradimo Unijo v skladu z našimi ambicijami.

Če želimo doseči to Evropo, mora biti učinkovita. Mora biti Evropa, ki je sposobna reševati izzive našega časa.

Vir legitimnosti in glavni cilj Evrope so njeni ljudje. Med državljani na svetu imamo Evropejci največ pravic in smo najbolj zaščiteni. Kljub temu nismo otok in ne moremo srečno živeti, če vemo, da v drugih delih sveta teh pravic ni ali pa so kršene. Imamo moralno dolžnost, da te pravice zagotovimo vsem. Ta moralna dolžnost je poslanstvo Evrope v svetu.

Tudi ta Evropa vrednot z učinkovito politično vsebino, ki jo podpirajo njeni ljudje, je Evropa, ki jo potrebujemo. V spreminjajočem se in vedno bolj zapletenem svetu si moramo še naprej prizadevati za povezovanje. Če bomo dopustili izolacionizem, ozko stališče glede naših mej in prevlado nacionalnih interesov, bomo izgubili moč in postali nepomembni.

Zdaj je čas, da združimo moči in obudimo naše navdušenje. Vedno pogosteje smo poslušali, da je Evropa v krizi, da dvomi vase, da se njeni ljudje ne čutijo povezane z njenim ciljem ali da bo širitev oslabila odločenost politične Unije.

Jaz nisem bil tega pesimističnega mnenja. Že prej smo se soočali s takimi težkimi razmerami in po njih smo bili vedno močnejši. Jean Monnet je dejal, da ljudje sprejmejo spremembe le, ko so nujne, spremembe pa spoznajo za nujne le v času krize. Spremembe, ki bodo prinesle rezultate, smo uvedli, ker so bile nujne.

Zelo cenim proces, ki nas je pripeljal do odobritve nove pogodbe. Ni bilo lahko. Razvijamo popolnoma nov model v zgodovini politične civilizacije in postopoma napredujemo glede konkretnih realnosti, o katerih je govoril Schuman. Povsem logično je, da včasih morda potrebujemo več časa, da sprejmemo odločitve. Vendar se že vidijo rezultati našega dela.

Edino prav je, da se prizna izreden prispevek tega parlamenta. Za Španijo, ki se je borila za ohranitev proevropske usmerjenosti in uravnoteženosti Pogodbe, je bila podpora tega parlamenta spodbujajoča in odločilna.

Med pogajanji se je Evropa razvijala. Kmalu bomo imeli nove instrumente, predvidene v Pogodbi, skupaj s pomembno razširitvijo vprašanj, o katerih se bo lahko odločalo s kvalificirano večino, da se najdejo rešitve za skrbi naših ljudi.

Evropa mora biti zdaj bolj kot kdaj koli prej simbol napredka in blaginje. Ne moremo več odlašati odprtja in posodobitve naših gospodarstev. Prizadevati si moramo za dosego ciljev lizbonske strategije. To mora biti naša glavna in nujna oporna točka za reševanje zahtev globalizacije v njeni dvojni, zunanji in notranji, razsežnosti.

Biti moramo ambiciozni. Izkušnje so nas naučile, da dobro opravimo, kadar smo ambiciozni. Izreden vpliv uvedbe eura, ki se zdaj širi v nove države članice, nam jasno kaže možnosti, če bomo še naprej krepili povezovanje. Dokončati moramo razvoj notranjega trga blaga, storitev in omrežij ter okrepiti institucije, odgovorne za spremljanje konkurence, da se zagotovi pravilno delovanje tega trga.

V svoji zunanji razsežnosti mora imeti Evropa vodilno vlogo pri razvoju poštenih pravil za globalizacijo. Povečati moramo preglednost in odprtost naših trgov ter v okviru poštene konkurence podpreti trge naših partnerjev, ki niso iz Skupnosti. Pospešiti moramo pogajanja iz Dohe. Biti moramo zgled pri spodbujanju mednarodne trgovine.

Globaliziran svet od nas zahteva posebno prizadevanje na področju tehničnih inovacij in raziskav, da čim bolj izkoristimo prednost izrednega potenciala naših znanstvenikov in univerz ter združimo odličnost z ozemeljsko kohezijo. Naš model učinkovitega vključevanja pomeni, da morajo imeti vse države članice enak dostop do novih tehnologij.

Želimo napredovati na področju socialne varnosti. Naša Evropa je socialna Evropa, Evropa socialnih pravic.

(Ploskanje.)

Naš gospodarski model je nepredstavljiv brez pravičnosti in pravičnosti se ne more doseči brez zaščite. Naš uspeh je treba meriti z našo zmožnostjo, da se še naprej razvijamo ter pri tem zagotavljamo solidarnost in kohezijo.

Spodbujati moramo stabilno in dostojno zaposlitev, pomagati našim delavcem, da se prilagodijo na spremembe v proizvodnem sistemu, ter moramo biti zagovorniki politik socialnega vključevanja, enakih možnosti, varnosti pri delu in jamstev za zdravstveno varstvo naših državljanov.

Ta nova in vedno večja Evropa bo uspešna le, če bomo okrepili solidarnost med vsemi državami članicami. Kohezija je temeljno načelo, zlasti zaradi zavezanosti, ki smo jo vsi sprejeli, in potrebe po oblikovanju odločilnih vezi za zagotovitev političnega povezovanja Unije.

Španija, ki je imela velike koristi od solidarnosti Skupnosti, podpira to, da se tudi novim državam članicam omogoči uživanje te ugodnosti, in je pripravljena z njimi deliti svoje izkušnje, da bodo lahko to solidarnost dobro izkoristile.

Evropa se zdaj ukvarja s procesom velikega strateškega pomena: oblikovanjem skupnega območja svobode, varnosti in pravice, razvojem schengenskega območja in sistema zunanjih mej. Ni boljšega dokaza o vzajemnem zaupanju, kot je združenje moči na področju varnosti, za katero so države članice z zunanjo mejo prevzele posebno odgovornost. Španija je bila vedno v ospredju teh pobud in jih bo z največjo odločnostjo še naprej podpirala.

Rad bi poudaril pomembnost okrepitve evropske politike priseljevanja. Priseljevanje je realnost, ki že vpliva na evropsko agendo; ta vpliv bo še večji, saj vpliva na nekatere zelo občutljive vidike našega projekta.

Najprej moramo nedvoumno priznati pozitiven potencial priseljevanja, ki zajema podporo prebivalstvu in poživitev kulturne raznolikosti, pri čemer ne smemo pozabiti na mogoč dvig naših gospodarstev, ki je bil v primeru Španije zelo jasen.

Prednost moramo dati politikam povezovanja, ki spoštujejo pravice in zahtevajo obveznosti. Evropa, ki zagotavlja tako povezovanje, bo več vredna, svobodnejša in varnejša.

Hkrati moramo ukrepati glede vzrokov za preseljevanje. To moramo storiti prek dialoga in učinkovitega sodelovanja z matičnimi državami in državami tranzita.

Okrepiti moramo solidarnost med državami članicami in si priskrbeti ustrezna sredstva za učinkovit nadzor zunanjih mej. Španija je oblikovala ukrepe, ki se uspešno uporabljajo, vendar je treba še veliko storiti. Okrepiti moramo evropsko agencijo za upravljanje mej, izboljšati naše sodelovanje in ustaviti delovanje mafij, ki izkoriščajo bistveno in nujno potrebo teh moških in žensk, da pobegnejo pred revščino in razočaranjem v življenju.

(Ploskanje.)

Soočamo se s pomembnim izzivom preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala ter boja proti njima. Na področjih policijskega in sodnega sodelovanja moramo biti bolj ambiciozni. Španija se zaradi svojih bolečih izkušenj zelo dobro zaveda potrebe po skupnem ukrepanju in bo vedno v ospredju te politike.

Z novimi pobudami in dajanjem zgleda si mora Evropa prizadevati za razvoj večstranskih odzivov na globalne probleme. V boju proti podnebnim spremembam z zavezo, da se emisije toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšajo za 20 %, to že počnemo. Lahko in moramo imeti vodilno vlogo; uveljaviti moramo Evropo kot oporno točko in spodbujati novo soglasje v pogajanjih, ki se bodo decembra začela na Baliju.

Pred nami je pomembna naloga na področju energetike. Španija zagovarja ustrezno energetsko politiko s preglednim enotnim trgom in zajamčeno oskrbo ter čim nižjimi okoljskimi stroški. Menimo, da imamo lahko verodostojno evropsko energetsko politiko le, če razvijemo pregleden sistem medsebojnih povezav med državami članicami.

Gospod predsednik, gospe in gospodje,

smo globalni partner, nismo samo projekt za Evropejce. Ciljev ne bomo v celoti dosegli, če bomo branili le svoje interese. Te cilje bomo dosegli le, če bomo svoje vrednote prenesli na mednarodno prizorišče in če bomo Unijo utrdili kot območje miru, stabilnosti in solidarnosti.

Uspeh našega povezovanja se bo v veliki meri meril s tem, kaj pomenimo ostalim, koliko naše mnenje pomeni celemu svetu. Prihodnost potrebuje Evropo bolj kot kdaj koli prej. Prizadevati si moramo, da svet gleda našo odprto prihodnost in ne veličastno zgodovino.

Z novo pogodbo bomo imeli učinkovite instrumente za našo skupno zunanjo politiko. Instituciji predsednika Sveta in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve ter prerazporeditev pristojnosti in sredstev bodo tej politiki dale večji pomen in kontinuiteto.

Uporabimo lahko tudi izkušnje iz zadnjih let, v katerih smo pridobili zmogljivosti za civilno in vojaško krizno upravljanje ter jih uspešno uporabili v najzahtevnejših krajih, kot sta Kongo in Bosna.

Smo vodilni donator razvojne in humanitarne pomoči. To nismo samo zaradi našega pojmovanja dostojanstva, humanističnih korenin in občutka za pravico, ampak tudi zaradi naših lastnih interesov. Le skupen razvoj in pravičnost v svetu lahko zagotovita varnost v tako zahtevnem obdobju.

V tem obdobju velikih sprememb mednarodnih razmer mora Evropa povečati svojo verodostojnost kot območje povezovanja in demokracije, da doseže soglasje na mednarodni ravni.

Nova Evropa ne sme biti izolirana od svojih sosed na vzhodu in jugu. Naša blaginja mora biti neločljivo povezana z njihovo. Za vzpostavitev plodnega dialoga moramo izraziti svoje mnenje in poslušati njihovega.

Trdno smo zavezani našim odnosom z državami na južnem robu Sredozemlja. V teh odnosih moramo ponovno potrditi pravo razsežnost Evrope: Evropa, ki jo zanima vse, kar lahko prispevajo drugi, ki spoštuje razlike, ki nudi vrednote, brez da bi jih vsiljevala, ki razvija partnerstva v okviru nove sosedske politike.

Največje razlike v dohodku na svetu so med severno in južno obalo Sredozemlja in v tej regiji še vedno obstajajo globoko ukoreninjeni konflikti. Vendar je tudi res, da so družbe v severni Afriki mlade in dinamične ter da se njihovi politični sistemi postopoma odpirajo in s tem omogočajo precejšnjo svobodo. Odnosi z islamskim svetom, v katerih mora Evropa voditi dialog in partnerstvo, bodo zaznamovani s podobo, ki jo prikazujemo v tej regiji.

Izkoristiti moramo naslednji vrh med EU in Afriko za obravnavo upravičenih in nujnih zahtev te trpeče celine, ki nam je blizu in hkrati daleč ter ki se zaskrbljeno obrača na nas. Sprejeti moramo ukrepe, da njeni ljudje ostanejo na svoji zemlji ter da se jih podpre v njihovi težnji, da tam živijo in so uspešni.

Prav tako lahko ponudimo evropski pristop h glavnim izzivom na mednarodni ravni: na primer v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in v odnosih z islamskim svetom, v boju proti mednarodnemu terorizmu, v boju proti širjenju jedrskega orožja, v strateškem odnosu z Rusijo in glavnimi azijskimi državami, pri spoštovanju človekovih pravic in širitvi demokracije, v boju proti lakoti in revščini, pri zagotavljanju splošnega dostopa do izobraževanja in zdravstva ter na področju socialne kohezije.

Povečati moramo dejavno prisotnost na vseh geografskih območjih sveta s spodbujanjem drugih procesov povezovanja. Dovolite mi, da kot primer izpostavim pomembnost širitve naših odnosov z Latinsko Ameriko ter spodbujanja pogajanj o pridružitvenih sporazumih med EU in različnimi regionalnimi skupinami Latinske Amerike.

Odločno se moramo zavezati multilateralizmu ter okrepiti osrednjo vlogo Združenih narodov v prizadevanju za posredovanje v konfliktih in sodelovanje pri njihovem reševanju. Ključen je tudi napredek Unije pri oblikovanju skupne obrambne politike, ki ji bo omogočila dejavno in neodvisno sodelovanje pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v okviru mandata Združenih narodov.

Razvoj potrebnih civilnih in vojaških zmogljivosti, bojne skupine Evropske unije, pobude za odzivne sile za hitro posredovanje in programi evropske obrambne agencije so pomembni napredki, vendar so še vedno nezadostni.

Gospod predsednik, gospe in gospodje,

z vami sem želel deliti nekatere osnovne vidike moje vizije Evrope in ciljev, jih moramo po mojem mnenju za prihodnost določiti zdaj. Poskusil sem obravnavati Evropo z vidika Španije. Naj zdaj na kratko spregovorim o Španiji z vidika Evrope.

Politike, ki jih je moja vlada izvajala v zadnjih letih, so imele enake značilnosti kot evropske prednostne naloge.

Smo v obdobju gospodarske rasti, vsak dan smo bolj odprti in uvajamo reforme v skladu z lizbonsko strategijo. Leta 2007 smo že dosegli enega od dveh glavnih ciljev našega nacionalnega programa reform, in sicer 66-odstotno stopnjo zaposlenosti. Drugi cilj, in sicer uskladiti dohodek na prebivalca z evropskim, pa bomo dosegli pred letom 2020, prvotno predvidenim datumom.

Trdno smo se zavezali usposabljanju človeških virov, tako da smo zagotovili infrastrukture in razvili komunikacijske tehnologije. Na ta način prispevamo k temu, da se evropsko gospodarstvo razvije v gospodarstvo, ki temelji na znanju in ki je tako v informacijski družbi konkurenčno.

Naš socialni model je postal bogatejši in močnejši. Imamo uspešne javne finance, pri čemer presežek znaša dva odstotka bruto domačega proizvoda, javni dolg se je zmanjšal in sistem socialne varnosti okrepil.

Število zaposlitev se je izjemno povečalo – trije milijoni novih delovnih mest – in delovna mesta so stabilnejša. Prek sporazumov z delavci napredujemo in smo v obdobju največjega sožitja na področju delovnih odnosov vse od začetka naše demokracije.

Začeli smo izvajati socialno politiko s priznanjem pravice do nege tistih, ki so invalidi in so odvisni od drugih. To bo v prihodnje predstavljajo nov steber socialne države.

Trajnost je postala ključen del našega modela rasti. Leta 2006 smo emisije toplogrednih plinov prvič zmanjšali, medtem ko smo še vedno uživali veliko gospodarsko rast. Zavezani smo konferenci na Baliju in kjotskemu protokolu.

Španski državljani imajo zdaj več pravic, kot so večji socialni vpliv, enakost med moškimi in ženskami, ki jo zdaj v celoti uveljavlja in zagotavlja zakon, ter, kar je zelo pomembno, poroke istospolnih oseb, ki so priznane kot enake vsem ostalim in nas kot družbo odlikujejo.

Španija podpira multilateralizem in ga bo podpirala še naprej. Španija podpira Evropsko unijo in evropske institucije ter jih bo podpirala še naprej.

Kot smo to delali v zadnjih letih, bomo še naprej povečevali naše razvojno sodelovanje, da bomo med desetimi vodilnimi državami na svetu glede na odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga namenimo razvojni pomoči. To bomo še naprej povečevali, tako da bo v naslednjih štirih letih 0,7 % našega bruto domačega proizvoda namenjenega razvojni pomoči, zagotavljanju solidarnosti in dostojanstva milijonom ljudi po svetu.

Gospod predsednik,

dolgo smo lahko govorili le, da bo Španija napredovala, če bo napredovala Evropa. Verjamem, da lahko danes s ponosom in ponižnostjo rečem, da bo tudi Evropa napredovala, če bo Španija napredovala tako, kot je doslej.

Popolnoma sem prepričan, da bo Evropa presegla naša pričakovanja. Lahko se zanesemo na izredne sposobnosti vseh njenih institucij, zlasti Parlamenta. Gospe in gospodje, v najtežjih časih se je Evropski parlament vedno izkazal za obrambo pred pesimizmom ter pogumnega in neutrudnega zagovornika evropskega združevanja. Danes bi se vam še posebej rad zahvalil. Vaši predlogi in razprave so v vseh teh letih vplivali na glavne reforme Unije.

V tem parlamentu, med vsemi vami, se lahko Evropo čuti močneje kot kjer koli drugje. Evropa ima tukaj več upanja in zaupanja.

Zato bi rad z zadnjimi besedami izrazil priznanje v imenu Španije in moje osebno priznanje ugleda in dela tega parlamenta, dela teh moških in žensk vseh nazorov in iz vseh držav, ki so nam prek različnih zakonodajnih teles iz teh klopi omogočili, da smo dosegli današnjo Evropo in da smo se pripravili na prihodnjo Evropo.

Uspešno smo premagali nedavno nevarnost. Zdaj se moramo soočiti z mnogimi drugimi izzivi, ki nas čakajo. Odločno se moramo zazreti v prihodnost in delati skupaj, da bomo hitro dosegli Evropo, ki jo potrebujemo, in predvsem Evropo, ki jo potrebuje svet.

Najlepša hvala.

(Stoječe ovacije.)

  Jaime Mayor Oreja, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, spoštovani gospod predsednik vlade, gospe in gospodje, v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov se zahvaljujem predsedniku vlade Španije za njegove misli o usmeritvi Evropske unije.

Resnično bi bilo bolje, če bi svoj govor in misli o Evropi predstavil kdaj drugič, na primer pred vrhom v Lizboni in ne po njem ter zlasti ne dvainsedemdeset ur po tem, ko je bil imenovan za predsednika vlade, ker te okoliščine nikoli ne koristijo doseganju resničnega cilja takega srečanja. Vendar, gospe in gospodje, hkrati ne bi bilo pravično od mene, in naša skupina tega ne bi želela, če se predsedniku vlade ne bi zahvalil za njegov veliko vreden prispevek, ki je brez dvoma zelo uporaben v smislu prihodnje ureditve Evrope.

V imenu skupine PPE-DE mi ni preprosto govoriti o svobodi in Evropski uniji zlasti zato, ker v moji skupini obstajajo osebne izkušnje, ki so tipične za zagovarjanje svobode in so se pojavile tako pred kratkim, da ne najdem zadostnih in ustreznih besed, s katerimi bi pojasnil globok in resničen pomen Evropske unije za našo skupino.

Naša skupina je zadovoljna z jasnim napredkom, doseženim na vrhu v Lizboni, vendar bi hkrati lagali, če ne bi povedali, da po našem mnenju še vedno nimamo ustreznega političnega zagona in ambicije za preoblikovanje današnje Evropske unije v Evropsko unijo, ki jo potrebujemo za prihodnost Evropejcev. Če ne verjamemo vase, ne moremo doseči Evrope, ki jo potrebujemo. Evropske unije ne moremo izpopolniti z nedejavnostjo, lepimi besedami ali preprosto s skupnimi temelji. Besede, kot sta skladnost in pristnost, niso dovolj, če obravnavamo na primer prenos evropskih direktiv ali ravnanje v skladu s kjotskim protokolom.

Gospod predsednik vlade, nedvomno nam manjkajo odločnost, obramba naših vrednot in prizadevanje. Ti elementi nam bodo omogočili utrditi moralno moč Unije in končno njeno kulturo, za katero se s projektom dejansko zavzemamo. Vendar moramo evropske državljane ozavestiti o teh manjkajočih elementih. O njih jim moramo pripovedovati in jih jasno razložiti. Z njimi moramo deliti politično potrebo po prizadevanju in si jim upati povedati resnico o tem, kaj manjka. Zaradi tega ne bodo preplašeni, ampak bodo dejansko zagotovili upanje, sanje in bližino, ki jih nujno potrebujemo. Jasneje jim moramo povedati, kaj so težave. Postati morajo prednostna naloga in ta nujna vprašanja moramo obravnavati, da bomo našli način za porazdelitev pristojnosti med Evropsko unijo in evropske narode brez posploševanja, ampak z dajanjem prednosti in prepoznavanjem najresnejših težav, ki ostajajo.

Gospod predsednik vlade, sporazum, soglasje in postopni pristop so tradicionalne evropske metode, ker je soglasje bolj metoda kot vrednota. To pomeni, da moramo opredeliti in organizirati to soglasje ter hkrati pooblastiti evropske politične skupine, ker brez evropskih političnih strank ne bo Evropske unije. To pomeni tudi, da v ta parlament ne smemo nositi nacionalnih nesporazumov ali nesoglasij (ki so resnična in globoka), kot jih je žal pred nekaj meseci prinesla Španija, kot dobro veste.

Gospod predsednik vlade, obstajajo težave, ki potrebujejo evropsko rešitev. To nedvomno krepi Unijo, vendar po mnenju naše skupine krepi tudi evropske narode. Unija ne bo postala močnejša, če bodo evropski narodi postali šibkejši, ampak prav nasprotno: če želi biti Evropska unija izpopolnjena, morajo biti njene članice močne, pri čemer projekta ne bo mogoče dokončati s šibkimi narodi, ki ogrožajo njeno ozemeljsko celovitost.

Združuje nas vrednota svobode. To je vrednota vseh vrednot iz Listine o temeljnih pravicah, ki bo podpisana 12. decembra v Strasbourgu. Vendar to ni le iluzija: to je ponovna zavezanost svobodi ne le na ozemlju Unije, ampak zlasti na ozemlju naših prijateljic, s katerimi si tradicionalno delimo kulturo, v Latinski Ameriki in tudi nekaterih državah Vzhodne Evrope. Tudi v teh državah moramo poskusiti utrditi svoj okvir načel in vrednot.

Povedal bom še nekaj: skladnost namesto besed. Zgodovina je pokazala koristen učinek naše kulture na svet. Moramo jo predati naprej in se hkrati zavedati, da te vrednote ne moremo omejiti na Evropsko unijo.

  Martin Schulz , v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predsedniku vlade Rodríguezu Zapateri z veseljem izrekamo dobrodošlico v Evropskem parlamentu. Veseli smo tudi, da ste prišli sem po vrhu v Lizboni in le 72 ur po tem, ko ste bili izbrani za to mesto. Še bolj zadovoljni bi bili, če bi skupino PPE-DE danes zastopal njen predsednik.

Povem vam lahko, da je gospod Daul danes popoldne zamudil dober govor španskega predsednika vlade. Zamudil je tudi manj prepričljiv govor gospoda Mayorja Oreje, zato je zanj verjetno dobro, da ga ni bilo tukaj. Ker tudi prazni sedeži na desni strani tega parlamenta govorijo svojo zgodbo, naj povem, da je prisotnost skupine socialdemokratov ob obisku švedskega predsednika vlade Reinfeldta, ki pripada njihovi politični skupini, enaka kot danes, ker je vljudnost kakovost, ki jo imaš ali ne, in ti na desni je nimajo.

(Ploskanje.)

Španija in Španci, ki jih predstavlja predsednik vlade njihove države, si zaslužijo spoštovanje vseh političnih skupin v tem parlamentu. Špancem priznavamo to spoštovanje. Gospod Zapatero, zahvalili ste se temu parlamentu in Evropski uniji. To je bil pomemben stavek voditelja vlade Španije, države, ki je 40 let trpela pod neusmiljeno in okrutno diktaturo ter pridobila svobodo in demokratično raznolikost s povezovanjem z Evropo. Vstati in se zahvaliti Evropski uniji je za vas, gospod predsednik vlade Španije, zelo pohvalno. Vendar se vam moramo tudi mi zahvaliti, ker je bila Španija uspešna v tem prizadevanju. Zahvaliti se moramo Špancem in španskim demokratom, ženskam in moškim. Njihov prispevek Evropi je prispevek demokraciji, raznolikosti, kulturnemu napredku in socialni stabilnosti. Zato se zahvaljujemo španski vladi.

(Ploskanje.)

Španija in Iberski polotok v celoti sta vzor Evropi. To velja, na primer, tudi za Grčijo in vse države, ki so morale premagati fašistično diktaturo ter se na začetku in sredi osemdesetih let 20. stoletja usmeriti k Evropski uniji. Kot Zahodni Evropejci smo takrat smeli potovati v te države, zato lahko primerjamo njihov položaj prej in zdaj. Španija je država s cvetočim gospodarstvom. To je država z lepo prihodnostjo, polno upanja, država, katere prebivalstvo je pomembno prispevalo k miru na svetu, ter država, ki je gospodarsko uspešna in ki zaradi svoje gospodarske moči upravičeno trka na vrata držav G8. Kdo bi si pred 20 leti mislil, da je to mogoče? Zakaj torej menim, da je Španija vzor? Gospod predsednik vlade, kot ste že sami povedali, se lahko celotna Evropa veseli zelo pozitivne prihodnosti, če bodo imele strukturne in regionalne politike Evropske unije v državah, ki so se Evropski uniji pridružile 1. maja 2004, enake gospodarske učinke kot v Španiji, zato je Španija vzor Evropi.

(Ploskanje.)

Gospod predsednik vlade, dobro ste povedali, da je Španiji uspelo, ker se je priključila Evropi. Kot veliko drugih držav v Evropski uniji se je Španija z uvedbo eura delno odrekla svoji suverenosti. Odreči se suverenosti zaradi valute pomeni odreči se delu nacionalne suverenosti. Vendar si za trenutek predstavljajmo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi Španija še imela pezete in bi Zapaterova vlada kot svoje prvo dejanje odpoklicala čete iz Iraka. Ameriški dolar bi se lahko igral s pezetami in kakšne gospodarske posledice bi lahko to imelo? Odpoved valutnemu delu suverenosti je Španiji dejansko prinesla stopnjo neodvisnosti in suverenosti. To je drugi razlog za to, da je Španija dober vzor, ki kaže, kako evropsko povezovanje prinaša več in ne manj moči.

(Ploskanje.)

Gospod Zapatero je obravnaval več različnih vprašanj. V imenu svoje skupine ter moških in zlasti žensk v njej bom nekaj besed namenil enakosti spolov. Zelo malo voditeljev vlad v Evropi je naredilo več za spodbujanje pravic žensk, kot ste storili vi, gospod Zapatero, zato se vam mora Evropski parlament zahvaliti tudi za prizadevanje na tem področju.

(Ploskanje.)

(ES) Gospod Zapatero, prosim, nadaljujte svojo odlično, sodobno in postopno politiko. To je dobro za Španijo in to, kar je dobro zanjo, je dobro tudi za Evropo. Kar tako naprej, gospod predsednik vlade.

(Predstavniki njegove skupine so vstali in navdušeno ploskali.)

  Graham Watson (ALDE). – Gospod predsednik, upamo in menimo, da bodo države članice ratificirale reformno pogodbo; ko bodo to storile, se bomo lahko končno veselili oživitve Evropske unije, tj. unije, ki se je zmožna spopasti z novimi izzivi in predano prisluhniti svojim državljanom ter v kateri je politična volja za ukrepanje. Pogodbo je treba ratificirati čim prej, pri čemer se vam moja skupina zahvaljuje, gospod Zapatero, za vaša prizadevanja za hitrejši postopek.

Moja skupina meni, da skupina modrecev, ki bi razmišljali o prihodnosti Evrope, ni potrebna. To smo poskusili že sami, kar lahko tudi dokažemo. To je bilo „obdobje za razmislek“, pri čemer se je že končalo. Pretekla je že polovica obdobja iz lizbonske strategije, vendar smo na področju rasti in zaposlitve dosegli napredek šele zdaj. Vzpostavljamo enotni trg, s čimer imajo evropski podjetniki več možnosti. Odpiramo zakonite migracijske poti, da bi pomagali razvitim gospodarstvom in gospodarstvom v razvoju.

Zdaj ni čas za upoštevanje francoskih predlogov ali za nov britanski načrt glede slavnega območja proste trgovine. Te vizije so le stališča manjšin, predstavljena kot mnenje večine. Poleg tega niso sprejete s soglasjem. Večina državljanov želi, da zagotovi Unija močno in rastoče gospodarstvo. Želijo večjo udeležbo Unije na vseh področjih, na področjih boja proti terorizmu, sodelovanja pri varnosti in obrambi ter ukrepanja glede okolja. Le tako lahko Evropa postane globalni akter z zmožnostjo, da uvede trajne spremembe.

Kako naj zagotovimo rast in zaposlitve, če temelji politika Evrope na protekcionizmu? Kako naj se spopademo s podnebnimi spremembami, če med sabo ne sodelujemo? Kako naj širimo mir, blaginjo in pravičnost po svetu, če se Evropa prepira o nepomembnih stvareh? Zato potrebuje Evropa več politikov, ki so pripravljeni prevzeti vodstvo z vseevropskim pristopom.

Gospod Zapatero, z zagotovitvijo soglasja med 18 „državami prijateljicami ustave“ v Madridu ste dokazali, da se z vašo vizijo odprte, integrirane in konkurenčne Evrope strinja veliko ljudi. Zagovorniki pristopa postopnega razvoja iz vseh skupin tega parlamenta si prizadevajo, da bi bila ta vizija uspešna in sprejeta bolj splošno. Skupina ALDE bo sodelovala z vsemi, ki imajo vizijo in jo uresničujejo, tj. s strankami levega, desnega ali sredinskega bloka, da bi zagotovili napredek v Evropi. S strankami, ki zagovarjajo takšno vizijo, vendar je ne uresničujejo, ne bomo sodelovali.

Gospod predsednik vlade, Španijo pogosto upravičeno hvalijo zaradi njene družbene in gospodarske preobrazbe po pridružitvi Uniji. Tudi drugi bi morali upoštevati vaš zgled ter si prizadevati za uspešno in odprto Evropo.

(Ploskanje s sredine in leve strani dvorane.)

  Brian Crowley, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, skupaj s svojimi kolegi pozdravljam predsednika vlade, vendar izpostavljam drugačno stališče. Predsednik vlade je pripravljen na razpravo o prihodnosti Evrope, vendar je na žalost slišal le nekaj argumentov v zvezi z njeno preteklostjo, ne pa predlogov za določitev ciljev razvoja v prihodnosti.

Glede na potrebe Evrope v 21. stoletju je jasno, katere so te potrebe. Poleg tega je vsem jasno, da zadovoljitev teh potreb v preteklosti ni bilo mogoče zagotoviti le z ideologijami samimi. Napredek je bil dosežen le s kombinacijo in usklajevanjem različnih navedenih metod in teoretičnih zamisli. Na področju enakopravnosti, pravičnosti, gospodarskega razvoja ali zdravja in varnosti je bilo vedno potrebno izkoristiti posamezne priložnosti in izbrati eno od uspešnih metod iz preteklosti.

V imenu svoje skupine se zahvaljujem predsedniku vlade za spoštovanje, ki ga je izkazal temu parlamentu, ko se je zahvalil Uniji in zlasti Parlamentu kot instituciji predstavnikov prebivalcev Evropske unije. Tudi sami včasih menimo, da smo njihovi resnični predstavniki. Včasih se v zvezi s tem motimo, vendar ne more naši demokratični odgovornosti in pooblastilu, da govorimo v imenu ljudi, ugovarjati nihče.

Stališča in mnenja Evropskega parlamenta v različnih razpravah na medvladni ravni so zelo pogosto premalo upoštevana. Že dolgo sem navdušen, da je predsednik vlade v obdobju za razmislek o predhodni pogodbi sklenil ponovno uporabiti „metodo prijateljic Skupnosti“, le da jo je preimenoval v „metodo prijateljic ustave“, s katero bi se zagotovilo soglasje za doseganje napredka. Opazil je, da ima zaradi uspešnosti te poteze v svoji vladi nove možnosti in priložnosti, kar zadeva podporo v zvezi s priseljevanjem in drugimi vprašanji.

Predsednika vlade danes pozivam, naj v zvezi s prihodnostjo Evrope še naprej izkorišča svoj vpliv ne samo v Evropski uniji, ampak zlasti v Latinski Ameriki, kjer se o vprašanjih v zvezi s svobodo, demokracijo in spoštovanjem človekovih pravic zaradi demokratičnih gibanj razpravlja čedalje več.

Končno imamo nekateri prebivalci vizijo o Evropi, ki zagotavlja lepšo prihodnost, izjemne priložnosti ter spoštovanje temeljnih razlik in dostojanstev znotraj Evropske unije, kar je najpomembneje. Doseči moramo razmere, v katerih ne bomo več poskušali vsega usklajevati, ampak bomo razumeli, da lahko s spoštovanjem teh razlik dejansko ustvarimo boljšo, bolj raznoliko in dejansko bolj živahno Evropsko unijo v prihodnosti.

(Ploskanje.)

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik vlade, skupina Verts/ALE resnično ceni vaše trdno proevropsko stališče, pogum za izvedbo referenduma o ustavni pogodbi in zmožnost, ki jo je vaša vlada pokazala pri spodbujanju zakonodaje in ukrepov v zvezi z enakostjo, posameznimi pravicami in svoboščinami, ki so lahko za zgled veliko državam v Evropi, čeprav med vašim spremstvom danes ni veliko žensk, pri čemer je bila vlada mirna in ni spodbudila verske vojne.

Cenimo tudi vaše pripombe v zvezi s priseljevanjem, čeprav ne vedno vaših dejanj, in cenimo dejstvo, da ste izpostavili pozitivne vidike priseljevanja in ne le z njim povezano nezakonitost, kot jo je morebiti vaš predhodnik.

Gospod predsednik vlade, zato vam moram povedati, da smo vas v zadnjih dveh letih in prejšnjih mesecih med institucionalno krizo, ki se je brez strasti in slave končala z „mini“ lizbonsko pogodbo, pogrešali. Dnevni red medvladne konference so določali sovražniki evropske ustave, pri čemer so njeni prijatelji, kot ste sami, dokazali, da so po zgledu znamenitega srečanja osemnajstih veliko preveč prizanesljivi.

Zdaj se v Evropi srečujemo z več novimi pristopi: dvotirnim sistemom Sarkozyja, atlantskim nacionalizmom Gordona Browna in precej uradnim, a zelo iskrenim proevropejstvom Romana Prodija. Kakšno je vaše stališče? Kdo so vaši zavezniki?

Gospod predsednik vlade, na kratko ste omenili vprašanje podnebnih sprememb, čeprav je zamisel o vaši novi pogodbi med človeštvom in planetom že stara. Veliko ste govorili tudi o hvaležnosti za evropsko pomoč. Že nekaj časa je jasno, da se ta evropska sredstva porabljajo tudi za to, da bo Španija postala država z največ kilometri cest na prebivalca in v kateri beton, za katerega se prav tako porablja evropski denar, vodi do resnih primerov špekulacije in korupcije ter je pomagal Španijo, skupaj z mojo državo Italijo in Dansko, čeprav ste vi slabši, speljati s poti usklajevanja s kjotskimi cilji.

Kot razumem, Španija ni prenesla direktive o evrovinjeti in ima še vedno zelo obširno infrastrukturno politiko. Upamo, da bo Španija izrazito spremenila usmeritev v skladu z vašimi predvolilnimi obljubami o podnebnih spremembah, pri čemer malo volilne kampanje ne škodi niti tukaj. Upamo tudi, da bo imela vaša izjemna ministrica za okolje veliko več manevrskega prostora v vaši vladi, kot ga ima zdaj.

(Ploskanje.)

Gospod predsednik vlade, za konec moram povedati, da v Evropskem parlamentu zelo cenimo in se vam zahvaljujemo za vaše besede, vendar v vladah držav članic potrebujemo zaveznike. Ne moremo mirovati, ker potrebujemo ljudi, ki hočejo Evropo in imajo vizijo o njej.

(Ploskanje.)

  Francis Wurtz , v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod predsednik vlade, vaš govor je bil dober. To je v več pogledih humanistični govor, ki sem ga pripravljen sprejeti kot vzor za Evropo prihodnosti. Vendar moramo priznati, da bo sedanja realnost Evropejcev podobna viziji, ki ste jo pravkar opisali, le, če bomo zelo spremenili postopke in strukture Evropske unije.

Pravite, da je naša Evropa socialna Evropa. Čestitam. Vendar nismo pesimistični, če menimo, da je treba to socialno Evropo večinoma še zgraditi. Sedanji okvir evropske socialne politike je glede na pogodbe odprto tržno gospodarstvo s svobodno konkurenco. To je okvir, ki po naravi spodbuja konkurenco med socialnimi modeli in v imenu konkurenčnosti seveda teži k manj pravicam. To je okvir, ki po naravi zmanjšuje vrednost delovne sile, spodbuja negotovost delovnih mest in zmanjšuje socialne pravice.

Socialno vprašanje je nedvomno glavni razlog, da naši državljani ne zaupajo evropskim institucijam. Predsednik Evropske centralne banke je na primer to izkusil sam, ko je nedavno govoril na konferenci Evropske konfederacije sindikatov, pri čemer je predstavil svojo teorijo, ki je uradna teorija EU, v zvezi z zmerno rastjo plač v imenu konkurenčnih cen. Naletel je na soglasen odpor. Povedal sem že, da je nemški minister za finance omenil tveganje za nastanek krize v zvezi z legitimnostjo v evropskem socialnem in gospodarskem modelu. Zato si poglejmo te vidike, da damo zlasti vaši viziji prihodnosti nekaj verodostojnosti.

Omenili ste tudi odnose z Afriko in potrebo, da zagotovimo odgovor na njihove pozive k pravičnosti. Imate prav. Vendar se moramo v tem primeru vrniti na primer k osnutku sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ki so ga zavrnili vsi naši afriški partnerji, ker so prepričani, da razvoj človekovih zmogljivosti in prosti trg ne gresta z roko v roki, s čimer se strinjam.

Na koncu, gospod predsednik vlade, se vam zahvaljujem, da ste nas spomnili na po mojem mnenju temeljne cilje Evrope, in če se še vedno ne strinjamo v pogledih na sedanjost, se strinjajmo vsaj v pogledih na prihodnost.

  Graham Booth , v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, vesel sem, da je predsednik vlade v Bruslju. Kot človek, ki je svojim ljudem dovolil, da se sami odločijo o ustavi, je zgled drugim evropskim predsednikom vlade. Zato mu moramo zaploskati. Prebivalci Španije so z veliko večino podprli njegove načrte.

Zanima me, zakaj ne namerava tega ponoviti. Dejansko bi moral biti prepričan, da bo dosežen podoben rezultat. Ali je glede na izjavo predsednika vlade razlog, da ni v reformni pogodbi izpuščene nobene bistvene točke iz ustavne pogodbe? Če je razlog takšen, se mu najverjetneje ne zdi potrebno, da se prebivalci Španije o istem vprašanju odločajo dvakrat. Ali je razlog isti kot v Združenem kraljestvu, tj., da se reformna pogodba preveč razlikuje od prejšnjih, ker so v njej zajete zelo različne zadeve in je zato preveč zapletena za ljudi?

To je dejansko ključno za prihodnost nas vseh. Ali politične elite ne zanima, kaj želijo ljudje, kot se zdi v primeru gospoda Sarkozyja in gospoda Browna, ali pa menijo, da so ljudje preveč neumni, da bi odločali o stvareh, ki so bolj pomembne od naročanja sendviča v McDonaldsu. Evropska unija vedno bolj postaja prva postdemokratična država na svetu. Predsednika vlade lahko le opozorim: če evropska politična elita ljudem ne bo dovolila sodelovati pri sprejemanju odločitev, bodo vseeno poiskali druge načine za izražanje svojega mnenja.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, največji izziv, s katerim se zdaj spopada Evropska unija, je popolno pomanjkanje demokratičnega sodelovanja v procesu odločanja. Naši državljani upravičeno vedno manj zaupajo evropskim institucijam, pri čemer ne sprejemajo, da je veliko zelo pomembnih odločitev, ki neposredno zadevajo njihova življenja, sprejetih v slonokoščenih stolpih brez nadzora ljudi ali sredstev. Poleg tega te odločitve niso sprejete na demokratični podlagi. Navedel bom dva primera.

Prvi primer: v Lizboni bo kmalu podpisano besedilo novih evropskih pogodb. Znano je, da gre za komaj kaj spremenjeno različico evropske ustave. Sam gospod Zapatero je glede tega dejal, da ni bila spremenjena niti ena bistvena sestavina. Volivci so besedilo zavrnili na demokratičnih referendumih v Franciji in na Nizozemskem, vendar bomo to zdaj smeje se prezrli. V najboljšem primeru bo morebiti občasno potekalo kakšno glasovanje, ki bo zadovoljilo evrokrate, medtem ko bomo dejanska demokratična mnenja, izražena z referendumom, zavrgli. Zato se bojim, da bo Evropa postala majhen klub, ki v primeru vladanja super državi ne bo dopuščal sodelovanja, in tako ne bomo mogli več reči, da je to demokracija. Dejansko velja isto za način obravnavanja morebitne priključitve Turčije Evropski uniji. Naši državljani Turčije ne želijo, celo nasprotno, ker kulturno, geografsko, versko ali kako drugače ni evropska država, vendar Komisija in Svet kljub temu ne upoštevata mnenja večine državljanov v zvezi s to zadevo. Namesto razprave o prihodnosti Unije bi morali razpravljati o okrevanju demokracije v institucijah Evropske unije.

  José Luis Rodríguez Zapatero, predsednik španske vlade. − (ES) Gospod predsednik najprej se vsem zahvaljujem za pripombe in ton, v katerem so bile izrečene. Vesel sem, ker je bila razprava živa, kar sem tudi upal. Vesel sem tudi, da sem lahko prispeval k tako živahni in intenzivni razpravi, zlasti glede na nekatere govore, za katere se vam iskreno zahvaljujem.

Španija je hvaležna Evropski uniji, ustanoviteljem in velikim državam, kot so Francija, Nemčija in Italija, ki so nam pomagale prinesti demokracijo v našo državo, zaradi česar smo v Evropi postali dobrodošli, ter nato s svojimi sredstvi prispevale k našemu razvoju. Hvaležni smo tudi drugim javnim osebam in državnikom, ki jih danes nisem omenil, kot so Helmut Kohl, gospod Mitterrand in gospod Palme, ter so veliko prispevali k demokraciji Španije in njeni prihodnosti. Ponosni smo na prispevek k skupnemu cilju.

Hvaležnost spremlja misel na vse, kar je bila Španija sposobna doseči v zadnjih 25 letih. Verjetno ni nobena družba na svetu videla take politične in gospodarske preobrazbe ter takega napredka v zvezi s pravicami, svoboščinami in socialnim položajem svojega prebivalstva, kot ju je v zadnjih 25 letih videla Španija.

Španija je bila vedno trdno zavezana Evropi in zelo proevropska. Predstavniki vseh strank, kultur in političnih ideologij ter predstavniki z velikim političnim vplivom so delovali v korist evropskih institucij, v Komisiji in Parlamentu, v katerem smo imeli tri predsednike. Vsi so delali zelo dobro, zato se zdaj zahvaljujem vsem, ki so Španijo predstavljali v evropskih institucijah. Vzpostavili so skupno proevropsko kulturo v obliki politične organizacije, ki je glede na pravkar slišane govore brez primere.

Politična unija, ki ji pravimo Evropska unija, nima vzorca, po katerem bi se lahko zgledovala, ker ne spada v nobeno od znanih političnih razvrstitev. To je razlog za odliko Evropske unije in tudi njeno nepredvidljivost glede na nujen proces oblikovanja skupne volje, ki si jo deli 27 držav, 27 zastav, 27 zakonodaj, 27 narodov, 20 jezikov in bogastvo ideologij, ki jih lahko vidimo tukaj v Evropskem parlamentu.

Zato noben napredek, ki smo ga dosegli v evropskem procesu, ni imel barve in ni izhajal iz nobene države ali ideologije. Prav tako ni bil ideološko obarvan in ni nosil nobene zastave. Dejansko je bil vsak napredek seštevek vseh delov s svojo zastavo ter barvo, saj to pomeni sobivanje in enotnost. Če kaj predstavlja evropsko dušo, potem je to unija demokratov. Evropa je unija demokratov, kar pomeni, da napredek temelji na stališčih, ki so čim bolj soglasna, spoštujejo in vključujejo vsakogar ter ponujajo enake možnosti tudi tistim, ki se ne strinjajo s tem, kar Evropska unija predstavlja. Evropska unija je odlična, ker je to klub, ki ponuja enake možnosti tistim, ki se zavzemajo za Evropo, in tistim, ki ne želijo, da bi napredovala. Zato je evropski klub odličen; zato je odlična, na kratko, unija demokratov.

Nekdo je omenil „mini pogodbo“. Zaradi vidika, da jo bomo sprejeli, smo lahko vedno nezadovoljni v smislu doseganja svojih ciljev, vendar če novo pogodbo ratificirajo vsi in če bo delovala, to ne bo mala, ampak velika pogodba. To je stališče, ki ga moramo danes sprejeti. Miniti mora nekaj časa in videti moramo možnosti, ki jih lahko prinese z začetkom veljavnosti in jih ima pri obravnavanju izzivov pred nami.

Omenjena je bila ratifikacija pogodbe. To je bilo nujno, ker je bil v Španiji izveden posvetovalni referendum o ustavni pogodbi, ki je bila od takrat predmet ponovnih pogajanj zaradi svoje narave v najbolj klasičnem smislu evropskega koncepta.

Vprašali ste me, in nočem se izogniti nobenemu vprašanju, zakaj tega nismo prepustili referendumu. Obstajata dva zelo očitna razloga: najprej zato, ker so Španci dejali, da podpirajo ustavno pogodbo. Pogodba, ki smo jo zdaj sprejeli in je v postopku ratifikacije, je že znana kot lizbonska pogodba in vključuje veliko vidikov prejšnje ustavne pogodbe. Drugi zelo pomemben razlog je, da v naši državi obstaja široko soglasje v zvezi z ratifikacijo pogodbe v parlamentu tako med nami, ki jo podpiramo, kot celo med manjšinami, ki se z njo ne strinjajo.

Vendar moram pripomniti nekaj, ker je pomembno za prihodnost. Ne vem, ali lahko to sploh dosežemo, vendar je to v Evropski uniji očitna težava: imamo nepopoln sistem ratifikacije, o katerem še nikoli nismo poglobljeno razpravljali. Menim, da bi ratifikacija morala biti skupna vsem državam in eno dejanje z enim instrumentom, če je le mogoče. To je v tem trenutku seveda zelo težko, vendar zelo zaželeno, zato upam, da bomo čez nekaj časa imeli to vrsto ratifikacije.

Nekateri so omenili vprašanje v zvezi z odnosom med Evropsko unijo in nacionalnimi državami, ki obstaja od začetka, namreč od ustanovitve Unije v obliki Evropske skupnosti za premog in jeklo ter nato Evropske gospodarske skupnosti. To vprašanje pogosto ogroža celotno demokratično zdravje Evropske unije, ker je veliko odločitev logično sprejetih z medvladnim postopkom.

Na kratko bom predstavil svoje mnenje o tem.

Najprej, nacionalna država je oblika politične organizacije, ki želi v zgodovinskem pomenu poenotiti območja, racionalizirati javno delovanje in nato utreti pot demokratičnim sistemom. Zato je izpolnila pomembno zgodovinsko nalogo.

Evropska unija je oblika politične organizacije, ki temelji na izkušnjah nacionalne države. To je višja stopnja nacionalne države. Nacionalni državi ničesar ne jemlje, ampak prispeva k njej in njeni tradicionalni obliki. To je tako, ker združiti običajno pomeni dodati, kot so pokazale zgodovina političnega soobstoja, politična civilizacija in politična skupnost. Bistvo Evropske unije je združevanje in sodelovanje. Ničesar ne jemlje in ne slabi nacionalne države, kot jo predstavlja tradicionalni koncept. Močnejša kot je Evropska unija, močnejše bodo naše nacionalne države. To je moje mnenje.

To pomeni tudi, da bo Evropska unija sposobnejša zaradi svojih institucij, pri čemer jim morajo politiki in vlade teh držav podeliti legitimnost ter jih stalno priznavati ... Strogo zavračam teorijo, ki obstaja v Evropski uniji, da je za veliko težav v našem gospodarskem, zasebnem in družbenem življenju odgovoren Bruselj. Ta odnos je škodljiv za povezovanje Evropske unije in naše državljane ter je v veliko primerih običajno tudi nepravilen.

Zgodovina nam lahko pokaže, medtem ko nas lahko sedanjost nauči, da ustvarja prelaganje krivde na druge za nekaj, kar nam ni uspelo, melanholijo in negativen odnos med ljudmi.

Nekateri so omenili konkretne cilje in lepe besede. Strinjam se: brez besed ne more biti dejanj, pri čemer v smislu političnega delovanja ne more biti besed brez dejanj. Zato verjamem, da mora biti vse, kar predstavlja možnost za prihodnost, prednostna naloga, to pomeni politične prednostne naloge, ki so verodostojne in jih je mogoče spremljati pri dejanjih in odločitvah. Te obravnavamo. Povzel bom tri, ki se mi zdijo najpomembnejše za prihodnost Evropske unije.

Naj povem, da te prednostne naloge niso povezane s pogodbami, operativnimi predpisi, strukturami, revizijami zakonodaje ali omejitvijo predpisov, ki jo izvaja Komisija, čeprav bi to bilo zelo primerno. Povezane so s političnimi cilji časa, v katerem živimo. Strinjam se z osebo, ki je dejala, da je Evropska unija sad sodelovanja veliko ideologij in veliko vrednot. Vendar je lahko Evropska unija regionalna sila, ki vodi svet z vrednotami in dejanji le, če pravilno prepozna prednostne naloge zgodovinskega časa, v katerem živimo zdaj, na začetku 21. stoletja.

Prva prednostna naloga je ugotoviti, kaj Evropa ve, ker so najboljše izkušnje te celine neprecenljiv nauk. Znanost, ustvarjalnost in inovativnost so naše gospodarstvo naredile močno in naše države socialno povezane. Podnebne spremembe in energetski viri so današnji izziv znanosti, ki je hkrati tudi priložnost. Izpostaviti moram nekaj, kar je bilo izrečeno v nekaj govorih, ker ni dobro znano in tega nisem pojasnil v svojem govoru. Res je, da je Španija daleč od izpolnitev zahtev kjotskega protokola. Vendar je res tudi, da so se leta 2006 ali eno leto po tem, ko je na oblast prišla moja vlada, emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 4 %, čeprav se je gospodarstvo povečalo za 4 %. Torej sodelujemo pri odločnem ukrepanju, ki bo najprej upoštevalo alternativne in obnovljive vire energije ter nato energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo.

Pred približno 20 leti se je velika razprava o načinu za prevzem vodilne vloge v zvezi z inovacijami osredotočila na razvoj novega gospodarstva, tj. gospodarstva informacijskih tehnologij, pri čemer sem prepričan, da je ta parlament velikokrat razpravljal o tem vprašanju. Zdaj bo novo gospodarstvo, ki bo zagotovilo prihodnost proizvodne zmogljivosti in njeno uspešnost, gospodarstvo, ki lahko čim prej zmanjša našo odvisnost od premoga in zagotovi zelo močan alternativni vir energije. Menim, da je to prvi izziv. Poudarjam, da to ni le izziv, ampak tudi odlična priložnost, ker to vključuje velik del znanja, ki nam bo zagotovil veliko stvari, in velik del morebitnih virov za delovna mesta ter dejavnosti z veliko dodano vrednostjo, torej z veliko socialno zmogljivostjo.

Nato mora Evropa socialno napredovati. Ob upoštevanju Afrike, Latinske Amerike in dela Azije lahko Evropa socialno napreduje resnično le, če hkrati dosežemo trden in odločilen napredek v zvezi s sodelovanjem in razvojno pomočjo.

Razlog za to je in, prosim, oprostite mi, ker to govorim javno, da ne vem, kaj si lahko mislijo prebivalstvo in vlade veliko držav v Afriki, ko vidijo Evropsko unijo, ki včasih razpravlja o svojem mnenju v zvezi z veliko krizo. Ne vem, kaj si lahko mislijo. Tako to vidim sam. Menim, da smo lahko na srečo in zlasti zaradi svojega dela v zvezi z demokracijo, inovacijsko zmogljivostjo in socialno državo, ki se je na tej celini rodila zaradi teh treh vrednot (dela, demokracije in socialne države), celina in Unija z najboljšo socialno zaščito in največjo stopnjo prihodkov in socialnega varstva.

Izboljšanje socialnega varstva ostaja zame temeljni cilj. Odprto gospodarstvo in socialna država s socialnimi pravicami za ljudi nista nezdružljiva. Dejansko se dopolnjujeta. Socialne politike ne stanejo bogastva. Pomagajo lahko ustvariti bogastvo, pogoje za sodelovanje vseh, z izobraževanjem z enakimi možnostmi, usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, ki zahteva socialno politiko, ter stabilnim zaposlovanjem, pri čemer slednje najbolj spodbuja storilnost, ki pomaga ustvarjati bogastvo. Socialne politike, usmerjene k storilnosti in ljudem, so mogoč model, ki deluje. Dejansko je model, ki lahko doseže največjo spremembo, model celovitega vključevanja in popolne enakosti za ženske na vseh delovnih in socialnih področjih.

Španija se je zelo spremenila, delno zaradi demokracije v zadnjih 30 letih. Vendar je Španijo najbolj spremenilo vključevanje žensk v delovno, socialno in državljansko življenje v državi. To nas je najbolj spremenilo in brez dvoma na bolje, ker to vključuje vrednote solidarnosti in napredka. Želim vas spomniti, da so v moji vladi enakovredno zastopane ženske in moški; nihče tukaj ni iz vlade.

Na koncu želim omeniti naš tretji cilj, ki se mora razviti kot blagovna znamka Evrope skupaj z izzivom podnebnih sprememb, povečanjem socialne varnosti in priznavanjem socialnih pravic. Omogočil nam je priti sem, kjer smo, in postati referenčna točka za druge države. Ta tretji temeljni cilj je zagotoviti in okrepiti sobivanje v zelo posebnem smislu, pri čemer moramo upoštevati, da živimo na celini, na kateri so se v zadnjih 20 ali 30 letih zgodile velike demografske spremembe v več državah.

To sobivanje pomeni vključevanje ter absolutno in popolno nestrpnost do vseh znakov rasizma in ksenofobije. Soobstoj pomeni to. Evropa ne sme izdati niti ene od svojih vrednot in če obstaja ena bistvena vrednota v demokratični Evropi, je to spoštovanje kulturne in verske raznolikosti, torej trdna zavrnitev vseh znakov ksenofobije ali rasizma. Kot Evropejcem nam ne bi uspelo, če bi podlegli tej skušnjavi.

Soobstoj mora spremljati velika strpnost. Velike osebne in skupne pravice niso le najboljši izraz svobode, ampak tudi naslednja vrednota, za katero menim, da jo mora Evropa prepoznati. Resnično, ali bi lahko obstajala boljša svoboda kot spoštovanje verskih, kulturnih in političnih prepričanj vseh ter njihove spolne usmerjenosti pri oblikovanju partnerstva ali vstopu v zakon? Kako bi lahko bolje izrazili svobodo?

Če je Evropa unija demokratov, kot sem dejal prej, ne more pomeniti le svobode: Evropa mora pomeniti svobodo in enakost.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod predsednik vlade. Čeprav ne boste več govorili, boste ostali tukaj in poslušali ostale.

Kmalu se bo začelo zasedanje predsedstva, zato se vam pred svojim odhodom zahvaljujem za obisk in govor. Zahvaljujem se vam in Španiji ter vsem vladam, ki so v svobodni Španiji obravnavale evropske zadeve, za vaš prispevek Evropi. Glede na svoje izkušnje iz zadnjih dveh desetletij smo prepričani, da bo Španija vedno ostala zvesta svojemu evropskemu klicu ne glede na to, kdo jo bo v prihodnosti vodil.

V tem duhu se vam ponovno zahvaljujem za vaš današnji obisk.

  Jacques Toubon (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik vlade, svoje pripombe bom omejil na vprašanje priseljevanja, ki je glavna skrb glede prihodnosti Evrope, v zvezi s čimer ste navedli nekaj sporazumnih predlogov.

Res je, da na tako težkem področju nihče ne more nikogar učiti, vendar je tudi res, da se nihče ne more počutiti izvzetega iz solidarnosti, zahtevane v enotnem prostoru. Javnomnenjske raziskave kažejo, da imajo nekatere države bolj gospodarski pristop in druge bolj kulturnega.

V državah, ki na prvo mesto postavljajo gospodarske interese, je dejansko primerno zavarovati osnovno delovno silo s sprejemanjem zakonov in s tem zakonsko urejenih ukrepov, ki jih občasno skupno sprejemajo nacionalne vlade, ne da bi se preveč posvečale skrbem, ki jih njihova dejanja povzročajo, medtem ko druge države članice poskušajo nadzirati migracijske tokove.

Omenimo na primer dejavnost vaše vlade za ureditev statusa več sto tisoč nezakonitih priseljencev. Francija je takrat izrazila obžalovanje in nasprotovanje. Naš predsednik je bil zelo odkrit. Takšno dejanje se v prihodnosti ne sme ponoviti. Zlasti zato, ker Španija zakonito prejema sredstva EU za obravnavanje dramatičnih razmer na meji z Afriko.

Skupina PPE zagovarja politike na podlagi posameznih obravnav prijav za zakonsko urejanje, zato ne sprejema skupnega zakonskega urejanja, ki zgolj povečuje skrbi. V skladu s tem bo francosko predsedstvo predlagalo evropski pakt o priseljevanju. Gospod predsednik vlade, poleg tega bo v prihodnjih letih lizbonska pogodba zagotovila sredstva za enotno delovanje in opustitev izvajanja samostojnih politik. To je v dolgoročnem interesu Evropske unije, Španije in vseh držav članic.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

  Enrique Barón Crespo (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod predsednik vlade, podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, v imenu španskih socialdemokratov se predsedniku vlade zahvaljujem, da je danes tukaj.

Omenili ste, da je bil njegov govor popoln. Omeniti je treba tudi, da ima zelo ambiciozen načrt. Predsedniku vlade želim najprej povedati, da se je njegov načrt izkazal v praksi; to pomeni, da je dal veliko gospodarskih, političnih in socialnih podatkov, ki proevropejstva ne opravičujejo le na splošno, ampak tudi dejansko. Zdaj bom na kratko omenil nekaj, o čemer se je danes govorilo. Omenjeno je bilo vprašanje skupne zakonske ureditve. Zdaj Francija in Nemčija posnemata sistem zakonske ureditve,

(Ploskanje.)

ki ga je sprejela Španija in vključuje individualno zakonsko ureditev ter sodelovanje delodajalcev in sindikatov. Gospod Toubon, prosim, povejte nam, kaj se dogaja v vaši državi.

Nato, gospod predsednik, se osebno zahvaljujem gospodu predsedniku vlade, da je omenil nekatere veterane in naše dolgoletno delo tukaj. V zvezi s tem dodajam naslednje: poleg tega, da smo nekaj prejeli, pri čemer je prav in primerno, da smo hvaležni, smo nekatere elemente tudi prispevali. Španija si ne lasti pravic za priljubljeno in socialno Evropo, kohezijo in Listino o temeljnih pravicah, vendar je Španija izrazito vplivala nanje, na kar smo upravičeno ponosni.

Glede ratifikacije se strinjam s predsednikom vlade. Osupljivo je, da poskušajo ljudje, ki niso naredili ničesar v svoji državi in niso stopili niti koraka proti ratifikaciji ustave ali sprejetju pogodbe, učiti tiste, ki so opravili svojo nalogo.

(Ploskanje.)

Zdaj moram omeniti posebno točko. V tem postopku ratifikacije je treba pozvati k solidarnosti in medsebojni lojalnosti; ni prav, da nekateri opravljajo svoje delo, drugi pa se poskušajo ponovno pogajati. To se mora v Evropi enkrat za vedno končati.

Za konec, gospod predsednik, gospod Mayor Oreja je naredil napako, ker je nekaj mesecev pred volitvami ponovno izbral gospoda Zapatera za predsednika vlade. V tem trenutku je gospod Zapatero le kandidat za predsednika vlade. Zanimivo bi bilo, če bi glede na volitve za naslednjega predsednika Komisije politične skupine, najprej skupina PPE-DE, kandidatu izročile izvod govora gospoda Zapatera.

(Ploskanje.)

  Ignasi Guardans Cambó (ALDE). – (ES) Gospod predsednik vlade, pozdravljeni v tem parlamentu.

Na srečo je v Španiji zavezanost evropskemu združevanju združila večino političnih sil, vključno s katalonskimi. Enotnost, ki se je začela leta 1986, se je nadaljevala z eurom in ponovila v razpravi o evropski ustavi. Prejšnjim vladam in tudi vaši je omogočila voditi kampanjo za politično in ambiciozno Evropo. Vaš današnji govor potrjuje enako zavezanost, za kar vam čestitam.

Vendar, gospod predsednik vlade, se vaša odgovornost ne konča z navdušujočimi govori, polnimi evropske gorečnosti. Evropa potrebuje voditelje, ki so zavezani njenim projektom v svojih vsakodnevnih političnih dejanjih ter ne le ob slavnostnih in institucionalnih priložnostih. V nekaterih dejanjih vaše vlade ne moremo vedno videti te zavezanosti, zaradi česar se ni mogoče izogniti neplodnim soočenjem z Evropsko komisijo. Te zavezanosti prav tako ne moremo videti pri ljudeh, ki čakajo, da bodo drugi prevzeli pobudo, preden se sami odločijo glede svojega stališča.

Vsekakor je čas, da politični voditelji zgradijo Evropo, ki bo svojim ljudem dala upanje za ta skupni projekt. Gospod Zapatero, Evropa je namreč več kot le skupek uspešnosti notranjih politik njenih vlad, vključno z vašo.

Sprejetje lizbonske pogodbe bo pomenilo konec nekega obdobja, vendar se bo delo šele začelo. To bo čas za nadaljnjo gradnjo območja svobode, varnosti in pravice; čas za oblikovanje resnično evropske politike priseljevanja; čas za izboljšanje konkurenčnosti naših podjetij in priložnosti za socialno varstvo naših državljanov ter tudi čas, da povzdignemo glas Evrope v svetu in izboljšamo sosedske odnose, vključno s tistimi v Sredozemlju, pri katerih lahko Španija zelo pomaga.

Zato lahko Španija veliko ponudi pri uresničevanju velikega skupnega vzora, ne da bi se morala čemu odreči ali odpovedati izjemni nacionalni in jezikovni raznolikosti, pri čemer bi morali vi osebno in v celoti sprejeti obveznost doseganja teh ciljev, če bi vam volivci ponovno izkazali zaupanje, da sami ali z drugimi vodite državo.

  Guntars Krasts (UEN). – (LV) Hvala, gospod predsednik. Gospod predsednik vlade, lizbonska pogodba, sprejeta decembra, ne bo le oblikovala institucionalnih predpogojev za prihodnost Evrope. Menim, da obstajajo tri ocene v zvezi z lizbonskimi rezultati, s katerimi se lahko strinjajo vsi, ki jim je prihodnost Evrope pomembna; tisti, ki se strinjajo z dosežki v Lizboni, in tisti, ki jih zavračajo. Sporazum v Lizboni je zagotovil optimizem glede prihodnosti Evropske unije najprej v zvezi z zmožnostjo strinjanja držav članic; nato obstaja previden odnos do ocenjevanja doseženega sporazuma, ker ne bo mogoče oceniti resničnega vpliva pogodbe na tem področju, dokler ne bo veljala nekaj let; medtem ko je zadnja negativna ocena dejstva, da je ustavna pogodba glede na izid referendumov na Nizozemskem in v Franciji pogodba postala delno zaradi neupoštevanja javnega mnenja. Vendar je bila, presenetljivo, ena od osnovnih nalog ustavne pogodbe, da postane razumljivejša in sprejemljivejša za evropsko družbo. Kot član evropske konvencije nasprotujem uporabi in duhu besede „ustava“ za novo pogodbo. Rezultat Lizbone sledi pristopu, ki ga podpiram, vendar menim, da razlogi za spremembe ne bodo koristili prihodnosti Evrope. Hvala.

  David Hammerstein (Verts/ALE). – (ES) Gospod Zapatero, zelo sem vesel, da ste danes tukaj in da ste takšno pomembnost pripisali izzivu podnebnih sprememb in tudi potrebi za takojšnje ukrepanje. Dobrodošli v klubu.

Hkrati morajo besede spremljati pozitivne politične odločitve in nesporna resnica je, da je Španija še vedno črna ovca glede podnebnih sprememb, pri čemer so njene številke daleč za kjotskimi cilji. To zahteva trden odziv v smislu obnovljivih virov energije; potrebujemo politiko z obdavčitvijo. Zelo sem vesel zaradi predloga, čeprav zavajajočega, v zvezi z dodatnim centom za gorivo. Hkrati želim, da Španija predstavi predlog o vseevropskem okoljskem davku, s čimer se bomo spopadli s plazom tujih izdelkov in uvozom izdelkov, ki onesnažujejo okolje.

Veseli bomo, če bodo obsežne subvencije za premog v Evropi in Španiji odpravljene, davčni ukrepi za zmanjšanje nesmiselne porabe energije v Španiji obravnavani resno in naložbe v infrastrukturo preusmerjene od cest k železnicam ter drugim oblikam javnega prevoza.

V pozitivnem duhu pa vam iskreno čestitam, da ste v Španiji opustili jedrsko energijo. Postopno opuščanje je zelo pomembno, zato druge evropske voditelje pozivam, naj to upoštevajo, ker je jedrska energija zelo draga, zelo nevarna, nastaja zelo počasi in ni rešitev za podnebne spremembe.

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). – (ES) Pozdravljeni, gospod predsednik vlade. Veste, da pripadam eni od manjšin, ki želi, da bi se o lizbonski pogodbi izrekli na referendumu v Španiji in vseh državah članicah.

Pozorno sem vas poslušal in še je čas, da prevzamete vodilno vlogo v zvezi s tem. Evropa še ima čas, da izvede referendum v vseh državah članicah na isti dan in tako upošteva temeljni element v naši zgodovini: ljudi. Naše stališče ni le navidezno; je zelo demokratično v smislu, da ne moremo oblikovati evropskega projekta ali ga dokončati brez neposrednega sodelovanja ljudi.

Menim, da ste čezmerno optimistični, če rečete, da smo dokončali gradnjo naše socialne Evrope. V tem parlamentu se moramo zelo pogosto strinjati z neposrednimi napadi na evropsko socialno državo v smislu dela in varnosti delovnih mest. Zdaj poteka razprava o prožni varnosti. Zato verjamem, da poteka razprava o utrjevanju socialne države.

Končal bom z zahtevo, gospod predsednik vlade. Neizogibno se bliža vrh EU-Afrika. Prosim, ne pozabite na zasedena območja Zahodne Sahare. Za to območje sta najbolj odgovorni Španija in Evropska unija. Varnostni svet Združenih narodov je zahteval pravico do samoodločbe, vendar je od nas v Evropski uniji odvisno, ali jo bomo osmislili in uresničili na vrhu EU-Afrika, če bo mogoče.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Gospod predsednik vlade, Parlamentu ste izrazili spoštovanje, medtem ko ga jaz vam in prek vas Španiji. Prihodnost Evrope predstavlja veliko nalogo za Evropski parlament. V okviru sprejemanja zakonodaje se razširja sistem soodločanja, ki bo pokrival 68 področij. Ta so energija, podnebne spremembe, strukturni skladi, sodelovanje v kazenskem pravu, intelektualna lastnina in tako naprej. Evropski parlament postaja sozakonodajalec za 95 % evropske zakonodaje. Torej bo Parlament odločal o dvakrat obsežnejši zakonodaji kot danes. Poleg tega bo Evropski parlament izvolil predsednika Evropske komisije, ki bo moral Evropskemu parlamentu poročati o vseh svojih razpravah v Evropskem svetu.

Zato bo Evropski parlament leta 2009 najmočnejši, odkar je prvič zasedal leta 1968. Postal bo enakopravni partner drugim evropskim institucijam. Zato bomo morali udeležbo na volitvah leta 2009 za ta močan organ povečati. Udeležba na zadnjih volitvah za Evropski parlament je bila najnižja do zdaj. Udeležilo se jih je le 47 % volivcev, na Slovaškem, tj. v državi, ki jo zastopam, pa le 11 %. Pred nami je veliko dela.

  Manfred Weber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod predsednik vlade, kolegi, gospe in gospodje, čestitam gospodu Schulzu. S svojimi dolgočasnimi, da ne rečem neumnimi polemikami, namenjenimi skupini PPE-DE, si je zagotovil, da ga bodo njegovi prijatelji socialdemokrati potrepljali po rami. Kmalu po njegovem govoru je bilo na strani socialdemokratov prav toliko praznih sedežev kot tukaj. Čeprav je mamljivo omeniti, da socialdemokrati poslušajo le svoje velike voditelje in jih razprava ne zanima, se bom vzdržal, ker moramo spoštovati drug drugega. Menim, da se mora gospod Schulz opravičiti.

Naj v razpravo vnesem malo več življenja in vas vprašam: Kaj smo se danes dejansko naučili? Izvedeli smo, da so Španci evropski narod. Menim, da so bili isti narod, ko nas je nagovoril predsednik vlade gospod Aznar. Vendar smo slišali tudi notranjepolitični govor v zvezi z volitvami.

Menim, da se Evropskemu parlamentu ni treba strinjati s tem. Tudi Angela Merkel in predsednik Sarkozy sta bila tukaj, vendar nista govorila o notranjepolitičnem programu, ampak o Evropi. Te razprave imajo vrednost le, če pogledamo zadeve podrobno. V tem smislu ima moj kolega gospod Dupont dejansko prav. Dejstvo, da je Španija legalizirala status 700 000 priseljencev, je predsednik Sarkozy nedvoumno obsodil prejšnji teden tukaj v Evropskem parlamentu. Zanimivo bi bilo slišati, zakaj glede tega vprašanja v Evropskem svetu očitno obstaja neki spor. Zanimivo bi bilo slišati, kako v resnici obravnavamo priseljevanje. Vemo, da se dogaja množično nezakonito priseljevanje in da so v obravnavi jasne evropske direktive, ki določajo pravila in postopke za vračanje nezakonitih priseljencev. Te direktive so se ustavile v Evropskem svetu in se ne premikajo naprej.

Ne vem, kako bomo svojim državljanom razložili, zakaj v tem parlamentu govorimo o velikih in plemenitih vrednotah, medtem ko napredka pri vsakodnevnem delu Evropskega sveta, katerega član ste tudi vi, gospod predsednik vlade, žal ni.

Moje sporočilo je naslednje: Evropski govori so pomembni in pomembno je tudi govoriti o evropskih vrednotah, vendar mora imeti prednost evropsko ukrepanje.

  Bernard Poignant (PSE). – (FR) Gospod predsednik vlade, ko govorimo o prihodnosti Evrope, zgodovina nikoli ni zelo daleč. Našim sodržavljanom je bila zelo jasna, ker je bil tam berlinski zid. Vedeli smo, kje je grožnja, ker smo poznali njeno lokacijo in obraz. Bili smo vodilni pri dejanjih v zvezi s svobodo, čeprav v neposredni bližini Franca, in vendar ni bilo treba govoriti o mejah, ker jih je zarisala železna zavesa. To je lepo razdelilo Evropo in tak je bil konec.

Danes se mi zdi, da je prihodnost Evrope odvisna od njene zemljepisne lege. Samo ozreti se moramo po okolici. Smo v neposredni bližini svetovnih bojišč od Gaze do Kabula. Tam potrebujejo nekaj evropskega duha sprave. Prav tako smo zelo blizu območja lakote in svetovnega območja pandemij, tj. Afrike, ki ste jo tudi omenili. Tam je treba sodelovati, ker lahko migracijske tokove nadzorujemo na tistem območju.

Nato smo tudi v bližini regije, ki je v preteklih letih kazala znake verskega fanatizma. Dejansko ne vključujem vseh. Tukaj moramo hkrati pozvati k dialogu kultur in ne kulturnih šokov. Prav tako smo v bližini zalog nafte in plina. Potrebujemo ju. To pomeni, da je del naših možnosti odvisen od varne oskrbe in energetske neodvisnosti.

Obstaja nekaj razlag, primernih za naše sodržavljane, ki so tukaj nekoliko izgubljeni. Moderna Evropa je v središču celinskih narodov. Imperijev ni več. Vi ste ga imeli in mi tudi. Tu in tam je še nekaj njegovih ostankov. Blokov ni več. Evropi je treba pokazati novo smer. Tega ne moremo doseči preprosto z dodajanjem direktiv. Orisati je treba nekaj širokih možnosti, da bomo ponovno zgradili ali poskusili zgraditi neke vrste evropske sanje. To je moja delna vizija prihodnosti Evrope.

Na koncu bi vas prosil za prizanesljivost, gospod predsednik vlade, ker bo drugo leto dvestota obletnica bojnega pohoda na Španijo pod poveljstvom Napoleona I. Ker ste moj znanec in ker bo prihodnje leto Francija predsedovala EU, prosim, bodite prizanesljivi do nas.

  Andrew Duff (ALDE). – Gospod predsednik, zahvaljujem se predsedniku vlade za vzpodbuden govor o politični uniji. Hvaležen bom, če bi lahko predsednik vlade odpotoval v London in ponovil govor svojemu kolegu iz stranke socialdemokratov predsedniku vlade Gordonu Brownu, vključno z odlomki o pomembnosti socialne razsežnosti enotnega trga ter pomembnosti solidarnosti in povezanosti v Uniji, ki se sooča z globalnimi izzivi.

Čez štirinajst dni bo predsednik vlade na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, na katerem bo s predsednikom Sarkozyjem razpravljal o predlogu ustanovitve odbora modrecev. Hvaležen bom, če bo predsednik vlade opozoril predsednika Sarkozyja, da ne smemo ovirati možnosti ratifikacije pogodbe s ponovnimi spori o postopkih in ravnovesju moči. Poleg tega naj ga opozori, da ni smiselno poskušati določati geografskih meja Evrope. Odločitev o procesu širitve je že sprejeta. Evropa bo dokončno izoblikovana, ko ne bo več evropskih držav zunaj Unije, ki se nam ne bi želele pridružiti.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, z geografskega stališča je Evropa jasno opredeljena in njene meje vzpostavljene. Vendar je v političnem smislu izraz Evropa postal sopomenka za Evropsko unijo, ki se širi. Po eni strani niso vse evropske države del te organizacije, vendar si po drugi strani večina poslancev Evropskega parlamenta prizadeva za vključitev neevropskih držav, kot je Turčija.

Pri obravnavanju prihodnosti Evrope je pomembno upoštevati njene korenine in temeljne vrednote. Obstaja več tisoč dokumentov, ki se nanašajo na evropske vrednote. Vendar te niso vedno jasno opredeljene na primer niti v Listini o temeljnih pravicah, o kateri razpravljamo danes. Na koncu so evropske korenine krščanske, pri čemer so te temeljne vrednote opredeljene davno v preteklosti. Zaradi stalnega prizadevanja za opredelitev očitnega je skladnost manjša. To vpliva tudi na možnosti za odziv na resnične težave stare celine, kot so skrb vzbujajoči staranje evropskega prebivalstva, priseljevanje, agresivna konkurenca iz azijskih držav, terorizem, epidemije, nove bolezni in tudi varnost oskrbe z energijo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – (ES) Gospod predsednik vlade, pravilno in primerno je priznati, da ste bili po skrb vzbujajočem obdobju negotovosti eden od voditeljev, ki je ponovno oživil evropske čezatlantske odnose, za kar vam čestitam.

Vendar je za nas, ki se imamo za zelo proevropske, žalostno videti, da so ti čezatlantski odnosi še vedno obremenjeni z dvema stvarema, zaradi katerih so se prejšnjikrat pretrgali: preveč merkantilizma in preveč medvladnega sodelovanja. Opozarjamo tudi, da kljub mirnim vodam plujemo v smer, ki jo je pokazal kompas gospe Merkel in gospoda Sarkozyja, torej proti konservativni desnici.

Vprašanje je, koliko prostora za manevriranje imate, gospod predsednik vlade, da vzravnate ladjo in popravite smer. Kako lahko prepričate tiste, ki se kljub svojemu proevropejstvu bojijo vkrcati na evropsko ladjo, ker menijo, da ni varna, ali ker ne vedo, v katero smer pluje, ali ker ne vidijo socialne, okoljsko trajnostne, mednarodno odgovorne ali pregledne, demokratične in priljubljene Evrope, o kateri tako pogosto govorimo? Ali menite, da lahko vodite preskok od tržne do politične Evrope? Kako?

Ker ste zelo pohvalili ta parlament, ali ne menite tudi, da bi moral kmalu postati glavni evropski zakonodajalec?

Če že govorimo o tem, ali namerava vlada v zvezi z novimi podatki o uporabi španskih oporišč za prevoz zapornikov v Guantanamo pregledati svoje odnose z ZDA prek Varnostnega sveta ZN?

Gospod predsednik vlade, to pravim, ker je vse to povezano z Evropo in zlasti evropsko verodostojnostjo.

  Sylvia-Yvonne Kaufmann (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, gospod predsednik vlade, Parlament bo jutri odločal, ali bo Listina o temeljnih pravicah v prihodnosti zavezujoča. Zame kot članico konvencije, ki je bila ustanovljena, da pripravi osnutek Listine o temeljnih pravicah, bo to zelo pomembno glasovanje ne le zato, ker sem imela čast sodelovati pri nastajanju najsodobnejšega evropskega dokumenta o temeljnih pravicah ali ker sem se, kot veliko drugih, sedem let borila za zagotovitev, da postane pravno zavezujoča.

Listina o temeljnih pravicah temelji na nedeljivosti civilnih, političnih in socialnih pravic. Zame kot poslanko levice tega parlamenta, ki prihajam iz Berlina in sem živela v Nemški demokratični republiki do mirne revolucije leta 1989, je to izjemno pomembno. Zame je glasen „da“ logična posledica naše kritične ocene lastne zgodovine: ocene, ki je bila nujna in se je osredotočila na zelo obsežno kršenje temeljnih in človekovih pravic v času „dejansko obstoječega socializma“.

Vaša država, gospod predsednik vlade, ima pomembno vlogo v EU. Z glasovanjem „za“ na referendumu o takrat ustavni pogodbi so državljani Španije veliko prispevali k temu, da listina ni bila odložena. Na tem dosežku lahko gradite in morate graditi. Od Evrope vsi pričakujejo veliko. Pričakujejo, da bo Evropa obravnavala njihove vsakodnevne potrebe in skrbi. Želijo, da Evropa dejansko dela in ne le požvižgava, kot je dejal Jean-Claude Juncker, da bi oblikovala Evropo delavcev, ki resnično temelji na solidarnosti. Zato je treba v Evropski uniji izvesti učinkovito kampanjo proti socialnemu dampingu in dampingu plač. Minimalne plače za vse, ker zagotavljajo preživetje ljudi: to potrebujemo. Socialno vprašanje je nedvomno ključno za prihodnost Evrope.

  Roger Helmer (NI). – Gospod predsednik, gospod predsednik vlade, lizbonska pogodba ali preimenovana ustava je vaša predstava o prihodnosti Evrope. To je ustava, ki so jo leta 2005 francoski in nizozemski volivci odločno zavrnili in ki jo želimo zdaj vsiliti brez soglasja ljudi.

Javnomnenjske raziskave kažejo v vseh 27 državah članicah, da želi referendum o pogodbi večina državljanov. V Združenem kraljestvu želi 80 % prebivalstva referendum, pri čemer bi bili dve tretjini volivcev proti pogodbi, vendar nam naša vlada odreka pravico do glasovanja, ki so jo obljubljali v svojem volilnem programu.

Gospod predsednik vlade, govorite o demokratični Evropi, vendar Evrope ne zanima javno mnenje. Podcenjevanje javnega mnenja spodbija naše izjave, da smo „unija vrednot“. Volivci mi večkrat pripovedujejo, da so leta 1975 glasovali za območje proste trgovine, ne pa za politično unijo. Čas je, da odpravimo nadnacionalne politične strukture EU in se vrnemo k preprosti trgovinski skupini, ki je bila obljubljena Britancem leta 1972.

  Marianne Thyssen (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, dejstvo, da se nam je na današnji seji pridružil španski predsednik vlade, morda daje napačen vtis, da še vedno razmišljamo o ustavi, saj je bil ta sklop razprav s predsedniki vlad določen za to. Na srečo je to obdobje za nami, medtem pa imamo sporazum o dobri reformni pogodbi. Seveda ste tu dobrodošli, predsednik vlade, saj so zdaj pogovori o prihodnosti Evrope nadvse koristni. Zdaj to velja bolj kot kadar koli, ker pogodba ni konec, ampak nov začetek.

Ni cilj sama po sebi, ampak instrument, ki ga moramo učinkovito uporabljati in ki nam ponuja pogled na boljšo upravo, več demokracije, uresničenje vrednot, kot so svoboda, varnost in blaginja, ter nadaljnjo širitev našega socialnega tržnega gospodarstva v odprtem in globaliziranem svetu. Gospod predsednik, gospe in gospodje, verjemite mi, da ima prav take cilje tudi veliko Belgijcev, ki si želijo reformo države. Čeprav je to golo naključje, je usmerjeno v uresničitev ciljev, ki jih delimo z veliko ljudmi.

  Adrian Severin (PSE). – Gospod predsednik, pozdravljam predsednika vlade, saj je eden od redkih predsednikov vlade, ki govori v Bruslju jezik svoje države. Prav tako ga pozdravljam, ker je eden od redkih predsednikov vlade, ki ne prikriva tega, kar je in bi morala biti Evropa za svoje prebivalce. Prebivalstvo ga zato podpira in se je zato strinjalo s sprejetjem ustave za Evropo.

Ob tej priložnosti čestitam predsedniku vlade tudi, ker je Španiji v Parlamentu ponovno pridobil primerno stopnjo zastopanosti, ki začne veljati leta 2009.

Menim, da je sporočilo Španije jasno in da se z njim strinjamo: Evropa bo socialna ali ne, Evropa bo akter na svetovni ravni ali ne, Evropa bo združila solidarnost s subsidiarnostjo ali ji to ne bo uspelo, Evropa bo model za trajnostni razvoj ali bo izginila, Evropa bo sposobna ponuditi rešitev za socialno vključevanje, enakost spolov in krepitev vloge prebivalstva ali bo propadla, Evropa bo sposobna združiti multikulturnost z državljansko kohezijo, svobodno konkurenco z velikodušnostjo, učinkovitost s pravičnostjo in prožnost z varnostjo ali bo izgubila svoj smisel.

Prav tako se strinjam s stališčem predsednika vlade, da je varnost nedeljiva ter da mora biti individualna, socialna, nacionalna in mednarodna za vse. Strinjam se tudi z njegovim mnenjem o priseljevanju. Pravi odgovor na vprašanje o priseljevanju je vključevanje in ne vračanje priseljencev, vključevanje in ne socialna izključenost. Reševanje te zadeve bi moralo biti usmerjeno v odpravljanje vzrokov in ne simptomov.

Zelo dobro razumem, zakaj po mnenju predsednika vlade nov referendum v zvezi z novo pogodbo ni potreben. V zvezi s tem že ima pooblastilo večine prebivalstva v zvezi z ustavno pogodbo, zato lahko sprejme to novo pogodbo. To pogodbo moramo hitro ratificirati in nato ponovno začeti s poskusi za bolj integrirano Evropo.

(Ploskanje.)

  Bogdan Pęk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, med spremljanjem te razprave sem dobil vtis, da je vse v najlepšem redu in se bo stanje še izboljševalo, čeprav je že zdaj tako dobro, da bi bilo le težko še bolje. Vendar obstajajo številne težave, o katerih veliki voditelji Evropske unije govorijo enotno, a se očitno motijo.

Soočamo se z novo navidezno religijo, tako imenovanim učinkom tople grede. Učinek tople grede je predstavljen tako, da bi se pozvalo k čim večjemu zmanjševanju emisij. Evropske države so zato prisiljene tekmovati z državami, ki nimajo tako strogih načrtov za zmanjšanje emisij, hkrati pa vsi resni znanstveniki zdaj verjamejo, da je učinek tople grede naraven pojav, ki se redno ponavlja, in da lahko skupno prizadevanje človeštva vpliva le na razliko nekaj odstotnih točk.

Gospe in gospodje, pozivam vas, da se ne vdajate pobožnim željam. Namesto tega raje začnite oblikovati razumno energetsko politiko, saj je nafta že dosegla ceno 100 USD, pri čemer nekateri verjamejo, da bo kmalu še dražja. Očitni vprašanji sta: Zakaj je to tako in kdo služi na račun tega?

  Gerardo Galeote (PPE-DE). – (ES) Predsednik vlade, ponavljam besede dobrodošlice kolegov iz svoje skupine v znamenje spoštovanja in parlamentarne vljudnosti, vendar se mi izrazito dozdeva, da to ne velja za skupino PSE.

Predsednik vlade, mi, španski poslanci, bi tudi morali biti polaskani, ker ste danes prišli sem, preden boste poročali španskemu parlamentu o rezultatih zasedanja Sveta v Lizboni, kar boste brez dvoma storili, in pred razpustitvijo španskega parlamenta, ker se morate strinjati, da si španski narod zasluži razlago, saj so bili, kot ste že omenili, prvi, ki so imeli referendum o ustavi, ki še vedno ne obstaja.

Predsednik vlade, s proevropsko naravnanostjo vašega govora se v celoti strinja velika večina tega parlamenta. Zato si predstavljam, da boste zdaj, od Evrope do Španije, kot ste rekli, širili našo zaskrbljenost, da je bila Španija najslabša v Evropi pri prenosu direktiv Skupnosti v nacionalno zakonodajo, hkrati pa vodi v številu postopkov za ugotavljanje kršitev zakonodaje EU. Prav tako moram reči, da so vaše nocojšnje obveznosti v zvezi z okoljem, kar je resnično hvalevredno, v nasprotju s kruto resničnostjo dejstev, ker smo ravno danes slišali za poročilo Evropske komisije, ki trdi, da je naša država najbolj oddaljena od ciljev iz kjotskega protokola.

Predsednik vlade, ne morem vam zaželeti sreče na volitvah prihodnjega marca. Drži, da je vaš govor bolj kot na kaj drugega spominjal na govor volilne kampanje, a si želim, kar je bistveno, da bi si čim bolj prizadevali, da bi ponovno vzpostavili soglasje med španskimi političnimi silami v evropskih institucijah, ki je izginilo, minister vlade, vendar ne zaradi pobud, ki so prišle s te strani ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  José Luis Rodríguez Zapatero, predsednik španske vlade. − (ES) Gospod predsednik, na kratko bom predstavil dve stališči glede vprašanj, ki sta se največkrat pojavili: o politiki priseljevanja in zakonski ureditvi položaja priseljencev v Španiji.

Zavzemam se za skupno politiko priseljevanja za Evropsko unijo, ki bi urejala nadzor mej, vključevanje in statut za skupno ureditev. Oddaljeni smo od te točke, a poslancema, ki sta izpostavila to vprašanje, lahko nekaj zatrdim: ko sem postal predsednik vlade, sem ugotovil, da je v moji državi 700 000 nezakonito priseljenih delavcev, ki so bili izkoriščani, ki niso plačevali davkov ali prispevkov za socialno varnost in ki so bili del sive ali nezakonite ekonomije.

Naše evropske vrednote so pravice, zakonitost, preglednost in pravna država. Zato bom vedno poskušal zagotoviti, da v moji državi ne bo nihče delal nezakonito, ne bo nihče izkoriščan, nikomur ne bodo kratili njegovih pravic in se ne bo nihče izognil prispevkom k bremenom, ki jih nosi demokratična država. Nikoli.

(Ploskanje.)

Ne vem, koliko od teh 700 000 delavcev je prispelo prek Francije. Ne vem. Vem le, da imata Francija in Španija po dolgotrajnem dialogu, ker sta imeli različni mnenji, zdaj skupno filozofijo in politični pristop. Enako velja tudi za nemško vlado. Izkušnje in okoliščine posameznih držav so se izrazito razlikovale zaradi pomanjkanja skupne politike priseljevanja. Kadar ni skupne politike priseljevanja, za svoje težave radi okrivimo Francijo ali Francija za svoje težave okrivi Španijo, Nemčija okrivi Italijo ali Italija Nemčijo. To nima nobenega smisla in je tudi škodljivo za oblikovanje Evrope.

Ko imamo politiko skupnih zunanjih mej, ki jih vsi nadzorujejo skupaj, ter politiko vključevanja in skupnega statusa, nas ne bo zamikalo kritizirati države, ki se ukvarja z vprašanjem 700 000 ljudi, ki delajo nezakonito, da bi lahko postali zakoniti državljani.

Glede podnebnih sprememb, tega ne morem še bolj poudariti, prav tako se nočem ozirati na kakšno posebno vlado, ker so bile vlade v moji državi vseh barv ... Nedvomno je bila v Španiji zelo velika gospodarska rast. Vem le, da je vlada, ki ji predsedujem, edina, ki je ustavila rast toplogrednih emisij, kar smo storili leta 2006, in edina, ki je emisije zmanjševala, medtem ko je gospodarska rast zrasla za 4 %. Leta 2006 se je prav tako prvič zmanjšala poraba primarnih virov za pridobivanje električne energije v Španiji. Na tem področju smo zelo odločni, kot smo bili tudi na drugih področjih političnega ukrepanja, na katerih nismo oklevali glede sprejemanja daljnosežnih zakonov v zvezi s pravicami ali sprejemanja odločnih odločitev v zvezi z zunanjo politiko, ko smo bili proti nekaterim ukrepom. V mednarodnem prostoru bomo še naprej strogi in odločni, ko se bomo ukvarjali s tem, kar sem opisal kot zelo velik izziv in zelo veliko priložnost. Zagotavljam vam, da Španija ni najslabša in to tudi nikakor ne bo v naslednjih nekaj letih, ker si bo vsa država izrazito prizadevala, da bi temeljito zmanjšala emisije toplogrednih plinov, vlagala v alternativne obnovljive energije ter nadaljevala politiko energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo.

Na koncu ponovno izražam globoko hvaležnost Evropskemu parlamentu. Tu sem se počutil zadovoljno in nadvse evropejsko, ko bom zapustil ta skupni parlament Evropejcev, se bom počutil še bolj evropejsko. Zelo rad bi sem prišel že prej.

(Ploskanje.)

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Pisna izjava (člen 142)

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Gospod predsednik, gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest sta osnovni zahtevi današnje Evrope. Napredovati moramo na področju ustvarjanja delovnih mest prek gospodarskega razvoja, kar bomo dosegli z daljšim načrtovanjem od leta ali dveh in prožnejšim črpanjem iz solidarnostnih skladov.

Soočiti se moramo z grožnjo podnebnih sprememb ter poskrbeti za varno in trajnostno dobavo energije. Varstvo okolja in uvedba okolju prijaznih tehnologij sta zdaj globalni vprašanji, ki vplivata na vso družbo.

Z upoštevanjem lizbonske strategije in njenimi spremembami, kadar je to potrebno, mora Unija postati regija blaginje, solidarnosti, varnosti in svobode, ki si bo prizadevala za nova partnerstva s celim svetom, zlasti z najbližjima sosedama Azijo in Afriko.

Evropa mora imeti glavno vlogo v globalizaciji. Za to je pomembno oblikovanje družbe, ki temelji na znanju, v kateri lahko državljani prek izobrazbe in usposabljanja pridobijo prožno in prenosljivo znanje, ki ga lahko uporabljajo v vsakdanjem življenju. Vseživljenjsko učenje je podlaga za mobilnost delovne sile. Pri zaposlovanju moramo doseči popolno enakost priložnosti, se boriti proti socialni izključenosti, podpirati tiste, ki zaostajajo, tiste v prikrajšanem položaju in tiste, ki so bili izgnani na rob družbe. Veliko pozornost je treba zlasti nameniti malim in srednje velikim podjetjem, ki so morda simboli države blaginje in ustrezne stopnje zaposlovanja.

Proizvodnja energije mora biti zasnovana na trdnih temeljih, poraba se mora zmanjšati, medtem ko je treba odpadke odpraviti z uvedbo energetsko varčnih tehnologij. Delež alternativnih virov energije je treba povečati vzporedno z zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv.

17. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Komisije o sporazumih o gospodarskem partnerstvu.

  Ján Figeľ, komisar. − Gospod predsednik, ob tej priložnosti bi rad razložil, kako daleč smo s pogajanji glede sporazuma o gospodarskem partnerstvu. Veseli me, da je Svet prejšnji teden potrdil strategijo, ki jo je 23. oktobra v svojem sporočilu predlagala Komisija. Kot je odboru za mednarodno trgovino Parlamenta že prejšnji teden sporočil komisar Mandelson, smo v teh pogajanjih težavo uspešno odpravili.

Ta pogajanja potekajo zelo hitro. Naj pojasnim sedanje stanje v zvezi s pogajanji. V vzhodni Afriki je bil parafiran izhodiščni sporazum z Vzhodnoafriško skupnostjo, tj. s: Kenijo, Ugando, Ruando, Burundijem in Tanzanijo. Kmalu bomo podpisali začasni sporazum z državami Indijskega oceana v zvezi z združevanjem vzhodne in zahodne Afrike.

V Razvojni družbi južne Afrike smo parafirali izhodiščni sporazum z Bocvano, Lesotom, Svazijem in Mozambikom. Angola se bo sporazumu pridružila takoj, ko bo mogoče. Južna Afrika in Namibija bosta o svoji udeležbi odločali naslednji dan.

Istočasno pripravljamo v zvezi s pacifiško regijo krovni sporazum za celotno regijo in posamezne sporazume o dostopu na trg, da se zavarujejo takojšnji interesi tistih držav, ki zagovarjajo stališče, da mora ta regija trgovati z Evropsko unijo. Predvidevam, da bodo navedeni sporazumi razglašeni v kratkem.

V drugih regijah stanje ni tako jasno. V zahodni in osrednji Afriki potekajo zasedanja s t. i. podskupinami. Obstaja možnost, da bomo z najbolj prizadetimi državami sklenili začasne sporazume o blagu in da se bodo ti sporazumi potem leta 2008 razširili v sporazume o gospodarskem partnerstvu v celoti z državami iz celotne regije. To je odvisno od dejstva, ali bodo zadevne države to želele izpeljati in predstaviti sporazume o dostopu na trg, ki so skladni s Svetovno trgovinsko organizacijo.

V karibski regiji so sporazumi sklenjeni skoraj za vsa področja, pri čemer ni sklenjen ključni, sporazum o blagovni menjavi, ker je predlog držav iz regije premalo usklajen s pogoji STO. Pogajanja se nadaljujejo, vendar potrebujemo jasno politično odločitev držav iz regije, da sprostimo pogajanja z oblikovanjem seznama o dostopu na trg, usklajenega s pogoji STO.

V vseh regijah izbiramo pragmatične in prilagodljive pristope za doseganje ciljev, povezanih s temi sporazumi, tj. vključiti štiri regije v sporazum o gospodarskem partnerstvu v celoti. Tako se bodo posodobili naši trgovinski odnosi, kar bo pomagalo pri razvoju, zato je naš cilj sprejetje sporazuma s štirimi regijami v celoti.

V zadnjih dneh smo znatno napredovali, vendar ne moremo jamčiti, da bo sporazum, ki bo vključeval nove sporazume o trgovini, skladne s pogoji STO, dosežen z vsemi državami AKP.

Skladnost s STO je bistveni del vseh sporazumov ne glede na to, ali so v sporazum o gospodarskem partnerstvu vključeni v celoti, ali so izhodiščni sporazumi ali so sporazumi o blagu. Brez tega lahko ponudimo le splošni sistem posebnih ugodnosti.

Naslednji teden bo svet za splošne zadeve in zunanje odnose odločal o uredbi ES o izvajanju dostopa na trg, ki je bil ponujen državam AKP. Najboljša ponudba v dvostranskem sporazumu je popoln dostop brez dajatev/kvot s prehodnimi obdobji le za dva proizvoda, tj. sladkor in riž.

Še naprej si bomo dejavno prizadevali za sklenitev sporazuma. Naša ponudba še vedno velja, zato bomo lahko takrat, ko bo katera od držav AKP zagotovila ponudbo za dokončno sklenitev dogovora, ki je skladen s pogoji STO, Svetu hitro predlagali, da začne država izkoriščati ureditev iz sporazuma o gospodarskem partnerstvu o dostopu na trg.

Pokazali smo pripravljenost do sodelovanja s subregijami, če tako želijo države AKP. Strinjamo se, da bomo po 1. januarju 2008 nadaljevali s pogajanji o drugih vprašanjih, kot so storitve, naložbe in druga področja, ki so povezana s trgovino in ki so zelo pomemben del razvojnih elementov teh sporazumov. Izpolnili smo svoje obveznosti do vseh držav, ki so z nami dosegle sporazum, in tako zagotovili enake ali boljše trgovinske dogovore, kot je dogovor iz Cotonouja. Ponudili smo, da svoje trge odpremo v celoti in ponudbe v zvezi z blagovno menjavo uskladimo z ugodnimi ponudbami storitev.

Med pogajanji ne smemo podaljšati trgovinskega režima iz Cotonouja. Dokler se sporazum o gospodarskem partnerstvu ne sprejme, je jasno, da ne moremo in ne bomo predlagali rešitev, ki so nezakonite ali negotove.

Naši partnerji iz držav AKP bodo za izvajanje sporazumov potrebovali podporo, pri čemer bodo morali izvesti potrebne prilagoditve in reforme. Zato si Komisija prizadeva, da se iz Evropskega razvojnega sklada prednostno zagotovi pomoč za trgovino v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu. Zato z državami članicami tesno sodelujemo, da zagotovijo dodatna sredstva v okviru novo sprejete strategije EU v zvezi s pomočjo za trgovino.

Zavedamo se, da je treba za uspešno končanje teh pogajanj sprejeti težke politične odločitve, vendar pozdravljamo vodstvo tistih regij in držav AKP, ki so se odločile, da se nam pridružijo in parafirajo sporazume o gospodarskem partnerstvu. Pri izvajanju svojih obveznosti jih bomo podpirali in z njimi sodelovali še naprej, da zagotovimo trgovinske odnose, ki resnično prispevajo k njihovemu razvoju.

  Robert Sturdy, v imenu skupine PPE-DE – Gospod predsednik, izjava, da po sedmih letih pogajanj nismo dosegli vsega, kar bi morali, je podcenjevalna. Nisem prepričan, da smemo trditi, da smo težave odpravili.

Zadnje tedne so nekatere države članice AKP vedno bolj zaskrbljene, ker lahko pričakujejo, kot je razložil sam komisar, uvedbo omejenega tarifnega režima GSP, ki se bo začel izvajati 1. januarja, če do takrat ne bodo podpisale sporazuma o gospodarskem partnerstvu. Evropska komisija trdi, da je bila uspešna pri izvajanju začasnega sporazuma s posameznimi državami in skupinami iz subregij. Kot je povedal komisar, je vzhodna Afrika sporazum podpisala včeraj, medtem ko ga je Razvojna družba južne Afrike podpisala prejšnji teden, vendar brez Južne Afrike in Namibije. Kakšen je gospodarski sporazum, v katerega niso vključene države, ki bi morale biti vključene? Znano je, da si Komisija prizadeva doseči sporazum z zahodno Afriko brez Nigerije, ki je ena od največjih držav v Afriki in ki se zdaj z Evropsko unijo obsežno pogaja o trgovini. Kateri so dolgoročni učinki, če se podpišejo t. i. okvirni sporazumi? Ali bo to vplivalo na regionalno povezovanje? Menim, da ti sporazumi ločujejo regije, opisane v mojem poročilu, ki so bistvene za sporazume o gospodarskem partnerstvu.

Resolucija parlamenta, ki jo je pripravila politična skupina, določa jasno potrebo po teh hitrih pogajanjih. Čeprav se s temi dogovori ne strinjamo v celoti, se bo rok za njihovo sprejetje iztekel kmalu, pri čemer zdaj nimamo nadomestne rešitve. Deklaracija iz Kigalija je bila zelo pomembna in kritična. Današnja resolucija Parlamenta je usmerjena v prihodnost, pri čemer upam, da se lahko na prihodnost osredotočimo tudi mi.

Kot je jasno že iz njihovega imena, so sporazumi o gospodarskem partnerstvu izhodišče za celovite in izčrpne trgovinske odnose med EU in državami AKP. Razočaran sem, ker se je skupina PSE odločila za to, da ne bo glasovala za sprejetje teh sporazumov.

Končal bom s sklepno mislijo. V Združenem kraljestvu obstaja pregovor, da obstajajo na svetu tri velike laži, tj. „ček sem že poslal“; „nisem jaz kriv“; in „sem iz Evropske unije in bi rad pomagal“.

  Harlem Désir, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, opažamo, da način vodenja pogajanj Komisije ni zagotovil podpisov pristnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu pred načrtovanim datumom. V tem se strinjam z gospodom Sturdyjem: začasni sporazumi pod vprašaj postavljajo regionalne skupine, ki so bile ustanovljene in so predstavljale temelj razprav v zvezi s podpisom teh sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Pogajanja nikakor niso okrepila povezav in zaupanja med Evropo ter državami AKP ter so povzročila velike skrbi. Zaskrbljeni smo v zvezi z izgubo javnih sredstev: senegalski predsednik je nedavno povedal medijem, da od 35 % do 70 % afriških proračunov predstavljajo carinske tarife. Nigerija bo tako na primer izgubila 800 milijonov eurov.

Zaskrbljeni smo v zvezi s posledicami liberalizacije občutljivih sektorjev gospodarstev držav AKP, ki se bodo morala soočiti s konkurenco evropskih podjetij. Zaskrbljeni smo v zvezi z zahtevami, da bi v drugo fazo vključili precej tem, ki ne ustrezajo zahtevam STO. S tem mislim na storitve, vlaganje, javne trge in pravila konkurence. Zaskrbljeni smo v zvezi z grožnjo uvedbe višjih carinskih tarif leta 2008 za države AKP, ki niso najmanj razvite, kar meji na izsiljevanje, da bi jih prisilili v sprejetje katerega koli sporazuma.

Mislim, da bi morali odnosom med državami AKP in EU dati nov zagon ter pogajanja usmeriti nazaj k smernicam glavnih načel sporazuma iz Cotonouja. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so razvojni instrumenti. Liberalizacija ni cilj sama po sebi. Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu je okrepitev gospodarstev držav AKP, da bi lažje postala del svetovnega gospodarstva.

Nobena država AKP ne bi smela biti v slabšem položaju po podpisu sporazuma o gospodarskem partnerstvu kot pred tem. Podpisniki morajo imeti od sistema preferencialov vsaj take koristi kot pred podpisom katerega koli sporazuma o gospodarskem partnerstvu. Sporazumi morajo temeljiti na interesih držav AKP in njihovi gospodarski raznovrstnosti.

Pravila o poreklu blaga je treba razjasniti, da bi ugotovili, koliko jim bodo koristili kateri koli novi ukrepi glede dostopa na trg, ki jih bomo predlagali, pri čemer je treba izvajati dejanske mehanizme finančnega nadomestila. Sporočilo v deklaraciji iz Kigalija poslancev v državah AKP in Evropi je treba razumeti. Datum 31. december ni tako hud udarec kot tisti, ki je doletel vas.

  Gianluca Susta, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v skupini ALDE smo podprli zahtevo vodje skupine socialdemokratov, da bi preložili glasovanje in poskušali doseči širši sporazum v zvezi z besedilom resolucije.

Tudi mi imamo enake skrbi in upe, kot so povzeti v sklepnem dokumentu srečanja v Kigaliju. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so pomembno orodje razvoja, regionalnega vključevanja in zmanjševanja revščine. Ukrepanje EU v našem globaliziranem svetu mora biti v skladu s temi cilji. Prosta trgovina, pravila STO in celo sporazumi o gospodarskem partnerstvu niso cilji sami po sebi, ampak so orodja svetovne trgovine.

Vseeno moramo priznati tudi, da pravna praznina, ki izhaja iz prenehanja veljavnosti sporazuma iz Cotonouja, resno ogroža same države AKP; vprašanje ni le, ali ti sporazumi so ali niso zakoniti glede na pravila in odločitve STO.

Tudi mi upamo, da se bodo pogajanja, ki potekajo v šestih regijah, hitro končala ter da lahko nadaljevanje in uspešno končanje bolj zapletenih pogajanj v Dohi v zvezi z reformo svetovne trgovine ponudi jasen okvir, znotraj katerega bo bolje poskrbljeno za razvojne potrebe najrevnejših držav, kar vključuje odnose med EU in državami AKP.

Vseeno se zavedamo, da pogajanja z državami AKP napredujejo počasi ter da reforma svetovne trgovine, ki bi tudi prispevala k oživitvi večstranskosti v svetovni trgovini, slabi.

Izvedljive rešitve bi bilo treba iskati pragmatično. Zato verjamemo, da strategija dvostopenjskega pristopa Komisije, ki sprva vključuje začasne sporazume, ki zadevajo le trgovino, nato pa splošnejši sporazum, omogoča izognitev prekinitvi v pretoku blaga z ugodnimi stroški, kot je bilo določeno v Cotonouju, kar bi lahko bilo zelo škodljivo za države AKP.

  Frithjof Schmidt, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, presenečen sem bil, ko ste govorili o pogajanjih, kot da nič ne bi šlo narobe in se je vse odlično izteklo za Komisijo.

V zadnjih nekaj mesecih smo v Parlamentu večkrat izpostavili dejstvo, da je Komisija preobremenila pogajanja z državami AKP. Poudarili smo, da sporazum o blagu izpolnjuje pogoje STO in da sporazum v zvezi s singapurskimi vprašanji ni bistven. Ta kritika je pri Komisiji naletela na gluha ušesa; dejansko je sploh ni upoštevala. Vaša nenadna sprememba smeri proti začasnim sporazumom „le blago“ ne zadostuje in je prepozna. Na tej stopnji je sporazum „le blago“ priznanje neuspeha, ki ga je povzročilo vaše slabo poznavanje. Za vas bi bilo bolje, če bi vsaj enkrat samokritično priznali, da je bila vaša pogajalska strategija napačna.

Druga velika napaka je bila v načinu, kako so se pogajanja vodila. Očitno so bila vodena, kot bi šlo za običajne sporazume o prosti trgovini, in ne za okvirni sporazum, ki temelji na razvoju. Države AKP so se soglasno pritoževale, da so bile pod pritiskom, kar govori o slabem ozračju pogajanj. To je bilo jasno izraženo v Kigaliju in moram reči Komisiji, da je zelo pomemben tudi ton pogajanj, ne le vsebina.

Izogniti se je treba novi veliki napaki. Zdaj potrebujemo rešitev za tiste države, ki niso najmanj razvite in ki se za zdaj ne čutijo sposobne podpisati sporazuma. Izogniti se moramo propadu trgovinskih odnosov, zato potrebujemo predlog za prehodni dogovor za leto 2008.

  Helmuth Markov, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, pogajalska strategija Komisije je bila popolnoma zgrešena, celo katastrofalna. Temeljila je na strategiji „globalne Evrope“, ki opredeljuje dostop na trg za vodilne evropske nadnacionalne korporacije.

Vedno sem se spraševal, kaj ima ta pristop skupnega s sporazumi o partnerstvu. Partnerstvo pomeni nekaj popolnoma drugega. Partnerstvo pomeni spoštovanje države, ki se mora razviti na gospodarskem in socialnem področju. Sporazum o partnerstvu mora spoštovati dejstvo, da nudenje razvojne pomoči ne sme biti povezano s sklenitvijo sporazuma o gospodarskem partnerstvu. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu morajo upoštevati razvoj šibkih in najšibkejših držav. Nobena država ne bi smela biti v še slabšem položaju, če ne podpiše sporazuma. To je pošteno partnerstvo in pristop, ki temelji na solidarnosti. Komisija se temu nikakor ni približala. Zdi se mi dobro, da je zaradi pritiska z več strani zdaj začela izvajati drugačno strategijo, čeprav o tem zelo dvomim, ko vidim, kako se obnaša do držav Mercosurja, držav ASEAN in andskih držav, ko še vedno nadaljuje s starim načinom razmišljanja.

Evropejci pravimo: „To se bo zgodilo, sprijaznite se s tem ali ne.“ Ponavljam, to nima nobene zveze s partnerstvom. Bil sem jezen zaradi današnjega dogajanja, celo zgrožen, ker nismo mogli uporabiti odločitve iz Kigalija kot podlage, čeprav so jo podprle vse članice, ki so bile v Kigaliju. Parlament bi moral izraziti podporo tej delegaciji tako, da bi podprl to odločitev.

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Maria Martens (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, sporazumi o gospodarskem partnerstvu so v Afriki sporna tema, to postajajo tudi v Evropi. To vprašanje vsebuje temeljne razlike med pogledi na možnost boja proti revščini s pomočjo trajnostne gospodarske rasti v državah AKP. Jasno je, da izključno finančna pomoč ni resnično prispevala k zmanjšanju revščine. Verjamemo, da lahko ti trgovinski sporazumi ponudijo možnost, da se izognemo dolgi zgodovini komaj učinkovite pomoči. Globalno trgovanje z državami AKP je vedno manjše. Zdaj znaša manj kot 1 %, pri čemer se razvojni cilji novega tisočletja v Afriki niso dosegli. To se mora spremeniti. Evropa ima moralno dolžnost pomagati državam AKP pri gospodarski rasti in povečati obseg trgovanja z njimi. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu morajo prispevati k temu.

Gospod predsednik, prednosti trgovine in gospodarskega vključevanja so očitne, zlasti v vse bolj globaliziranem svetu. Konkurenca, dobro ozračje za naložbe, dostop na trg in delujoče tovarne so bistveni dejavniki gospodarske rasti držav AKP. Biti moramo prilagodljivi in pragmatični, a znotraj okvira Svetovne trgovinske organizacije. Ne pričakuje se več, da se bodo dokončni trgovinski sporazumi podpisali do skrajnega roka, 1. januarja 2008. Nekatere države vzhodne in južne Afrike so vseeno sklenile začasne sporazume. Ti sporazumi veljajo le za blago. Ne moremo jih imeti za korak proti regionalnemu razvoju. Hitro je treba začeti nuditi tehnično podporo, da bi okrepili te države in nato sčasoma dosegli dokončni sporazum, ki na primer vključuje tudi storitve.

  Glenys Kinnock (PSE). – Gospod predsednik, kot so povedali že drugi, priporoča moja skupina, da Parlament zaradi svoje verodostojnosti in pristnosti oblikuje stališče, ki izraža vidik, o katerem smo se soglasno dogovorili v skupni parlamentarni skupščini in ki ga izraža deklaracija iz Kigalija. Menim, da je resolucija zmerni in uravnoteženi dokument, ki izraža dolga in uspešna pogajanja med našimi političnimi skupinami, vključno s skupino gospoda Sturdyja, saj se je skliceval na resolucijo, in državami AKP.

Nikoli še nisem doživela tako velikega pritiska, kot so ga med temi pogajanji doživele države AKP, zlasti ker so se zavedale, da bi jim evropski tarifni režim GSP zelo škodil. Zaradi te grožnje so se oblikovale nove regionalne povezave, pri čemer bo to verjetno razlog za nove dvostranske sporazume, na primer s Slonokoščeno obalo. Teh novih regionalnih povezav, o katerih je govoril komisar, ne smemo obravnavati kot velik dosežek, ampak kot nekaj, kar ogroža regionalno povezovanje in povzroča veliko regionalno napetost med državami AKP.

Mauritius, Sejšeli, Madagaskar in Komori so se dogovorili o subregionalnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu; zahodna in osrednja Afrika nista predložili nobene ponudbe za dostop na trg in se bosta tako soočili z GSP. Južna Afrika in Namibija sta v okviru Razvojne družbe južne Afrike v položaju, v katerem ne moreta več vztrajati pri odklanjanju sporazuma, zato se od njiju pričakuje, da vključita klavzule o priznavanju največjih ugodnosti, katere ju bodo obvezale, da dovolita EU kakršen koli dostop na trg, ki bi ga lahko v prihodnosti dovolili kateri koli drugi državi. Tudi pacifiške države niso najbolj uspešne v pogajanjih, zato ni verjetno, da bo katera koli druga država razen Fidžija in Papue Nove Gvineje podpisala sporazum ali ga parafirala.

Jasno je, da so postale države AKP zaradi nepopustljivosti in neprožnosti zadržane, zlasti ko so spoznale, da Komisija sili države AKP v podpis sporazumov, ki jih od ostalih ni zahtevala, kar lahko potrdijo kolegi iz odbora za mednarodno trgovino. Sporazume, ki bi zadevali le blago, je tehnično in politično nemogoče skleniti celo s karibskimi državami. Sposobnost karibskih držav za sklenitev sporazuma je večja od katere koli druge regije. Prejšnji teden so njihovi predstavniki povedali, da ponudba preprosto ni sprejemljiva.

Komisija mora pogajanja zdaj obvezno upočasniti, popustiti in ponovno oceniti, kako lahko zagotovi, da ne bomo določili nesprejemljivih pogojev in škodovali manj razvitim državam. O pripravljenosti obeh strani, da nadaljujeta s pogajanji v dobri veri, je treba obvestiti STO, da se izognemo motnjam v trgovini, kar bi se zgodilo, če ne bi podpisali sporazuma o gospodarskem partnerstvu do izteka roka.

EU mora ustrezno spremeniti notranjo zakonodajo, da se omogoči nadaljevanje trenutnih trgovinskih dogovorov. Tako bi lahko EU in države AKP skupaj zagotovile, da STO ne bi nasprotovala sporazumu ali da bi bila izzvana, da se odzove.

Kot poslanci Evropskega parlamenta se preprosto ne moremo vrniti v svoje volilne enote v Evropi in razlagati, da bodo ranljive države AKP obravnavane tako, saj se med seboj že strinjajo, da jih pozivamo k privolitvi v gospodarska partnerstva, ki so škodljiva za njihove gospodarske interese.

  Margie Sudre (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, rada bi vas obvestila o resni zaskrbljenosti, ki so jo v zadnjih mesecih izrazile čezmorske skupnosti v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu.

Ti sporazumi ne smejo pomeniti zgolj sporazumov o prosti trgovini pod okriljem STO niti ne smejo ogroziti že zdaj krhkega gospodarstva čezmorskih skupnosti. Predstavljati bi morali pristno partnerstvo, da bi ustvarili nov gospodarski in trgovinski okvir, ki bi bil naklonjen razvoju na vseh takih ozemljih. Geografski položaj čezmorskih skupnosti v bližini veliko držav AKP jih postavlja v središče prednostnih vzajemnih dogovorov s temi državami.

Dobro se zavedam dejstva, da najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja, ki predstavljajo čezmorska ozemlja Evrope, zadevajo le šest držav članic EU in da so seveda vprašanja teh ozemelj večinoma neznana. Vseeno je poseben položaj najbolj oddaljenih regij znan in se mora bolj specifično upoštevati v teh pogajanjih na podlagi člena 299(2) Pogodbe ES. Poleg tega je treba čezmorskim državam in ozemljem poleg držav AKP nameniti poseben poudarek v zvezi s spoštovanjem pridružitvenih sporazumov, ki jih že povezujejo z EU na podlagi tega člena.

Zahvaljujem se vam za podporo predloga spremembe, ki ga nameravam predložiti, da bi zagotovili razumno ravnovesje med regionalnim vključevanjem čezmorskih ozemelj in njihovih evropskih povezav. Čeprav so lahko pogajanja težka, zlasti v zvezi z zaščito lokalnih trgov in seznamom občutljivih proizvodov, zaupam Komisiji, da bo našla spoštljiv kompromis med posebnimi interesi najbolj oddaljenih regij in čezmorskih držav in ozemelj ter držav AKP.

  Erika Mann (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, pomembno je, da naslednje tedne izkoristimo za oblikovanje sporazuma, s katerim bodo vsi zadovoljni. To je zelo pomemben sporazum, ki ima ogromno simbolično odmevnost. Ne gre le za sklenitev sporazuma o prosti trgovini za regije in države Afrike, s katerim bi se približale Evropi. To je tudi zagotovitev sporazuma za pravi krog pogajanj o razvoju, ki se bori proti revščini in resnično kaže, da je Evropska unija v položaju, ko lahko sklene sporazum na način, ki razbremenjuje afriške države in jim pomaga začutiti vez z Evropsko unijo.

Kot ste rekli tudi sami in jih nekaj tudi izpostavili, je pomembnih več točk. Zagotoviti moramo, da regionalni sporazumi resnično koristijo zadevnim državam. Zagotoviti moramo, da države, ki niso najmanj razvite, tudi sklenejo sporazum in niso izključene ter da se lahko vse države razvijajo v pravo smer. Sporazum v obliki dvostopenjskega pristopa, ki ste ga predlagali, mora tudi zagotoviti, da nihče ni izključen, da se bomo resnično premikali v pravo smer, kar še zdaj ni zagotovljeno.

Gospod Markov, priložnost, ki se nam zdaj ponuja zaradi nesprejetja jutrišnje resolucije, moramo izkoristiti za dosego soglasja v Parlamentu, in mislim, da imamo dovolj skupnih točk, da to lahko dosežemo.

  Ján Figeľ, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem, ki so prispevali k tej zanimivi razpravi. Prepričan sem, da jo razumemo kot proces, ki se bo še nadaljeval. Čeprav sam v njej ne sodelujem neposredno ali osebno, bi rad povedal, da je za sporazum potrebna dobra volja na obeh straneh in soglasje veliko partnerjev.

Kot sem povedal že v uvodni izjavi, delujemo pragmatično in prilagodljivo. Tisti, ki so pripravljeni upoštevati ta pristop, ga ne upoštevajo, da bi škodovali drugim, ampak zaradi postopnega doseganja ciljev, ki so pomembni za vse regije in mednarodno trgovino kot celoto.

Glede načina pogajanj je bilo nekaj vprašanj ali kritik. Zagotavljam, da potekajo pogajanja v duhu partnerstva. V duhu partnerstva upoštevamo razvojne cilje in omejitve za naše partnerje.

Nekaj vprašanj je zadevalo sporazume o blagu. Izhodiščni sporazumi so temelj za sklenitev celovitih sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ki podpirajo razvoj in regionalno povezovanje držav AKP. Tako ne izgubljamo pregleda nad celotno podobo ter splošnimi potrebami partnerskih držav in regij.

Ne bom ponavljal točk, ki sem jih izpostavil že na začetku, vendar se proces nadaljuje. Zaradi izteka roka se včasih pri iskanju rešitev v zadnjih nekaj dneh ali tednih ustvari pritisk, medtem ko mi dobro napredujemo v pogajanjih. Naštel sem veliko imen in držav, v katerih smo nedavno parafirali izhodiščne sporazume, pri čemer bomo s parafiranjem nadaljevali tudi v drugih državah, vendar nas dejansko zanima iskanje rešitev.

Proces se bo nadaljeval, ker zajema več faz. Kot sem že povedal, bomo po 1. januarju nadaljevali z delom glede storitev, naložb in ostalih področij, povezanih s trgovino.

Menim, da bo svet za splošne zadeve in zunanje odnose naslednji teden podprl predlog uredbe Skupnosti o izvajanju dostopa na trg, ki je ponujen državam AKP. Kot sem že povedal, je to doslej najboljša ponudba v zvezi z dvostranskim sporazumom. Nismo le odprti, ampak tudi zelo konstruktivni. Strategijo, ki jo je predlagala Komisija in sem jo sam poskušal razložiti, je Svet potrdil v celoti, tj., potrdilo jo je vseh 27 članic, zato bomo v duhu partnerstva in konstruktivno delali še naprej.

Cilj je sporazum o gospodarskem partnerstvu v celoti. To bo spodbudilo regionalno povezovanje. Ko bodo sporazumi na prvi stopnji sklenjeni, si bomo še naprej prizadevali doseči ta cilj. V tem procesu ne pozabljamo ali izpuščamo nikogar. Prav tako upoštevamo manj razvite države, ki jih tudi dejavno podpiramo.

To je vse, na kar lahko zaenkrat odgovorim ali kar lahko potrdim, vendar prav tako menim, da bo Parlament v naslednjih tednih in mesecih to točko obravnaval še enkrat, ker obravnava v tem obdobju tudi naše sporazume.

  Predsednik. Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾ v skladu s členom 103(2) Poslovnika. Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo 12. decembra 2007.

Pisna izjava (člen 142)

  Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. – Zdaj je kritično obdobje v zvezi s sklenitvijo sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Skladnost sporazuma s pogoji STO je ključna za bolj razvite države AKP.

Na žalost si obe strani nista vedno zaupali. Nobena država ne bi smela biti prisiljena v sprejetje sporazuma. Komisija bi si morala bolj prizadevati, da bi se v pogajanjih upoštevala tudi stališča drugih strani.

EU je najpomembnejši trgovinski partner za večino držav AKP.

Leta 2004 je EU iz držav AKP uvozila blago v skupni vrednosti 28 milijard EUR. Ta znesek je dvakrat večji od zneska razvojne pomoči, ki je bila na voljo regiji AKP od leta 2000 do 2007 v okviru devetega evropskega razvojnega sklada.

Za trajnostno gospodarsko rast in razvoj ni ključna pomoč, ampak trgovina. Ne moremo zanikati, da je veliko držav AKP soočenih z znatnimi izzivi, zato morajo biti pravilno oblikovani sporazumi o gospodarskem partnerstvu za države AKP priložnost.

Evropska unija mora razvojni program, ki bo priložen vsakemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu, podpreti v celoti.

Začasni sporazumi morajo zagotoviti, da ne bo v trgovini nobenih motenj in da preživetje več milijonov ljudi ne bo ogroženo.

(1) Glej zapisnik.

18. Sprememba direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti – Interoperabilnost železniškega sistema Skupnosti (prenovitev) – Sprememba uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– poročilo A6-0346/2007 gospoda Coste v imenu odbora za promet in turizem o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (KOM(2006)0784 – 6-0493/2006 – 2006/0272(COD));

– poročilo A6-0345/2007 gospoda Ortuonda Larree v imenu odbora za promet in turizem o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti (prenovitev) (KOM(2006)0783 – C6-0474/2006 – 2006/0273(COD));

– poročilo A6-0350/2007 gospoda Coste v imenu odbora za promet in turizem o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet (KOM(2006)0785 – C6-0473/2006 – 2006/0274(COD)).

  Jacques Barrot , komisar. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, po sprejetju prvih dveh železniških paketov leta 2001 in 2004 ter pred sprejetjem tretjega železniškega paketa 13. decembra 2006 je Komisija predlagala nov sklop zakonodajnih ukrepov v zvezi z vzajemnim priznavanjem voznih sredstev, zlasti lokomotiv. Cilj ukrepov je prenova železniškega sektorja z odstranitvijo ovir v zvezi z obratovanjem vlakov v evropskem železniškem omrežju.

Komisija je sprožila to pobudo zaradi dveh glavnih razlogov: da bi olajšali prosti pretok vlakov v EU tako, da bi postopek za začetek obratovanja lokomotiv postal preglednejši in učinkovit, ter tudi, da bi poenostavili predpise z uskladitvijo in združitvijo treh direktiv o interoperabilnosti železniškega sistema v eno samo direktivo.

Celotni paket vključuje sporočilo, tri zakonodajne predloge in oceno njihovega učinka: sporočilo, ki določa sedanje težave in predlaga veliko rešitev za poenostavitev podeljevanja spričeval železniškim vozilom; predlog za prenovo veljavnih direktiv o interoperabilnosti železniškega sistema; predlog za spremembo uredbe, ki ustanavlja Evropsko železniško agencijo, in poročilo o oceni učinka.

Kaj je glavni poudarek teh besedil? Bistveni vidik je olajšanje prostega pretoka vlakov, kar zadeva postopek odobritve lokomotiv. Železniške družbe in proizvajalci menijo, da je postopek odobritve zelo dolgotrajen in drag, poleg tega številne zahteve organov z izključno tehničnega stališča niso zadostno utemeljene.

Komisija se strinja s tem in namerava rešiti težavo s spremembo zakonodaje, poleg tega bo organe, odgovorne za železnice v državah članicah, prosila, naj prilagodijo svoj odnos, zato je tako pomembno sporočilo, ki je bilo izdano skupaj z zakonodajnimi predlogi, saj predlaga rešitve, ki lahko začnejo veljati takoj, brez čakanja na spremembe zakonodaje. To sporočilo ni bilo izdano zaman. Sporazum o sodelovanju je že nastal, podpisan je bil maja za koridor med Rotterdamom in Genovo. Ta sporazum v celoti sledi konceptu, ki ga je predlagalo naše sporočilo.

Omenimo lahko tudi predlagano prenovo direktiv o interoperabilnosti in varnosti. Komisija je med sestavljanjem teh predlogov mislila na dva cilja. Prvi je poenostavitev postopka odobritve železniških vozil. Zato smo uvedli načelo vzajemnega priznavanja odobritev začetka obratovanja, ki jih je že izdala država članica. To načelo pravi, da voznemu sredstvu, za katero je bil že odobren začetek obratovanja v eni državi članici, ne bo treba pridobiti dodatnega spričevala v drugi državi članici poleg tistih, ki jih zahtevajo dodatne nacionalne uredbe, ki izhajajo na primer iz značilnosti lokalnega omrežja.

Drugič, v želji po jasnosti smo v enotnem besedilu združili direktivo o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz leta 1996 in direktivo o interoperabilnosti železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. V zvezi s tem je bil vpeljan nov regulativni postopek s pregledom za nekatera pooblastila, ki sta jih Svet in Evropski parlament podelila Komisiji.

Sprememba direktiv o interoperabilnosti in varnosti nas je spodbudila k izvedbi dveh dodatnih dejavnosti. V novi direktivi o interoperabilnosti smo oblikovali številne spremembe tehničnih vprašanj glede na izkušnje, pridobljene v desetih letih dela Komisije ter tudi držav članic v zvezi s komitologijo, industrije in sektorja ter od leta 2005 Evropske agencije za železniški promet.

V direktivi o varnosti smo hoteli odgovoriti tudi drugim izvajalcem s pojasnilom odnosov med železniško družbo in subjektom, odgovornim za vzdrževanje. Cilj te direktive je vzpostaviti nov regulativni okvir, ki izhaja iz direktiv Skupnosti v zvezi z odprtjem trga in iz nove pogodbe o uporabi vagonov, ki jo na mednarodni ravni izvaja konvencija o mednarodnih železniških prevozih.

Sledi še zadnja pripomba v zvezi s predlagano spremembo uredbe o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet. Ta zadeva razširitev pooblastil Evropske agencije za železniški promet, kar bi ji omogočilo zbiranje različnih nacionalnih postopkov in obstoječih tehničnih pravil za odobritev lokomotiv ter sestavo in posledično razširitev seznama zahtev, ki jih je treba preveriti le enkrat, ker gre za mednarodno priznana pravila ali so enakovredna med državami članicami. Ta naloga bo opravljena v sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi organi pod vodstvom agencije. Agencija mora izdati tehnična mnenja na zahtevo nacionalnih varnostnih organov ali Komisije.

Med oblikovanjem teh sprememb smo pojasnili tudi številne druge točke v uredbi na podlagi preteklih izkušenj, zlasti v zvezi z uvedbo evropskega sistema za vodenje železniškega prometa in registrov voznih sredstev.

Gospod predsednik, opravičujem se za ta precej tehničen komentar in želim povedati, da prvi in drugi železniški paket ter kmalu tudi tretji oblikujejo pravni in gospodarski okvir za dobro izvajanje železniških storitev na enotnem trgu. Operacija bo končana z odprtjem nacionalnih trgov s tehničnega vidika. To je cilj teh predlogov, ki jih je železniška industrija tako nestrpno pričakovala. Zahvaljujem se Parlamentu za odlično in hitro delo v zvezi s temi besedili.

  Paolo Costa, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, čeprav moramo imeti „tehnično“ razpravo, kot se je izrazil podpredsednik Komisije, bomo danes naredili pomemben politični korak naprej.

Od sestave prve pogodbe v poznih petdesetih letih 20. stoletja je imela evropska prometna politika tri cilje: ustvariti enoten trg, povezati ločena omrežja, da bi tako seveda ustvarili enoten trg za načine prevoza in med njimi, ter med fazo gradnje narediti interoperabilna omrežja. Interoperabilnost torej ni stvar tehnike; prav zares je predpogoj za ustanovitev trgov po vsej Evropi, ki so nujno potrebni in izraženi v ciljih pogodbe.

Na skoraj vseh področjih je bil dosežen velik napredek, vendar železniški sektor nekoliko zaostaja. Danes imamo pred seboj enake cilje kot v šestdesetih letih 20. stoletja. Razlogi so drugačni in zdaj ni pravi čas, da bi jih raziskali, a to je treba poudariti, da bi okrepili svoje prepričanje, da smo naredili pomemben korak in da je za nas ključno, da nam uspe.

Interoperabilnost je torej ključni pogoj za gradnjo in možnost gibanja po omrežjih, v katerih ni tehničnih ovir, ki preprečujejo popolno svobodo gibanja za lokomotive in vagone. Kot tak je to temeljni korak, ki ga je bilo treba narediti in ga je treba narediti čim hitreje.

Komisija je upravičeno nehala razlikovati med interoperabilnostjo na omrežjih za visoke hitrosti in tradicionalnih omrežjih ter se čim bolj usmerila v to smer.

Prav je imela tudi, ko je hkrati izpostavila težavo varnosti, saj je varnost včasih predstavljena, pri čemer moram biti zelo previden, kot razlog za postavljanje pogojev interoperabilnosti. Kako naj strojevodja vlaka prečka mejo, če morda ne razume jezika države, kamor potuje? Kako naj lokomotiva prečka mejo, če morda ne ustreza popolnoma omrežju na drugi strani? Še bi lahko našteval.

Komisija je z združitvijo teh dveh elementov ravnala pametno. Nedvomno moramo zagotoviti varnost, vendar znotraj mej sistema, ki je interoperabilen, ker je nekaj narobe v tem poslu, če je varnost najprej pogoj za preprečitev interoperabilnosti. Že samo dejstvo, da je bila ustanovljena evropska agencija, ki se ukvarja s temi in drugimi zadevami, je, kot bomo videli, nedvomno znak, da stvari jemljemo resno.

Kaj je ukrenil Parlament? Parlament je na splošno odobril predloge Komisije in predložil nekaj priporočil, da bi sistem postal še bolj interoperabilen. V poročilu o interoperabilnosti Parlament predvideva določitev skrajnih rokov, do katerih je treba podeliti odobritve, seveda v zvezi z obstoječimi voznimi sredstvi. Zagovarja tudi tezo, da je breme dokazovanja dejstva, da nekaj ni interoperabilno, čeprav iz varnostnih razlogov, treba preložiti na države članice: to pomeni, da se prvotna predpostavka glasi, da lahko po podelitvi varnostnega spričevala kar koli gre kamorkoli, razen če kdo pozna resen razlog, zakaj to ne bi smelo biti tako. Tretjič, Parlament predvideva, da bi moralo biti posodabljanje vseh obstoječih voznih sredstev upravičeno do državne pomoči. To so po mojem mnenju prispevki Parlamenta.

Enako velja za varnost. Tudi tu smo poskušali povedati, da bi morala biti podelitev varnostnega spričevala obvezna do določenega datuma: mi predlagamo leto 2010. To bi moralo brez izjeme pomiriti strahove vseh, saj so tako vsi podobno obravnavani, pri čemer monopoli, ki upravljajo železniške storitve, niso več samodejno obravnavani kot posebno pristojni in zato izvzeti iz teh zahtev.

Tretja točka se nanaša na ustanovitev in zagon agencije. V zvezi s tem imam eno ključno vprašanje, ki ga bom naslovil na vse, zlasti na Komisijo. Upravičeno se nam je zdelo primerno ločiti varnost od vsega drugega z ustanovitvijo 25 evropskih agencij. Ta pomembna odločitev je bila sprejeta že pred nekaj časa. Glede na dejstvo, da te agencije še ne delujejo, se sprašujem, ali ne bi bilo vredno premisliti o enotni evropski agenciji, ki bi delala prek 25 podružnic v različnih državah. To je temeljno vprašanje in bi nam pomagalo poiskati pozitivno rešitev za povezane težave interoperabilnosti in varnosti na evropski ravni.

  Josu Ortuondo Larrea, poročevalec. − (ES) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, danes so kot posledica globalizacije naše gospodarstvo, napredek Skupnosti in blaginja naših državljanov bolj kot kadar koli odvisni od učinkovitega, smotrnega, gospodarskega in predvsem trajnostnega prometnega sistema.

Vsi načini prevoza so potrebni. Železnice so bile najprej zelo uspešne, a so jih nato izrinila vozila, ki so vozila po cestah in avtocestah, ker so bolj vsestranska, individualna in dostopna. Zdaj, ko so naše ceste že preobremenjene in je okolje v kritičnem stanju zaradi onesnaževanja, v železnicah ponovno vidimo upanje za izpolnitev svojih potreb po nacionalni gibljivosti v prihodnosti.

Komisija se tega zaveda, zato je predlagala nov zakonodajni paket za izboljšavo tehnične plati regulativnega okvira za železniški promet. To vključuje prilagoditev direktiv o interoperabilnosti in varnosti ter uredbe o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet. Na splošno gledano so evropske institucije že pred leti začele premišljevati o potrebi po uskladitvi železnic na ravni Skupnosti. V zvezi z vprašanjem interoperabilnosti vsi vedo, da smo julija 1996, to pomeni pred 11 leti, sprejeli direktivo Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, ki ji je marca 2001 sledila direktiva 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

Vendar več kot desetletje raven interoperabilnosti evropskih omrežij ni presegla 7 %, zahteva po nacionalni odobritvi lokomotiv in vlečnih vozil v vsaki državi članici, v kateri naj bi obratovali, je zdaj ena od glavnih ovir za oblikovanje novih železniških družb, namenjenih prevozu potnikov in tovora, ter tudi velika ovira za interoperabilnost evropskega železniškega sistema. Ker se države članice ne morejo same odločiti, da bo njihova odobritev začetka obratovanja veljavna na ozemlju ostalih držav članic, je potrebna pobuda Skupnosti za poenostavitev in uskladitev nacionalnih postopkov ter za spodbujanje bolj sistematične rabe načela vzajemnega priznavanja.

Sedanje direktive urejajo le nova vozna sredstva, ki so začela obratovati. Nova direktiva naj bi uskladila, prenovila in združila sedanje direktive. Mi smo na podlagi kratkih tehničnih poročil, ki smo jih zahtevali v skladu s Poslovnikom Parlamenta, predlagali prenos vsebine nekdanjega člena 14 direktive o varnosti v našo direktivo o interoperabilnosti. Poseben namen tega je podelitev večje pravne gotovosti železniškemu sektorju in omogočanje poenostavitve odobritve začetka obratovanja.

Strinjamo se s pogojem, da mora za vsako vozilo ena država članica izdati vsaj eno odobritev. Ta odobritev naj izhaja iz skladnosti z izjavo ES in veljavnimi tehničnimi specifikacijami o interoperabilnosti. Države članice bodo kot ustrezne osnovnim tehničnim zahtevam obravnavale tiste strukturne podsisteme, ki jih je kot primerne za začetek obratovanja odobrila katera koli druga država članica, in ne bodo zahtevale nadaljnje odobritve, razen ko lahko to vpliva na združljivost z značilnostmi ali omejitvami infrastrukture.

V poročilu smo hoteli oblikovati različne vidike in dele direktive na način, ki bi ga zadevne strani lažje razumele, zato smo namenili posebno poglavje zahtevam za začetek obratovanja vozil, odvisno od tega, ali to vključuje prve ali druge odobritve oziroma vozila, ki ustrezajo vsem tehničnim specifikacijam za interoperabilnost (TSI) ali le nekaterim.

V zvezi z vsemi omenjenimi vidiki in skozi celoten postopek smo ostali v rednem stiku s poročevalci v senci različnih političnih skupin, Komisijo in tudi predsedstvom Sveta. Končno smo lahko dosegli dogovor, saj smo razrešili pomembno vprašanje o največjem časovnem okviru za odločitev o odobritvi ter tako izkoreninili dobro znano in hromečo upravno tišino, ker odločitev ni bila sprejeta.

Potem ko smo si zelo prizadevali za to, se zdaj strinjamo, da bo v primeru nesprejetja odločitve odobritev samodejna, in se strinjamo tudi glede ostalih členov. V imenu Parlamenta smo vložili skupen predlog spremembe, ki so ga podpisale vse parlamentarne skupine in vsebuje enako besedilo, kot bo predstavljeno svetu ministrov za promet. Upam, da bo dejstvo, da se bomo sporazumeli na prvi obravnavi, koristilo celotnemu sektorju.

Na koncu se zahvaljujem vsem poročevalcem v senci za njihovo pomoč in sodelovanje pri doseganju tega cilja.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, v imenu svoje skupine se toplo zahvaljujem obema poročevalcema za dobro in konstruktivno sodelovanje. Vedno nam je uspelo oblikovati skupno stališče o pomembnih stvareh, hitro smo sklenili sporazum in rad bi čestital poročevalcema za način, na katerega sta tako hitro dosegla dogovor s Svetom. Navsezadnje, kakšno korist bi imel dolgotrajen spor s Svetom? Izgubili bi lahko celo leto. Ne, po mojem mnenju nam je kljub vsemu uspelo napredovati v zvezi s to zadevo na prvi obravnavi, kar je velik uspeh za Parlament, Komisijo in Svet.

Osredotočil se bom na dve ali tri točke, pri čemer sem hkrati prepričan, da jih boste posredovali Evropski agenciji za železniški promet, gospod komisar. Agenciji podeljujemo večjo odgovornost za določanje standardov varnosti in meril za interoperabilnost. Upam, da bo agencija uporabila te priložnosti v korist naše industrije, da bo hitro določila nove standarde ter delovala učinkovito in praktično. Pripomnil bi tudi, da upam – obračam se na gospoda Costo, če bi me le slišal, a je sredi telefonskega pogovora, kar je vedno pomembneje, upam, da bodo s tem, ko bo Evropska agencija za železniški promet prevzela več nalog, nacionalne agencije vpletene manj, zaradi česar se bo zmanjšal obseg birokracije. Če birokracija dela pravilno na evropski ravni, ne bomo potrebovali 25 nacionalnih organov. Evropski železniški industriji želimo prihraniti nepotrebno prekrivanje in podvajanje dela.

Za komisarja in dva poročevalca imam še zadnjo pripombo: zelo pomembno je, da smo dosegli sporazum. Če države članice zamudijo skrajni rok za odločitev o vzajemnem priznavanju, se sklepa, da so dale odobritev. Le s to funkcijo odobritve lahko na nacionalne organe izvajamo potreben pritisk ter tako dosežemo, da ne odlašajo stalno z odločitvijo.

Skupaj zagotovimo, da bomo z vzajemnim priznavanjem lokomotiv in voznih sredstev prihranili ter tako povečali dostopnost in zlasti dodatno vzpodbudili evropski železniški tovor.

  Inés Ayala Sender, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Barrot, priznati moram, da sem danes razdvojena, ker je moj minister vlade gospod Zapatero, ki je nastopil pred Parlamentom, zdaj na sprejemu v Svetu. Vseeno sem se odločila ostati tu, vas poslušati in upam, da delno okrepiti evropeizacijo železniškega prometa.

Navdušena sem nad resnico in priložnostjo, ki jo je Komisija predstavila Evropejcem z nalogo boljšega ustvarjanja zakonodaje, ki vključuje prenovo veliko starih direktiv, da bi ustvarili enotno besedilo in znatno napredovali v dobro železnic.

V zvezi s tem ponovno čestitam gospodu Ortuondu za njegovo predanost in skoraj natančno vztrajnost pri razvoju tako dobrega zakonodajnega besedila. Priznati moram, da sem navdušena tudi nad odličnim sodelovanjem med vsemi skupinami, da bi napredovali pri tako pomembnem vprašanju, kot je interoperabilnost.

Povedati moram tudi, da je doseženo najboljše mogoče ravnovesje med varnostjo in potrebo po pogumnem napredovanju k interoperabilnosti. Varnost je tudi nedvomno zagotovljena s poročiloma gospoda Coste, ki sta prav tako rezultat velike predanosti.

Agencija je izboljšana in okrepljena, pri čemer so bolje opredeljene tudi njene naloge in potrebe. Upamo tudi, da bomo te naloge in potrebe v prihodnosti zmožni razviti še bolj usklajeno. Evropski državljani se ne smejo bati, saj je bila varnost železnic evropeizirana in s tem okrepljena.

Delo v zvezi z interoperabilnostjo je bilo treba nujno dokončati, saj moramo najprej evropeizirati železniški promet ter nato izboljšati ugodnosti in logistiko, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da imamo zdaj tudi novo besedilo o namenskih poteh, zaradi katerih bo interoperabilnost še bolj bistvena.

Kot je rekel gospod Costa, je treba napredovati v zvezi z uresničitvijo ambicij zakonodajalca, tj. Parlamenta in Sveta, da bi vlakom dovolili prosti pretok. Menim, da nam je uspelo ustvariti pogoje za čim večje zmanjšanje večno prisotne pravne negotovosti, zaradi katere so vsa vprašanja vzajemnega priznavanja voznih sredstev in lokomotiv pogosto naletela na ovire in prepreke.

Menim, da smo razčistili celo to, kdo jih mora priznati, na kakšen način in kdaj. Z napredkom v zvezi z upravno tišino smo jih celo dodatno vzpodbudili ...

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, današnja razprava se našim sodržavljanom najbrž zdi precej tehnična. Nedvomno je tehnična, čeprav usklajevanje varnosti železnic in pravil o interoperabilnosti predstavlja eno od glavnih skrbi v njihovem vsakdanjem življenju. Spominjam se na primer strašne nesreče pred nekaj meseci v Zoufftgenu med Luksemburgom in Francijo, ki nas je vse pretresla.

Če hočemo poiskati rešitev za izzive pred nami, zlasti glede podnebnih sprememb, če želimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in doseči spremembo načina prevoza, tj. zmanjšati obseg storitev cestnega tovora v dobro drugih načinov prevoza, ki manj onesnažujejo, moramo odstraniti nekatere sedanje tehnične ovire.

Da bi ustvarili pristen evropski železniški prostor, moramo uskladiti tehnične specifikacije za interoperabilnost ali uvesti vzajemno priznavanje standardov. Sedanji postopki za nacionalne odobritve voznih sredstev so predolgi in predragi. Poenostaviti je treba upravne postopke, zmanjšati časovne omejitve in storiti vse, kar lahko, za uskladitev nacionalnih varnostnih predpisov, zaradi katerih včasih nastanejo obsežne omejitve prometa brez pravega razloga.

Seveda se toplo zahvaljujem našima poročevalcema Paolu Costi in Josuju Ortuondu Larrei za odlično opravljeno delo, zlasti ker so zadovoljne vse politične skupine, ter upam, da to pomeni, da se bližamo sporazumu s Svetom na prvi obravnavi.

Imam še tri kratke pripombe. Prvič, kot vsi moji kolegi sem tudi jaz zadovoljna, da smo dosegli večjo razumljivost. Določbe v zvezi z odobritvijo bodo združene v enotnem zakonodajnem dokumentu, direktivi o interoperabilnosti, za vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti in sistem za konvencionalne hitrosti.

Druga pripomba: Prav tako sem zelo vesela, da so bila v zvezi z odobritvijo sprejeta številna načela, ki so sicer precej tehnična, a vseeno zelo pomembna v tem primeru; zlasti vzajemno priznavanje voznih sredstev razen v primeru posebnih značilnosti lokalnega omrežja, obveznost nacionalnih organov, da pokažejo dejanska varnostna tveganja, ter vloga agencije pri zbiranju in razvrstitvi nacionalnih pravil za namen razjasnitve. Tu se mi zdi pomembno tudi, da agencija izkoristi strokovne nasvete upravnikov omrežij.

Zadovoljna sem tudi z načelom vsebovane odobritve, ko nacionalni organi ne sprejmejo odločitve v treh mesecih, vendar želim v zvezi s časovno omejitvijo za odgovornost imetnika izraziti jasen zadržek, ker se bojim, da bi to lahko odpravilo odgovornost železniške družbe.

  Bogusław Rogalski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, pri spremembi direktive o varnosti na železnicah Skupnosti je pomembno podpreti prizadevanje, da bi ustvarili skupen trg za storitve železniškega prometa. Zato je treba vzpostaviti skupen okvir za urejanje varnosti železnic.

Komisija mora biti pooblaščena za prilagajanje in sprejemanje skupnih varnostnih ukrepov ter skupnih varnostnih ciljev. Pooblaščena mora biti tudi za uvedbo enotnega sistema podeljevanja varnostnih spričeval. Zato je treba najprej preveriti obstoječe zahteve poleg sedanjih varnostnih pogojev v državah članicah, da bi določili, ali sedanja raven varnosti železniškega sistema ni ogrožena v kateri od držav članic. Opredeliti je treba tudi prednostna področja, na katerih je treba izboljšati varnost. Varnostno spričevalo bi moralo zagotavljati, da so prevozniki v železniškem prometu vzpostavili sistem upravljanja varnosti, ki nadzoruje ponudbo storitev prometa v evropskem omrežju.

Vozna sredstva, ki so dobila dovoljenje za obratovanje v državi članici, morajo biti vključena s to odobritvijo v drugih državah članicah, če te zares zahtevajo tako odobritev. Zadevna direktiva določa, da je treba ob odobritvi začetka obratovanja voznega sredstva določiti tudi pravno osebo, odgovorno za njeno vzdrževanje. To je zelo pomembno. Zadevna oseba je lahko prevoznik v železniškem prometu, podizvajalec ali lastnik voznih sredstev. Ta ukrep ustreza pričakovanjem trga storitev.

Pobuda pred nami bo zagotovila večjo konkurenčnost železniškega prometa in ohranitev delovnih mest v sektorju. Zlasti nove države članice nestrpno pričakujejo spremembe te direktive. Zato čestitam poročevalcu.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

  Michael Cramer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, kolegi, gospe in gospodje, s temi tremi poročili bo konvergenca evropskega železniškega omrežja naredila ogromen korak naprej. Varnostne standarde bo v prihodnosti usklajevala in spremljala Evropska agencija za železniški promet. Zagotovljeno bo vzajemno priznavanje železniških vozil v državah članicah EU, kar bi morali storiti že davno. Za to se toplo zahvaljujem poročevalcema in poročevalcem v senci, saj brez dobrega sodelovanja ne bi dosegli tega rezultata.

Težkih časov je končno konec. Da bi lahko obratovala lokomotiva, ki je dobila dovoljenje v drugi državi članici, je pogosto trajalo tri leta in je lahko stalo tudi do 10 milijonov EUR. To je bilo izzivalno in je škodilo okolju prijaznemu železniškemu prevozu že dolgo, preden je imela EU 27 članic. V prihodnosti bo odobritev železniškega vozila veljala v vseh 27 državah članicah EU, razen če v treh mesecih država članica temu ugovarja in utemelji, zakaj obratovanje vozila ni mogoče iz varnostnih razlogov. Njegovega obratovanja ni mogoče preprečiti iz nepomembnih razlogov, kot so barva gasilnega aparata ali velikost stranskega ogledala. Dokazno breme bo zato na ramenih druge strani. V preteklosti so morali proizvajalci v dokazovanje, da ni razloga za skrb, vložiti veliko trdega dela, medtem ko bo treba v prihodnosti dobro utemeljiti kakršno koli zaskrbljenost glede varnosti, pri čemer bo Evropska agencija za železniški promet, ki bo imela večje pristojnosti, odločila, ali je zaskrbljenost upravičena.

Če trimesečni rok mine brez ugovarjanj, odobritev velja za celoten železniški sistem EU. To pomeni, da se lahko proizvaja več železniških vozil, in to ceneje. Zlasti nemška zvezna uprava za železnice se je do konca upirala omejitvi svojih pristojnosti. Po zaslugi vztrajnosti vseh skupin Parlamenta smo sklenili izvedljiv kompromis, pri čemer lahko poročilo Josuja Ortuonda Larree na prvi obravnavi soglasno sprejmejo Komisija, Svet in Parlament.

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, po veselju zaradi soglasne podpore teh treh predlogov odbora za promet in turizem bi rad končal razpravo z dvema kritičnima pripombama: Evropska agencija za železniški promet lahko izpolni koristno nalogo, da dodatno razvije in uveljavi nov evropski sistem za vodenje železniškega prometa ter zmanjša njegovo odvisnost od proizvajalcev. Vendar agencijo potrebujejo zlasti na drugih področjih zaradi vse večjega obsega dejavnosti, liberalizacije in konkurence na tirih. Ta razvoj potrebuje vse bolj obsežno birokracijo, ki omogoča ustrezen nadzor nad vsem.

Dolgo pred nastankom Evropske unije je navedeno usklajevanje potekalo drugače. Obstajali so dobri sporazumi med nacionalnimi železniškimi družbami, ki so skupaj organizirale železniške povezave na dolgih razdaljah v sodelovanju s podjetjem Compagnie Internationale des Wagons Lits. Dvomim, da je novi model dejansko boljši.

Od zdaj naprej bo katero koli železniško vozilo, ki je načelno odobreno v eni državi članici, samodejno sprejeto tudi v drugih državah članicah. Vendar to ne obstaja niti na lokalni ravni med mestnimi tramvajskimi podjetji; to izhaja iz tega, ker ostrina zavojev, lokacija postankov in včasih razdalja med dvema tirnicama nekaterim tramvajem preprečujejo vožnjo po kateri koli progi. Pričakujem tudi, da bodo železniške družbe pogosto zahtevale mogoče izjeme zaradi varnostnih razlogov. V praksi se bo torej spremenilo zelo malo.

  Michael Henry Nattrass, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, direktiva Komisije o interoperabilnosti je dokaz, da je bistveno „državljanom Unije ... v celoti omogočiti uživanje koristi, ki izhajajo iz vzpostavitve območja brez ... meja“. Ta vizija obremenjuje Združeno kraljestvo, ker večina prebivalcev kupi le enosmerne vozovnice.

Veseli me, da bodo redko uporabljene, ozkotirne in vzdrževane železnice izvzete. Zanima me, kaj se bo zgodilo s stranskimi železniškimi progami. S temi novimi dokumenti naj bi se Luksemburžanom, Latvijcem in Litovcem omogočilo, da se organizirajo in upravljajo prevoz na progi Long Eaton–Letchworth.

Vem, da vozijo po teh progah predvsem tovorni vlaki, ki na poti od Lizbone do Liverpoola ne menjajo lokomotiv in osebja na vlakih, kot je navedeno v poročilu. Vendar to ne more biti izgovor. Kakšno bo mnenje osebja glede direktive o delovnem času? Zahodno od mesta Folkestone bodo morali vlaki ustaviti, da bi se pregledalo, ali prevažajo ilegalne priseljence. Sedanje portugalske lokomotive ne bi prišle dlje kot do Rokavskega predora, saj so tiri v Franciji preozki.

Ta vlak se bo ustavil. Zmaga slepe ideologije nad zdravo pametjo spreminja Parlament v proizvajalca dokumentov, ki ga je Združeno kraljestvo začelo prezirati. Gospod predsednik, želim vam lep dan, vendar pred tem izboljšajte vizijo o predoru.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, gospe in gospodje, da bi dosegli interoperabilnost železniških omrežij in zagotovili visoko stopnjo trajnostne mobilnosti državljanov ter tudi učinkovito povezavo med regijami EU, bi morali nedvomno pozdraviti poenostavitev sedanjega regulativnega okvira, ki ga zahteva poročilo Coste in Ortuonda Larree. To priložnost želim izkoristiti za zahvalo kolegoma za izredno delo, zlasti glede na strateško pomembnost interoperabilnosti, nepogrešljivo potrebo po varnosti in potrebo po ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet s podaljšanim mandatom.

Nedvomno je na podlagi danih razlogov dobra ideja, da bi izboljšali tehnični del regulativnega okvira in spodbujali vzajemno priznavanje voznih sredstev. Novi postopek bo tako temeljil na načelu vzajemnega priznavanja odobritev, ki jih je že izdala država članica, za katero bodo potrebna dodatna spričevala le formalnost.

Vse to je zelo dobro, a vsa vozna sredstva morajo biti nedvomno primerno ohranjena: ne le vozna sredstva, ki vozijo iz ene države v drugo, ampak tudi tista, ki vozijo v lokalnih omrežjih. Uporabniki železnic v Italiji so očitno diskriminirani, saj v tamkajšnjih lokalnih omrežjih obratujejo najbolj zastarela in pogosto okvarjena vozna sredstva, vsaj v primerjavi s standardi veliko drugih držav EU.

Če bi lahko Komisija to še podrobneje raziskovala, bi ugotovila velike razlike glede storitev. Kot sem že poudarjal, italijanske železnice na splošno zagotavljajo nezadovoljive storitve, zlasti glede lokalnega prometa.

Med drugim tudi zaradi tega razloga verjamem, da bi morala biti odgovornost železniških družb in lastnikov glede varnosti ter tudi glede usklajenosti s socialnimi standardi in standardi storitev za uporabnike jasneje opredeljena.

  Luis de Grandes Pascual (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod komisar Barrot, gospe in gospodje, najprej čestitam poročevalcema za opravljeno delo v zvezi z različnimi poročili, ki predstavljajo nov korak proti vključitvi evropskih železnic.

Spopadamo se z izzivi razvoja konkurenčnega, dobičkonosnega, trajnostnega in varnega evropskega železniškega sistema, tj. prava nadomestna možnost za ostale načine prevoza, s čimer se omogoča sprememba načina prevoza.

Vseeno ima evropski železniški sistem še vedno veliko težav, ki še niso rešene. Z vlakom lahko potujemo iz Madrida v Berlin, a bi bilo žal to potovanje v Evropi, v kateri imamo skupno valuto in notranji trg, epskih razsežnosti, saj nimamo integriranega sistema železnic.

Zaradi razlik v širini tirnic med nekaterimi državami, pomanjkanja standardizacije ter tehnološkega usklajevanja voznih sredstev in sistemov signalizacije, neskladnosti v usposabljanju in podeljevanju spričeval strojevodjem ter nepremostljive razlike v napetosti za napajanje tirnic je železniški promet manj konkurenčen, pri čemer so te razlike v nasprotju s samim razlogom za načrtovanje vseevropskih prometnih omrežij, to pomeni, da bi dosegli resnično notranji trg v prometu in tako omogočili več evropskega združevanja.

Gospe in gospodje, dovolite mi, da na kratko pred vami in komisarjem spregovorim o dobro poznani in resni težavi, ki ogroža povezavo med Iberskim polotokom in evropskim železniškim omrežjem, zlasti na področju Sredozemlja. To ni le vprašanje Španije ali Francije, ampak Evrope. Komisar, če se delo na tej liniji ne bo pospešilo, srednjeročno ne bomo mogli premagati skoraj nepremostljive orografske ovire Pirenejev.

V zvezi s tem pozivam Evropsko komisijo in komisarja, naj pozoveta špansko in francosko vlado k rešitvi te težave, da bi dosegli resnično evropski železniški sistem. Vem, da je položaj v Španiji zdaj zapleten, ker zaslišujejo ministra, vlada pa ni več politično odgovorna, a kmalu bo na oblast prišla nova vlada in z njo novo upanje. Resnično upam, da bomo lahko uspešno premagali to težavo, ki ni ne španska ne francoska, ampak evropska.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospod predsednik, pogoji v okviru katerih deluje gospodarstvo, se nenehno spreminjajo. Zato so potrebne stalne spremembe v številnih sektorjih, danes zato obravnavamo spremembe v obratovanju železnic ter zlasti varnost njihovega obratovanja. V skladu s tem je treba zadevne določbe sistematično uskladiti s sedanjimi razmerami.

V zadnjem času so bile uvedene številne spremembe. Te vključujejo povečanje schengenskega območja za sprejetje nekaterih držav, katerih železniški sistemi se na področju tehničnih razmer znatno razlikujejo. Poleg tega so bili v številnih državah odpravljeni železniški monopoli, pojavila so se podjetja, ki imajo v lasti omrežja ter tudi regionalna in mednarodna transportna podjetja. Vse to zahteva poostritev opredelitev in načel postopkov, povezanih z zagotavljanjem varnosti na območju Unije. Razmere se bodo rešile s spremembami nacionalnih določb, ki se bodo upoštevale pri razvoju.

Predlogi sprememb, vključeni v poročilo gospoda Coste v tem smislu predstavljajo dodatno vrednost. Gospod Costa je predlagal spremembe za poenostavitev, kot je prenos člena 14 priloge VII v direktivo o interoperabilnosti. To bo znatno izboljšalo berljivost direktive. Oblikovanje jasnejše odgovornosti za varnost je ključno. Zahvaljujem se gospodu Costi za vse delo, ki ga je opravil pri pripravi poročila.

  Jacky Henin (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, v zvezi s tem domnevno tehničnim vprašanjem interoperabilnosti evropskega železniškega sistema in vlogo Evropske agencije za železniški promet smo se v okviru varnosti resnično znašli pred izbiro med civilizacijami.

EU lahko uvede evropski železniški trg, ki bo temeljil na konkurenčnosti „vsakega proti vsem“ in razdelitvi nacionalnih železniških družb v upanju, da se tako lahko ohranijo ustrezne ravni varnosti, –to je pomen predloga Komisije – lahko pa poskrbimo za sodelovanje med vsemi železniškimi družbami držav članic in uvedemo omrežje za celotno EU za prevoz potnikov in tovora z visokimi hitrostmi in vso varnostjo. Slednje se lahko doseže z razvojem zveze Railteam, ki bi združila glavne evropske železniške operaterje za visoke hitrosti.

Zabeležiti je treba, da se je evropska zgodovina železnic že odločila med dvema sistemoma. Združeno kraljestvo je pred desetimi leti v svoje železniško omrežje uvedlo izbire, ki jih zdaj predlaga Komisija. Izid: splošno nazadovanje na področju storitev in varnosti, kar je povzročilo smrtne nesreče. Po drugi strani se je pred desetimi leti kljub nasprotovanju Komisije oblikoval Thalys na podlagi sodelovanja med SNCF in SNCB. Izid: učinkovite, varne in kakovostne storitve, ki ustrezajo potrebam potnikov.

Ob teh preteklih izkušnjah Komisijo pozivam, da opusti svojo izbiro železniške konkurenčnosti in se odloči za sodelovanje.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, gospe in gospodje, Evropa lahko veliko prispeva k boljšemu življenju za vse nas in h gospodarstvu. Žal imajo vsi ti dobri nameni imena, ki jih je težko izgovoriti.

To se zlasti nanaša na eno od prednostnih nalog v sedanjem železniškem paketu. Interoperabilnost je čarobna beseda, ki opisuje to, kar želimo in kar moramo doseči, če zares želimo imeti delujoč železniški sistem v Evropi. Lokomotive in ostali vozni park je treba med seboj uskladiti, vendar za to potrebujemo povezane postopke avtorizacije.

Komisija je predstavila primeren predlog, ki smo ga v Parlamentu še dodatno razvili v soglasju med vsemi političnimi stranmi. Upamo, da bo to, skupaj s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost (TSI), prispevalo k bolj usklajenemu železniškemu sistemu v enotni Evropi. Naš sistem temelji na konceptu in načelu skupnega priznavanja in tehnične usklajenosti, določa jasne časovne roke in merila za pridobitev dovoljenj ter zahteva, kar je zlasti pomembno, da mora v primeru zavrnitve prošnje za pridobitev dovoljenja državni organ za varnost dokazati, da obstaja tveganje za varnost, in ne obratno.

Želimo si in upamo, da bomo to dosegli, da bo številne naloge, ki so bile v tem smislu prenesene na Evropsko agencijo za železniški promet, ta agencija čim hitreje in čim bolj odločno izvedla. Upam, da bo med in po tem procesu v naši enotni Evropi manj birokracije, kot jo je zdaj, kot je že omenil moj kolega gospod Georg Jarzembowski. Prepričani smo, da lahko naši predlogi v Parlamentu pri glasovanju zagotovijo široko soglasje, da bo tako dejanski rezultat zares bolj interoperabilen.

  Jacques Barrot , komisar. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam poročevalcema, gospodu Ortuondu Larrei in gospodu Costi za njuno odlično delo v zvezi s precej tehničnim vprašanjem, ki sta ga opravila v zelo kratkem času.

Glede predloga za prenovo direktiv o interoperabilnosti železniškega sistema menim, da lahko dosežemo soglasje ob prvi obravnavi. To smo dosegli prek številnih delovnih srečanj in zlasti želim čestitati gospodu Ortuondu Larrei za njegovo osebno prizadevanje v zvezi s tem predlogom. Pomembno je bilo oblikovati natančen in izčrpen postopek za izdajanje spričeval lokomotivam in ostalim železniškim vozilom v zvezi z mogočimi ukrepi državnih organov za varnost in hkrati uvesti zgornjo mejo za skrajne roke za postopek izdajanja spričeval, kot je omenil gospod Jarzembowski.

Rezultat pogajanj, h katerim je Komisija tehnično prispevala, je predlog spremembe, ki v celoti prenavlja besedilo direktive in s katerim se Komisija v celoti strinja. Zato bomo, gospod predsednik, če se ta sporazum potrdi, s tem poslali močno politično sporočilo industriji in državnim organom za varnost.

Zdaj morajo državni organi za varnost poceniti in pospešiti odobritvene postopke za železniška vozila. Poleg tega bomo to zakonodajo sprejeli v rekordnem času in s tem pokazali, da se evropski zakoni lahko premikajo kot vlaki z veliko hitrostjo.

V zvezi z državnimi organi za varnost želim odgovoriti gospodu predsedniku Costi. Oblikovali so se kot odgovor na direktivo o varnosti na železnicah iz leta 2004. Za večino držav članic je to pomenilo oblikovanje novega organa, z vsemi težavami na področjih proračuna in zaposlovanja, ki so pri tem vedno prisotne. Gospod predsednik, zelo težko bi bilo tem organom odvzeti področje delovanja, ki jim je bilo ravno določeno, poleg tega bi to povzročilo dvom glede verodostojnosti naše železniške politike. Vendar se strinjam z vami. Dolgoročno si lahko zamislimo, da bo napočil dan, ko bomo imeli bolj obsežno evropeizacijo tega mehanizma. V zvezi s to točko sem vam želel odgovoriti.

Zdaj prehajam na vprašanje varnosti, pri katerem ste prevzeli vlogo poročevalca. Kot ste želeli, se je del teh direktiv prenesel na novo direktivo o interoperabilnosti. Razen skladnosti z novim sklepom o postopkih v odboru prek natančne uvedbe regulativnega postopka edina glavna elementa tega predloga ostajata vprašanji vzdrževanja železniških vozil in vloga imetnikov vozil.

Več kot polovico predlogov sprememb je za Komisijo sprejemljivih v njihovi osnovni obliki ali deloma. Vendar moram omeniti razmere v zvezi s predlogom spremembe 21. Glede tega precej tehničnega vprašanja, vsak predložen predlog spremembe mora biti v skladu z obstoječo zakonodajo, zlasti direktivo o varnosti in tudi tehnično specifikacijo za interoperabilnost vagonov, ki je začela veljati 31. januarja 2007 ter sklepom o nacionalnem registru vozil, ki je začel veljati 9. novembra 2007.

Ti predlogi sprememb morajo biti poleg tega tudi v skladu z, kolikor je to mogoče, različnimi razmerami, ki se lahko pojavijo v praksi. Tesno morajo biti povezani s praksami, ki se izvajajo ter ostalimi oblikami prometa. V zakonodajo ne smejo vključiti pogodbenega poslovnega modela, ki bi se razvijal skupaj z reformo železniškega sistema. Zato Komisija ne more podpreti predloga spremembe 21. Gospod predsednik, enako velja za predloge sprememb 3 do7, 10, 14, 17 in 22, in sicer izključno zaradi tehničnih ali pravosodnih razlogov.

Končati želim z nekaterimi pripombami v zvezi s predlagano spremembo uredbe o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet. Ker nove naloge, določene za Evropsko agencijo za železniški promet v bistvu temeljijo na interoperabilnosti, direktivah o varnosti in direktivi o izdaji spričeval strojevodjem, besedilo ne bi smelo predstavljati večjih problemov.

V zvezi s predlogom spremembe 4, v katerem želite, da se agencija vede kot državni organ za podeljevanje spričeval, me veseli sprejetje primernega kompromisa glede poročila gospoda Ortuonda Larree. Dolgoročno lahko to odgovornost prevzame agencija, vendar se za zdaj strokovnjaki strinjajo, da bi bila taka oblika preureditve prezgodnja. Mogoče oblike sodelovanja med Evropsko agencijo za železniški promet in državnimi organi za varnost je treba preučiti. Komisija je začela z izvajanjem ocene učinka vseh teh možnosti, da se do leta 2015 sprejme najboljši sklep.

Ostali predlogi sprememb so sprejemljivi v njihovi osnovni obliki, deloma ali načeloma, z izjemo treh. Prvič, predlog spremembe 5 agenciji dodeljuje vlogo posrednika pri težavah z vprašanjem varnostnih spričeval. S tem predlogom spremembe se ne strinjamo zaradi že navedenih razlogov. Drugič, ne moremo podpreti predloga spremembe 6 zaradi razlogov skladnosti z ustreznim členom direktive o varnosti na železnicah. Končno, ne podpiramo predloga spremembe 8, ker bi tako agencija postala svetovalka za poslovne projekte, pri čemer je to naloga organa Skupnosti.

Pozorno sem poslušal vse današnje govore. Menim, da je Evropski parlament večinoma ustrezno ocenil vrednost teh določb, ki bodo resnično evropeizirale naše železnice. Ne nameravam odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Rad bi izjavil, da smo 85 % sredstev za železniške projekte dodelili vseevropskim omrežjem. Gospodu de Grandes Pascualu želim povedati, da nismo zanemarili gorskih poti, zlasti Pirenejev.

Poleg tega moramo priznati, da ne glede na pristop, ki ga bomo uporabili v zvezi z železniškim sistemom, če želimo pravo vrnitev vlakov v Evropi, si moramo resnično prizadevati za evropeizacijo sistema prek tehnične interoperabilnosti in usklajenih varnostnih predpisov.

Gospod predsednik, leto 2007 bo ključno za železniški promet. Od 1. januarja je državni in mednarodni tovorni promet odprt za konkurenco. Opažamo, da se oživitev tega sektorja začenja obrestovati. Tržni delež železnic se je po padcu v večini držav članic od leta 1970 dalje ustalil in dejansko raste.

Zakonodajni predlogi, o katerih razpravljate danes, bodo podjetjem pomagali v tekmi s cestnim prometom. Zato me zelo veseli sklep o direktivi o interoperabilnosti, Komisija bo storila vse, kar lahko za hiter sklep o ostalih dveh vidikih teh ukrepov.

Gospod predsednik, rad bi izrazil iskreno hvaležnost vsem poslancem, ki so si tako vztrajno prizadevali za to zelo tehnično točko. Menim, da smo zaradi tega hitreje napredovali, ker če bi razmišljali še o drugi obravnavi, bi izgubili celo leto. Zato menim, da bo leto 2007 dobro leto za železniški promet in tudi za boj proti globalnemu segrevanju, pri čemer se zavedamo uporabnosti železniškega prometa na tem področju.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Ker dva vlaka ne moreta hkrati pripeljati na isto postajo, bomo o poročilu gospoda Coste glasovali jutri, o poročilu gospoda Ortuonda Larree pa v torek, 11. decembra v Strasbourgu.

Pisne izjave (člen 142)

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Strinjam se s predlogom Komisije za izboljšanje zakonodaje na področju interoperabilnosti, pri katerem je treba upoštevati tudi potrebo po izboljšanju sistema železniškega prometa v Evropski uniji.

Državni postopki za izdajanje spričeval za lokomotive in vozni park ter tudi tisti za izdajanje spričeval strojevodjem se med seboj znatno razlikujejo, pri čemer dejansko preprečujejo svobodno gibanje vlakov na ozemlju Unije.

Zelo pomembno je, da se predpisi o interoperabilnosti prenesejo na celotno železniško omrežje Skupnosti. Vseevropska prometna omrežja so že oblikovana po načelu interoperabilnosti, zato se morajo naložbe usmeriti v običajne železnice ter vse vrste voznega parka, da se jih v prihodnosti uskladi z evropskimi skupnimi standardi.

Interoperabilnost je pogoj, vendar na območju Evrope obstajajo regije, v katerih ni mogoče izgraditi železnic, ki bi bile usklajene z vlaki za visoke hitrosti: gorske regije, na splošno tudi osamljene regije, železnice, ki se vijejo skozi tunele in čez mostove.

Menim, da mora zakonodajalec objaviti posebne določbe, ker po eni strani teh regij ne moremo prikrajšati za koristi železniškega prometa, po drugi strani tudi ne smemo zanemariti pogojev za varnost potnikov, vlakov in same infrastrukture.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) Varnostni predpisi za nacionalne železnice, ki so jih uvedle države članice, so ključni za skladnost železniških sistemov z varnostnimi zahtevami in njihovo interoperabilnost.

Pri dejanskem začetku delovanja katerega koli voznega parka bo imenovana pravna oseba, odgovorna za njegovo vzdrževanje. Menim, da bi morale tehnične specifikacije navesti osnovne parametre in tehnične lastnosti, ki so pogoj za vzdrževanje sestavnih delov, podsklopov ali sklopov, vključenih ali namenjenih za vključitev v železniški podsistem.

Omejitve hitrosti so določene za 66 % Romunskih železnic zaradi razmer železniške infrastrukture, 77 % voznega parka pa je izrabljenega. Romunija mora vložiti v razvoj železniškega prometa. Menim, da je zelo pomembno, da se Romunija in Bolgarija čim hitreje povežeta s sistemom železniškega omrežja za visoke hitrosti.

Varnost v železniškem prometu je ključna. Prvi sklop projektov v zvezi s skupnimi cilji za železnice, katerega cilj je izboljšati zmogljivost na področju varnosti v železniškem sistemu v državah članicah bo Komisija sprejela do 30. aprila 2009, drugi sklop projektov pa do 30. aprila 2011. Evropsko komisijo pozivam, da podpre nove države članice pri dostopu do razpoložljivih instrumentov Skupnosti za razvoj prometne infrastrukture.

19. Usklajevanje nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je predlog za drugo obravnavo (A6-0442/2007) v imenu odbora za kulturo in izobraževanje o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (10076/6/2007 – C6-0352/2007 – 2005/0260(COD) (Poročevalka: Gospa Hieronymi).

  Ruth Hieronymi, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, danes razpravljamo o že vnaprej izpogajanem skupnem stališču Parlamenta in Sveta o reviziji direktive o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov. To lahko obravnavamo kot velik uspeh za Parlament, Svet in Komisijo, zato bom začela z zahvalo mojim kolegom iz Parlamenta iz vseh političnih skupin in vseh vključenih oborov, zlasti poročevalcem v senci iz odbora za kulturo in izobraževanje, gospodoma Henriju Webru in Ignasiju Guardansu Cambi ter gospe Helgi Trüpel. Veliko so naredili, da lahko danes tu predstavimo uspeh, skupen rezultat.

Zahvaljujem se tudi gospe komisarki Reding – komisarki leta 2007, čestitam – z veliko odločnosti in pripravljenosti na sodelovanje v enaki meri je predložila predlog za revizijo direktive in sodelovala pri njegovi pripravi.

Poleg tega se zahvaljujem Svetu, zlasti nemškemu predsedstvu, pod vodstvom katerega je bilo mogoče doseči skupno stališče, ter zdajšnjemu portugalskemu predsedstvu, ki je krepko branilo to doseženo skupno stališče in nam s tem omogočilo današnjo razpravo ter jutrišnje glasovanje.

„Televizija brez meja“ je ključna za svobodo informacij in pluralnost medijev v Evropi. Zato pozdravljamo dejstvo, da smo lahko pravočasno posodobili to direktivo. Na podlagi načela države izvora smo dosegli skupne cilje za tradicionalne in nove oblike televizije, ne glede na platformo. Za tradicionalno televizijo to v glavnem pomeni pravico do kratkoročnega poročanja po vsej Evropi, varnostne ukrepe glede boljšega dostopa za invalide, boljši nadzor nad oglaševanjem, namenjenim otrokom in neodvisen državni nadzor medijev.

Vendar smo izboljšali tudi finančne osnove za komercialne programske vsebine, in sicer ne s povečanjem oglaševanja, to še vedno ostaja pri 12 minutah na uro, ampak z uvedbo prožnejših pravil. Izvedli smo težak korak ter dovolili promocijsko prikazovanje izdelkov, da bodo lahko zasebni izdajatelji televizijskega programa v konkurenci z Googlom in ostalimi tekmeci v prihodnosti ponudili brezplačne televizijske storitve. Pri tem je Evropski parlament dosegel primerne direktive o preglednosti na tem področju.

Za sodobno televizijo v spletu bo po jutrišnjem sklepu in njegovem prihodnjem izvajanju na nacionalni ravni veljalo načelo, da bo televizija ostala gospodarski in kulturni proizvod ne glede na uporabljeno tehnologijo. To je evropski model, ki smo ga zaščitili z direktivo o storitvah avdiovizualnih medijev, kot se bo imenovala v prihodnosti. Televizija v spletu in mobilna televizija morata prav tako imeti prihodnost v Evropi, ne le kot gospodarski proizvod, ampak tudi kot temeljno zagotovilo za svobodo informacij in pluralnost medijev.

Zato je tako pomembno, da smo pravočasno uvedli to posodobljeno direktivo. „Pravočasno“ pomeni, da lahko prihajajoča pogajanja o telekomunikacijskemu svežnju, ki so se zdaj začela in tudi razmišljanja o spletnih vsebinah potekajo v zvezi s tem razjasnjenim zakonodajnim okvirom za tradicionalne in nove storitve avdiovizualnih medijev.

Zato vas prosim za podporo pri jutrišnjem glasovanju, da bomo zagotovili veliko večino v podporo napredku naše evropske politike medijev.

  Viviane Reding, komisarka. − (FR) Gospod predsednik, materam je vedno v veliko zadovoljstvo videti, da so njihovi otroci odrasli v pametne in živahne najstnike. Tako se danes počutim v zvezi z našo direktivo o storitvah avdiovizualnih medijev „brez meja“, to je občutek zadovoljstva in ponosa, ki ga želim deliti z otrokovo botro, gospo Ruth Hieronymi.

Otrokovo inteligenco lahko preverimo na več načinov. Gospa Hieronymi jih je navedla: obseg, prilagojen prihodnjim avdiovizualnim sredstvom, ker je bil že razširjen na avdiovizualne medije na zahtevo, kot je VOD (video na zahtevo); potrditev načela države sedeža in s tem utrditev svobode gibanja programov, pri čemer se doda primerno sodelovanje in postopek dialoga za preprečevanje ali poravnavanje vsakega mogočega spora; ravnovesje med spoštovanjem potrošnikov in dodatno svobodo za naše poslovanje; krepitev pravice do informacij z novimi pravili o dostopu do kratkih izsekov za ključne dogodke. Vse te nove možnosti in tudi ostalo dokazuje inteligentno ravnovesje med obnovo in spoštovanjem vrednot.

Kot dokaz za otrokovo sposobnost za samostojno življenje želim izpostaviti spodbujanje kulturne raznolikosti na digitalnem področju, priznavanje novih tehnik oglaševanja, zakonodajni okvir za promocijsko prikazovanje izdelkov, pozornost, ki se jo končno namenja dostopu naših sodržavljanov z omejenimi slušnimi in vidnimi sposobnostmi do avdiovizualnih medijev ter zaupanje industriji, da bo direktivo izvajala prek samourejanja in koregulacije.

Parlament je imel pri vzgoji tega najstnika pomembno vlogo, zato se mu zahvaljujem. To je še en primer odličnega sodelovanja med tremi institucijami, ki so uspešno oblikovale zakonodajo, ki predstavlja ključno podlago za industrijo in kulturo prihodnosti.

Zdaj je čas, da otrok zapusti gnezdo in kot odrasla oseba razširi svoja krila. V primeru direktive Skupnosti to pomeni prenos na nacionalne zakonodaje držav članic. V skladu s politiko EU upam, da se otrok na tej stopnji ne bo zredil. To bi bilo še toliko bolj osupljivo, ker v novi direktivi industrijo pozivamo, da oblikuje kodekse dobrega ravnanja za oglaševanje, ki je namenjeno otrokom in lahko spodbuja debelost. Zato upam, da države članice ne bodo uvajale dodatnih nacionalnih obveznosti v škodo njihovim avdiovizualnim industrijam.

Povsem prepričana sem, da besedilo, o katerem boste glasovali jutri, vsebuje resnično zakonodajno varnost za industrijo in spodbuja vaše družbene in kulturne vrednote. S tem zakonodajnim okvirom EU prehiteva zakonodajo na drugih celinah. Menim, da smo na to lahko ponosni. Prav tako našim industrijam pomagamo v smislu ustvarjanja. Prispevamo k najboljšim finančnim shemam za naše filme in dostopu Evropejcev do najboljših vsebinskih sporedov brezplačnih televizijskih omrežij: zato sem nocoj z vami in zaradi vas prepričana, da je naša misija uspela.

  Gunnar Hökmark, v imenu skupine PPE-DE. – (SV) Gospod predsednik, najprej bi rad čestital in se zahvalil gospe poročevalki za njeno delo v tej zadevi, prav tako se zahvaljujem tudi gospe komisarki. To je vprašanje, glede katerega je veliko različnih in trdnih mnenj, vendar smo oblikovali predlog, o katerem razpravljamo nocoj, ki kaže pot naprej za evropsko televizijo.

Menim, da je treba poudariti nekaj stvari. Med drugim, oblikovali smo zakonodajo za načelo države izvora, ki pomeni boljšo in močnejšo podlago za raznolikost in tudi skupno evropsko televizijo ter, kar je zelo pomembno, boljše pogoje za evropsko filmsko industrijo, saj je to vprašanje, ki je tesno povezano s tem. Poleg tega to pomeni večje področje delovanja brezplačnih medijev v celotni Evropi.

Dejansko bi lahko bile določene stvari boljše. Sam sem bil mnenja, da bi bilo dobro, če bi bili bolj odprti v zvezi z oglaševalskim časom, vendar imamo tako več prožnosti. Menim, da tudi predlog, ki ga ponovno obravnavamo o promocijskem prikazovanju izdelkov, pomeni napredek. Zato smo lahko zadovoljni z doseženim napredkom.

V zvezi s prihodnostjo bom omenil eno zadevo, ker zakonodaja temelji predvsem na razliki med linearnimi in nelinearnimi medijskimi storitvami. Menim, da bo ta razlika v prihodnosti vedno manj pomembna. Že zdaj je jasno, da ta razlika ni tako velika oziroma pomembna. Menim, da bo pomembno slediti razvoju na tem področju, da se ne bomo znašli v razmerah, v katerih bo tradicionalna televizija v Evropi v slabšem položaju kot televizije, ki oddajajo na nelinearne načine, prek spleta ali drugače, ker dolgoročno to lahko škoduje našim možnostim v svetovnem smislu. Ponovno se zahvaljujem gospe poročevalki in ugotavljam, da smo naredili korak naprej.

  Catherine Trautmann , v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, začela bom z besedami mojega kolega gospoda Henrija Webra. To besedilo je sprejemljiv kompromis za skupino socialdemokratov, med pogajanji smo uspeli dodati nekatere pomembne določbe za ohranjanje evropskega avdiovizualnega modela. Zahvaljujem se poročevalki gospe Hieronymi za njeno odločnost, potrpežljivost in zlasti odprt in pozitiven pristop h kompromisom.

Določena vprašanja v zvezi z digitalno revolucijo v okviru ekonomije znanja so ta pregled napravila nujen. Pravila so se primerno razširila na nove avdiovizualne storitve. Varovanje mladoletnih oseb je zagotovljeno, kot tudi varovanje državljanov EU pred spodbujanjem h kakršni koli obliki diskriminacije. Te nove storitve bodo prispevale k financiranju filmov in evropskemu avdiovizualnemu elementu. Odstotek njihovega prihodka bo vključen v račune za podporo, za evropske produkcije bo zagotovljena prisotnost v spletnih katalogih. Pluralnost medijev je zdaj postala uradna zahteva. Vloga regulativnih organov se je povečala, sprejetje določb v zvezi z dostopnostjo za vse se državam članicam močno priporoča.

V zvezi z oglaševanjem si je skupina socialdemokratov prizadevala za ohranitev pravil iz sedanje direktive. Z oglaševanjem, omejenim na 20 % na uro je zdaj med dvema oglaševalnima prikazoma 30 minut, medtem ko smo za evropske prikaze hoteli ohraniti 45 minut. Kljub temu smo zadovoljni, da je oglaševanje izdelkov med predvajanjem dokumentarnih filmov, novic in otroških programov prepovedano. Vendar lahko države članice dovolijo to vrsto oglaševanja za filme, televizijske oddaje in športne prenose. Za te primere obstajajo stroga pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov, da se preprečijo zlorabe in določeni sprevrženi učinki.

Zato smo oblikovali ravnovesje med svobodo izražanja, obtokom informacij, javnim dostopom do novih storitev, kot so VOD (video na zahtevo) in vsebino s kulturno in ekonomsko vrednostjo. Poudarjanje kakovosti bo evropski produkciji pomagalo okrepiti njen položaj. To je eden od glavnih namenov direktive.

  Ignasi Guardans Cambó, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, menim, da smo prispeli na konec zelo dolge poti. Potrebovali smo dolgo časa ter trud številnih ljudi, poslancev, strokovnjakov ter tudi tistih, ki so izven Parlamenta tesno sledili tej razpravi, ker jim je bila tako zelo pomembna. Zadovoljni moramo biti z našim prizadevanjem, ker bo jutri to besedilo, ki je rezultat vseh teh pogajanj in razprav, soglasno sprejeto, mogoče celo brez glasovanja, kar bi bil pravi test za to, da se tako besedilo lahko sprejme skoraj samo z odobravanjem.

Zdaj lahko čestitam gospe Hieronymi in ostalim poročevalcem v senci, vendar zlasti gospe Hieronymi ter tudi gospe komisarki. Gospa komisarka meni, da je bila naša misija uspešna. Prav ima. Danes je lahko zares tega mnenja.

To pomeni, da bomo sprejeli zelo jasen zakonodajni okvir z jasnimi pravili, ki bo zagotovil varnejše in zanesljivejše vlaganje v avdiovizualna sredstva. Pravila se bodo prenesla na nove digitalne medije in nova sredstva, povezana z novimi mediji, z vsemi bistvenimi elementi, ki jih sicer zahteva varovanje potrošnika in mladoletnih oseb, brez prekrivanja ali razširitve obstoječih določb, ker so sredstva nova in morajo biti tako tudi zakonski ukrepi novi.

Nova pravila oglaševanju omogočajo večjo prožnost. Tega se zavedamo. O novih pravilih smo razpravljali ter jih podprli. Na splošno si je moja skupina najbolj prizadevala za zagotovitev sprejema tega besedila, ker nismo odvzeli naravnih lastnosti evropskemu avdiovizualnemu modelu. Nikoli nismo prišli tako daleč, vendar vemo, in to je treba povedati na glas, ker smo zavestno podprli tudi promocijsko prikazovanje izdelkov, da če želimo imeti brezplačno televizijo za gledalce, čeprav v resnici ni nikoli brezplačna, tako je le za gledalce, in če ne želimo, da se ta brezplačna televizija financira izključno prek davkov in javnih sredstev, potem je treba v okviru konkurenčnosti ustvariti sredstva za financiranje. To je torej okvir, v katerem smo omogočili promocijsko prikazovanje izdelkov. Je pregleden in zelo jasno je, kako in kdaj se mora izvajati.

Zdaj je čas, da obravnavamo izvajanje. Pozivam Komisijo, da prevzame svoje odgovornosti. Res je, da je otrok zapustil gnezdo, toda ne v celoti. Izvajanje je treba tesno nadzorovati, zlasti je treba nekaj storiti v zvezi z vidikom, glede katerega sem zelo zaskrbljen, gospa komisarka. Menim, da obstaja zdaj v državah članicah splošno prepričanje, da za evropsko televizijo do začetka izvajanja novih pravil ne obstajajo nobena pravila. Lahko bi rekli, da ni več zakonov. Vendar to ni res. Direktiva o televiziji brez meja, ki še velja, določa pravila oglaševanja in pravila, ki določajo mogoče ukrepe. Splošno mnenje je, da dokler se nova pravila oziroma nova direktiva ne začne izvajati v državah članicah, obstoječa pravila ne veljajo. Vi sami in Komisija ste odgovorni za to, da se razjasni napačnost tega dojemanja ter dejstvo, da to ni način za obravnavanje tega položaja.

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, cilj predlogov sprememb k direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov je zagotoviti, da lahko prejemniki storitev avdiovizualnih medijev v celoti izkoristijo koristi notranjega trga z uvedbo načel urejenosti glede na državo izvora.

Predlog spremembe k direktivi bo določbe Evropske unije uskladil z najnovejšim tehnološkim napredkom. Predlog Evropske komisije razločuje med linearnimi storitvami, tj. oddajanja prek tradicionalne televizije, pleta ali mobilne televizije, ki gledalcu omogoča spremljanje vsebine, ki je v skladu s tekočim programom, in nelinearnimi storitvami, ki so podobne televiziji, preneseni iz omrežij na zahtevo.

Ohranitev tako imenovane direktive o televiziji brez meja v njeni sedanji obliki bi povečala neupravičene razlike v sistemski obravnavi različnih metod distribucije podobne ali identične medijske vsebine. Sedanje določbe v zvezi s televizijo lahko ostanejo veljavne za linearne storitve. Vendar je treba za nelinearne storitve uvesti minimalne bistvene določbe. Te bi lahko na primer obravnavale varovanje mladoletnih oseb, prepoved spodbujanja rasnega sovraštva in prepoved prikritega oglaševanja. Predlagane spremembe vključujejo vse te zadeve. Skupina združenje za Evropo narodov bo zato glasovala za ta predlog.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, v naše obnovljene razprave o novi različici direktive o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, ki bo v nadaljnjem imenovana „direktiva o storitvah avdiovizualnih medijev“ smo nenehno vključevali tudi razpravo o kulturni politiki v zvezi s kulturno raznolikostjo in vzdrževanjem kakovosti televizijskega oddajanja. S končno odločitvijo Parlamenta se zakonodajni postopek šele začenja, zato že gledamo naprej.

Države članice pozivam, da upoštevajo načelo subsidiarnosti, ki je poudarjeno v direktivi in v celoti izkoristijo obseg večje kulturne in medijske raznolikosti. To zlasti zadeva več pravic za neodvisne producente, prispevek nelinearnih storitev, kot so ponudniki storitev video na zahtevo, ki podpirajo evropsko produkcijo, in omejevanje obsega promocijskega prikazovanja izdelkov. Javna radiotelevizija v Evropi zlasti ne bi smela vključevati promocijskega prikazovanja izdelkov.

Med prizadevanjem za novo različico direktive je prišlo do nesoglasij v zvezi z zadevami temeljnega načela. Nesoglasja so se osredotočala na vprašanje, koliko liberalizacije trga si želimo in katera področja nameravamo upravljati. Zeleni menimo, da je bil ta spor rešen v korist bolj tržno usmerjene liberalizacije, zlasti oglaševanja. Naša skupina zato na glasovanju jutri ne bo podprla nove različice direktive. Številne nove priložnosti za še več oglaševanja v športnih programih, serijah ali filmih bodo povzročile izgubo kakovosti v evropskih medijih. Javna radiotelevizija bo tako imela še pomembnejšo vlogo v prihodnosti, nacionalni zakonodajalci ji morajo omogočiti, da izpolni svojo nalogo ter nadaljuje s čim bolj izčrpnim obveščanjem in izobraževanjem, tudi prek novih medijev, kot sta mobilna ali spletna televizija. Zato moramo tudi pri obravnavanju nove različice direktive o telekomunikacijah oblikovati primeren okvir na evropski ravni, če se bo televizijsko oddajanje v prihodnosti vedno bolj sprejemalo prek prenosnih telefonov ali spleta.

  Doris Pack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, kompromis, ki ga je gospa Ruth Hieronymi s pomočjo svojih kolegov oblikovala, lahko v celoti podprem. Zahvaljujem se ji, saj je bilo to zelo težko delo in opravila ga je odlično. Menim, da kompromis vključuje večino stvari, ki smo jih želeli doseči na prvi obravnavi.

Zaradi hitrega tehnološkega razvoja je stara direktiva postala zastarela. Sama sem pomagala oblikovati to prvo direktivo. Zdaj imamo nekaj novega: nove priložnosti za oddajanje, nove storitve „na zahtevo“ poleg tradicionalne televizije, zato potrebujemo to novo direktivo. Zame je v tem smislu pomembno ohraniti načelo države izvora ter kratkoročnega poročanja. Uvedli smo prožnejša pravila o oglaševanju, vendar menim, da moramo ohraniti največ 12 minut na uro. Kinematografska dela in poročila ne bodo prekinjena.

Težavna točka, kot veste, gospa komisarka, je promocijsko prikazovanje izdelkov. Številni smo le s težavo glasovali za sedanji kompromis. Vendar je dobro, da se najprej uvede prepoved, ki ji sledijo izjeme, ki smo jih tu že omenili. Če se jih bo pravilno izvajalo, ne bomo imeli razmer, kot jih imajo v Ameriki. Pozdravljam tudi omejevanje oglaševanja pri programih za otroke. Kompromis avdiovizualnemu sektorju omogoča soočanje z glavnimi spremembami ter prilagajanje na tehnološke in tržne razmere. Kompromis avdiovizualnemu sektorju omogoča večjo konkurenčnost v prihodnosti. Ta kompromis je zdaj najboljše ravnovesje med pluralnostjo medijev in kulturno raznolikostjo ter ponuja možnost za razvoj bolj konkurenčne evropske avdiovizualne industrije.

Ponovno se zahvaljujem gospe komisarki in zlasti naši kolegici gospe Ruth Hieronymi.

  Viviane Reding, komisarka. − (FR) Gospod predsednik, strinjam se s povedanim: dejansko smo zaradi pomoči institucij ter predanosti poročevalke in njenih kolegov oblikovali direktivo, ki bo našo avdiovizualno industrijo ponesla v prihodnost z vsem spoštovanjem do naših vrednot in kultur. To je pomemben korak naprej za evropsko avdiovizualno industrijo in tega se veselim skupaj z vsemi govorniki, ki so izrazili tako mnenje.

Zastavljeno je bilo vprašanje: kaj se zgodi med sedanjim položajem in dejanskim izvajanjem nove direktive? Glede tega lahko zagotovim nekaj zadev. Nadaljevali bomo z izvajanjem pravil direktive o televiziji brez meja. Dejansko sem ravnokar začela s postopkom za ugotavljanje kršitev proti Španiji zaradi prekoračenja določenega oglaševalskega časa. Enako velja za vse države članice, ki ne upoštevajo pravil: dokler ne stopijo v veljavo nova pravila, veljajo stara pravila.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Claire Gibault (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Čestitam gospe Hieronymi in gospodu Guardansu za njun odličen dialog s poslanci ter za kakovost poročil, ki sta jih pripravila s Svetom in so na drugi obravnavi pomembno prispevala k predstavitvi tega izredno sporazumnega poročila.

Svet je sprejel številne zahteve Parlamenta in vse zahteve moje politične skupine. Veseli me, da sta v besedilo vključeni dve točki, ki sta mi zlasti pomembni: načelo države izvora in varstvo otrok v zvezi s sporočili v oglaševanju.

Parlament je pokazal, da je zmožen voditi pogajanja s Svetom, zaradi česar je vsebina besedila še bolj temeljita. To ni bila lahko naloga, vendar smo dosegli naš namen. Zdaj upam, da bo prenos v nacionalno zakonodajo omogočila naklonjenost naših vlad.

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Nova pravila za televizijo brez meja imajo spremenljiv uspeh. Dobro je, da oblikujemo zakonodajno podlago za digitalno in nelinearno televizijo. Za to je napočil že skrajni čas, predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije. Menim, da je zelo pomembno, da javne radiotelevizijske postaje, ki širijo vrednote Skupnosti, izkoristijo priložnosti, ki jih nudijo nove tehnologije. Če izdajatelji javnega radiotelevizijskega programa ne morejo slediti komercialnim programom glede tehnološke kakovosti, potem lahko izgubijo gledalce, ki so jih imeli do zdaj, njihovi kulturni programi, programi o javnem življenju ter ostali kakovostni programi pa ne bodo dosegli mlajših generacij. Končna različica omehča pravila za oglaševanje v celoti. Zlasti neprijetno je, da nismo uspeli prepovedati premetenega zvišanja glasnosti med oglaševanjem, čeprav naši volivci v celotni Evropi tega ne odobravajo. Prav tako mi je žal, da tudi programe za otroke lahko prekinejo oglasi. Pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov so razumen kompromis. Zakonodaja ne omogoča številnih ciljev Evropskega parlamenta, vendar če je ne bi oblikovali, bi pomanjkanje zakonodaje na tem področju bilo še bolj problematično.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Strinjam se s skupnim stališčem Sveta, ki omogoča nekatere pomembne spremembe v zvezi z varstvom otrok in mladoletnih oseb, dostopom invalidov do avdiovizualnih storitev in promocijskim prikazovanjem izdelkov.

Oglaševalne vložke za alkohol in tobak mladi dojemajo kot način družbene sprejetosti med odrasle; te grde navade so povezane s fizično privlačnostjo, zabavo, dogodivščinami in rekreacijo. Poleg tega močno oglaševanje, zlasti tisto, usmerjeno k otrokom za živilske proizvode in napitke z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja ogroža pozitivne pobude za varovanje javnega zdravja, kot so izobraževanje o zdravi prehrani in pravilno označevanje izdelkov. Evropska unija se posveča vprašanju krize z debelostjo in televizija le povečuje to vprašanje. V Španiji 48 % oglasov med otroškimi programi predstavljajo oglasi za slaščice, izdelke hitre prehrane in čips, v Združenem kraljestvu živilski izdelki z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja predstavljajo 80 in 90 % oglasov na televiziji.

Besedilo Sveta poudarja oblikovanje kodeksa ravnanja, povezanega z oglaševanjem nezdravih živil („junk food“) za otroke in tudi sistem filtrov ter gesel PIN, ki bodo povečala varnost otrok in mladoletnih oseb pred negativnimi vplivi avdiovizualnih storitev, pomembno vlogo bodo imela tudi pri boju proti debelosti.

20. Enominutni govori o zadevah političnega pomena

  Predsednik. − Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Gospod predsednik, Evropski parlament je nedavno z eno od sosednjih držav sprejel zelo modro resolucijo o odnosih. Navedel bom nekaj vrstic iz te resolucije. Prosim, da brez strahu pozorno poslušate: „Ob upoštevanju, da“ ruska „javnost ni zadostno obveščena o obsegu zločinov, zagrešenih med“ drugo svetovno vojno, „predvsem tistih na“ Finskem, v baltskih državah, Katinu in regiji Königsberg; Parlament „meni, da si“ ruski „državljani zaslužijo izvedeti resnico o ... politikah vojne in genocida, ki je bil zagrešen v njihovem imenu ter storilcih vojnih zločinov“; Parlament „meni, da se mora“ Rusija „odkrito soočiti s svojo“ sovjetsko „preteklostjo in da je sprejemanje preteklosti sestavni del procesa proti spravi z“ ruskimi „sosedami“.

V tej resoluciji je Parlament dejansko obravnaval Srbijo, ki je naš predlog cenila, vendar se bo v dokumentih v zvezi z Rusijo uporabil isti vzorec, ker ta parlament ne uporablja dvojnih standardov.

  Lívia Járóka (PPE-DE). – (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, gospod predsednik, govorila bom o položaju evropskih Romov v zvezi z vašim mnenjem, ki ste ga sprejeli na zadnji plenarni seji. Menim da je bistveno, da Evropska komisija in Parlament delujeta skupno in prevzameta odgovornost za to manjšino, bolj izrazito vlogo kot do zdaj ter pripravita, uvedeta in nadzirata programe, namenjene vključevanju družbenih skupin, ki so bile izključene in marginalizirane. Kot del tega bi bilo zelo pomembno, da bi poslanci Evropskega parlamenta delovali skupaj s komisarji, ki so neposredno ali posredno odgovorni za manjšine, njihovo integracijo in vključevanje ter kot posebna skupina skupaj oblikovali temeljito, čezmejno strategijo za Rome z učinkovitim nadzorom, ki bi zagotovila priložnosti za tiste, ki živijo v najbolj ogroženih območjih ter za skupine v najbolj neugodnih razmerah priskrbela dostop do programov za razvoj Unije. Za to je treba oblikovati skupen evropski zemljevid kriznih območij, s katerim bo lažje oceniti območja skrajne revščine. Pred dvema letoma je Evropska ljudska stranka prva v Parlamentu oblikovala strategijo za Rome. Ostale stranke se lahko pridružijo temu prizadevanju. Menim, da je zelo pomembno, da se na zaslišanju v zvezi s položajem Romov 14. februarja skupno zavzamemo za to manjšino. Zelo pomembno je, da se nekaj zgodi. Hvala.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, očividci poročajo o prometni nesreči, ki je skoraj neverjetna in v katero je bil vpleten gospod Harald Rømer, generalni sekretar Evropskega parlamenta, ko se je okrog 14. novembra letos okrog 15.00 ure v vozilu, registriranem v Luxembourgu ter z oznako CD vozil iz Evropskega parlamenta proti centru Strasbourga. Pod gumami njegovega vozila so umirali vrabci, medtem ko je drvel po Allée de la Robertsau, pri hitrostih več kot 100 km/uro švigal mimo počasi premikajočih se vozil v prometnih kolonah, preplašeni pešci pa so pred njim bežali s prehodov za pešce.

Zato imam nekaj vprašanj za gospoda Rømerja: ali ste bili takrat v tem vozilu? Kdo je vozil? Kakšna navodila ste oziroma niste dali vozniku? Zakaj je se zadevno vozilo premikalo na tako nepremišljen način in zakaj ste tako zelo prekoračili dovoljeno hitrost vožnje? Ali menite, da vam ni treba upoštevati prometnih predpisov? Ali kot najvišji uradnik Evropskega parlamenta ne menite, da bi morali kazati posebno spoštovanje do drugih in upoštevati omejitve zakonodaje o cestnem prometu? Ali se nameravate tako obnašati tudi v prihodnosti in ali se vas vsi uporabniki cest morajo bati?

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Zadnjo nedeljo so Romuni prvič izvolili svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. Romunija se pridružuje evropski tradiciji neposrednih volitev v Parlament, ki se je začela leta 1979.

Volitve v Romuniji so nam pokazale, da imamo veliko odgovornost do romunskih državljanov, več jim moramo govoriti o Evropski uniji ter jim razložiti koristi in strogosti družine, ki ji pripadamo. Čeprav je Romunija druga glede na podporo Evropski uniji, je bila prisotnost na teh volitvah relativno nizka – 29,4 %. Vendar so bile te volitve velik uspeh za težnje evropskih ljudi. Predstavniki skupine socialdemokratov v Romuniji so zdaj na tem forumu v skoraj trikrat večjem številu, po naši zmagi se je število skupine Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov povečalo za skoraj 4 %.

Romunom se zahvaljujem za njihovo zaupanje, vam pa se zahvaljujem za vsa pozitivna sporočila, ki ste jih posredovali romunskim volivcem.

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pesek v peščeni uri Kosova se neusmiljeno usipa, kmalu bo tu 10. december. Žal se dialog gluhih nadaljuje, in sicer med zelo avtonomnim Kosovom znotraj meja Srbije in nadzorovano neodvisnostjo. Zakonodajne volitve z dne 18. novembra so z zmago zagovornikov neodvisnosti na volitvah, ki jih je zaznamovala rekordna vzdržanost, še povečale politična prizadevanja.

Zato mora EU oblikovati strategijo, katere cilj ne bo neodvisnost, in s tem potrditi evropsko zunanjo politiko. Že sama beseda neodvisnost je past, sinonim za kaos v naši Evropi. S sprejetjem tega procesa odpiramo Pandorino skrinjico z vsemi nacionalizmi, regionalizmi in lokalizmi za naše ozemlje.

V globaliziranem svetu je neodvisnost iluzija. Vse stranke je treba pozvati, da ustanovijo regionalno skupnost z mirno izmenjavo, ki spoštuje demokratična načela. Podpiranje delitve in neodvisnosti bo le okrepilo nacionalizme. Spomnimo se na besede predsednika Françoisa Mitterranda parlamentu: nacionalizem je vojna, vojna pa ni le preteklost, ampak je lahko tudi naša prihodnost.

  Marian Harkin (ALDE) – Gospod predsednik, zelo verjetno je, da bo Irska edina evropska država, ki bo izvedla referendum o lizbonski pogodbi. Sama sem naklonjena EU in sem glasovala „za“ v vseh referendumih o pogodbi. Vendar sem naletela na težavo in prosim Svet, da jo reši.

Da lahko svoje državljane zaprosimo za ozaveščeno izbiro, potrebujemo prečiščeno besedilo pogodbe. To dokazuje na primer naslov oddelka pogodbe na strani 51, tj. „nediskriminacija in državljanstvo“, ki ga lahko prebere in oceni vsak državljan. V točki 32 je navedeno, da se „člen 17 nadomesti z besedilom člena 12“. V točki 33 je navedeno, da se „vstavi člen 17a z besedilom člena 13; v odstavku 2 se besedilo ‚Kadar Svet sprejme ...‘ nadomesti z ‚Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta temeljna načela za ...‘ na koncu odstavka pa se črta besedilo ‚odloča v skladu s postopkom člena 251‘.“

Gospod predsednik, dodatni primeri niso potrebni. Menim, da sem dokazala svoj namen.

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Gospod predsednik, vesela sem, da ste danes, tri dni po zelo pomembnem dogodku za Romunijo, tu prisotni.

V skladu s Pogodbo o pristopu k Evropski uniji je Romunija to nedeljo, šest mesecev po prvotno določenem roku, organizirala volitve v Evropski parlament. Tako so lahko romunski državljani, evropski državljani, neposredno izvolili tiste, ki jih zastopajo v najbolj demokratični instituciji Evropske unije. Tudi če je bila udeležba na volitvah v evropskem povprečju, tj. ne zelo visoka, menim, da se bodo zaradi vključitve naših novih kolegov v Romuniji romunski državljani še bolj zavedali vpliva dejavnosti Evropskega parlamenta na njihovo vsakdanje življenje. Dejstvo, da ekstremistične stranke niso dosegle zahtevanega števila glasov za vstop v Evropski parlament kaže, da so romunski državljani že dokazali evropsko zrelost in odgovornost.

Ob tej priložnosti čestitam vsem tistim, ki so jih izvolili romunski državljani, da jih bodo predstavljali v Evropskem parlamentu in upam, da bomo sodelovali v korist Romunom, ne glede na njihovo pripadnost različnim političnim družinam.

  Bogusław Rogalski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, včeraj so poljski ribiči protestirali pred sedežem Evropske komisije v Bruslju. Protestirali so proti nepravičnim in diskriminatornim ukrepom Komisije proti poljski ribiški industriji.

Problem zadeva prepoved lova polenovk v Baltskem morju. Polenovke so glavni vir dohodkov za poljske ribiče. Prepoved na ribolov je uvedla Komisija kot kazen za prekoračitev letne kvote za ulov polenovk. Poleg tega je Komisija opozorila, da Poljska mogoče ne bo pridobila ribiške kvote za leto 2008, ali da bo ta kvota nižja. To bi pomenilo bankrot za poljsko ribiško industrijo. Kvote, ki se dodelijo vsako leto, so zelo omejevalne in temeljijo na nepopolnih in popačenih podatkih glede zalog polenovk v Baltskem morju.

Zato se pojavlja vprašanje, zakaj se je nadzor izvajal le nad Poljsko, medtem ko je moja država pozvala k natančnemu nadzoru ribištva v vseh državah. Nemški, švedski in danski ribiči prav tako presegajo svoje kvote. Ali bodo poljski ribiči postali žrtveno jagnje gospoda komisarja Borga? Ali je to mogoče prizadevanje za preprečevanje konkurence s sklicevanjem na Evropsko komisijo? Uniji je očitno spodletelo pri upoštevanju enakopravnosti, zato podpiram protest.

  Maciej Marian Giertych (NI). – (PL) Gospod predsednik, pozivam, da se zavzamemo za primer Egipčanke, gospe Shadie Nagui Ibrahim. Ženska je bila obsojena na tri leta v zaporu zaradi njene domnevno neresnične trditve ob poroki, da je kristjanka. Dejansko je navedla resnico, ker je kristjanka. Pripada koptski cerkvi in ni bila seznanjena z dejstvom, da je njen oče, prav tako koptski kristjan, za nekaj časa prestopil v islam, potem pa se spet vrnil h koptski veri.

Glede na egipčansko zakonodajo je Shadia Nagui Ibrahim muslimanka, ker je bil njen oče nekoč musliman. Verovanje neke osebe ne sme biti določeno s stališčem nacionalnih ali zakonodajnih organov. Gre za osebna prepričanja. Če Egipt želi, da se ga upošteva kot civilizirano državo, mora spremeniti svojo nestrpno protikrščansko zakonodajo.

  Antonio Tajani (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, govoril bom o zgrešeni uporabi strukturnih skladov kar je žal vedno pogostejši pojav v Evropski uniji.

Dogodki v zvezi s programom LEADER na Madžarskem so zelo presenetljivi. Lokalne akcijske skupine LEADER, ki naj bi zbliževale lokalne organe in občine za uporabo in razvoj programa LEADER na madžarski zemlji so sestavljali le organi, ki pripadajo eni sami politični stranki, tj. nacionalni vladni stranki, medtem ko lokalni organi, ki jih vodijo nevladne organizacije, niso bili vključeni.

To je popoln škandal zato menim, da mora Evropska komisija ukrepati proti madžarski vladi, mogoče z odprtjem postopka za ugotavljanje kršitev, ker se strukturni skladi ne uporabljajo pravilno. Lokalno prebivalstvo izgublja sredstva izključno zaradi tega, ker se njihova oblast ne strinja z vlado.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, konferenca o Srednjem Vzhodu v Annapolisu se je končala z mešanimi rezultati za Evropsko unijo. V zadnjih mesecih sta nam gospa komisarka Waldner in visoki predstavnik gospod Solana na plenarnih zasedanjih zagotavljala, da ima Evropska unija aktivno vlogo pri oblikovanju politike Srednjega Vzhoda. Vendar danes pri prebiranju govora predsednika Busha tega v njem nisem zasledil. Nasprotno, prebral sem, da se strani strinjajo z oblikovanjem mehanizma za izvajanje načrta, ki ga bo nadzorovala ZDA. Prihajajoča mirovna pogodba bo prav tako uvedena na podlagi tega načrta, pri čemer je ZDA končni razsodnik. Kje je pri tem Evropska unija? Kakšno sporočilo o upanju lahko podamo za prihodnost, če smo le opazovalci dogodkov?

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Gospod predsednik, prejšnjo soboto so bili v Rusiji, in sicer v Moskvi in Sankt Petersburgu mirni in zakoniti protesti ruskih državljanov, ki so želeli pokazati svoje nestrinjanje s politiko sedanje ruske vlade, kruto zatrti. Vodja opozicijske skupine Druga Rusija Gary Kasparov, voditelja Zveze desnih sil Nikita Belych in Boris Nemtsov in ostali somišljeniki so doživeli nasilje, pridržala jih je tudi milicija. Garyja Kasparova so celo obsodili na pet dni zapora.

Ta incident je dodaten dokaz za dejstvo, da v Rusiji ljudje nimajo svobode govora in živijo v nenehni nevarnosti, pripadniki opozicije pa se stalno bojijo za varnost svojih družin.

Gospod predsednik, v celoti sem prepričana, da Evropski parlament ob teh dogodkih ne sme ostati tiho. V Burmi in Pakistanu ne smemo uporabljati enih standardov za moralo, demokracijo in človekove pravice, medtem ko za Rusijo uporabljamo druge, nižje standarde. Gospod predsednik, pozivam vas, da ukrepate v smislu zagovarjanja pravice do svobode govora in zbiranja. Ni pomembno, v kateri državi se ljudje bojujejo za svobodo – bojujejo se tudi za našo svobodo. Zato moramo vedno, ko se svobodna oseba znajde v okovih ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

  Predsednik. – Najlepša hvala, gospa Andrikienė. Na žalost tej točki ne moremo posvetiti več časa.

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, glede vprašanja o pravilnosti postopka nas nekaj poslancev čaka tukaj od 19.00 ure, zdaj pa je ura 21.40 in še vedno čakamo, da bi dobili priložnost govoriti v tako imenovanih enominutnih govorih. Zdaj pa ste jih skrajšali na manj kot 15 minut. To ni pravično za poslance, ki so čakali tukaj ves večer. Morda bi nas morali o tem prej obvestiti, da nam ne bi bilo treba čakati toliko ur.

  Predsednik. – Razumem vašo nejevoljo. Predsedovati sem začel pred dvema minutama. Vendar sem bil obveščen, da nam je žal preostalo le malo časa. Z razpravami moramo končati ob polnoči, še vedno pa je na dnevnem redu precej točk. Zelo mi je žal.

21. Nadzor nabave in posedovanja orožja (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0276/2007) gospe Kallenbach v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja [KOM(2006)0093 – C6-0081/2006 – 2006/0031(COD)].

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, strelno orožje ni običajen proizvod. Vrsta tragičnih dogodkov v Erfurtu, Antwerpnu, Helsinkih in drugje kaže na nevarnost, ki jo strelna orožja predstavljajo za varnost naših državljanov, zlasti otrok. Zato potrebujemo zelo stroge predpise za urejanje izdelave, prodaje in posedovanja strelnega orožja.

Čeprav evropska zakonodaja izrecno dovoli državam članicam, da presežejo splošno raven varnosti, ki jo določa zakonodaja EU, sem zelo hvaležen, da je Parlament poskušal znatno izboljšati ravni varnosti v Evropi v zvezi s strelnim orožjem. Zahvaljujem se zlasti poročevalki odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov gospe Kallenbach in predsednici tega odbora gospe McCarthy. Obema se zahvaljujem za njuno odlično sodelovanje.

Opozoril bi vas na ozadje današnjega sklepa. Izhodiščna točka je bila potreba po različnih spremembah naše zakonodaje, ki bi nam omogočile potrditev protokola ZN o strelnem orožju. Celovita revizija evropske zakonodaje o strelnem orožju do takrat ni bila načrtovana. Zaradi vas gospe in gospodje smo vse to dosegli z enim velikim korakom, v prvem poskusu, ker je Svet danes pred nami prav tako sprejel ta enoten predlog.

Za veliko težkih vprašanj je bilo treba poiskati rešitve in današnji rezultat je zares sprejemljiv. Ne posegamo v različne tradicije in kulturne značilnosti naših držav članic, v katerih obstajajo dolge in zelo raznolike tradicije na področjih lova, športnih strelskih veščin in zbiranja orožja. Vse to smo upoštevali. Evropsko dovoljenje za strelno orožje bo poenostavilo čezmejna potovanja in zagotovilo trdne temelje za mednarodne sestanke lovcev in športnih strelcev. Poleg tega smo izbrali primerne sisteme za označevanje in registracijo strelnega orožja, ki bodo omogočili čezmejni prenos in prevoz strelnega orožja na mednarodni trg, vendar so ti sistemi zdaj preglednejši in zato varnejši.

Pomembna novost je registracija vseh orožij v zasebnem lastništvu. Moramo vedeti, kdo ima kakšne vrste orožje. Registracija nam bo še v večji meri omogočila nadzor nad nezakonitim lastništvom ali prenosom strelnega orožja. Podatki se bodo hranili 20 let, da se zagotovi dovolj dolga doba za spremljanje orožja. S tem se zagotovo lahko strinjamo. Vendar Komisija v tem smislu obravnava možnost razjasnitve v obliki izjave o našem razumevanju nove uvodne izjave 9e direktive o varstvu podatkov.

Poleg tega smo sklenili, da se v prihodnosti prepove pridobitev strelnega orožja mladoletnim osebam, mlajšim od 18 let. Evropa s tem jasno sporoča, da mladini strelno orožje ne bi smelo biti dosegljivo. Seveda bomo še naprej omogočali mladinskim športnim strelcem in lovcem, mlajšim od 18 let, da nadaljujejo s svojimi hobiji, vendar le pod nadzorom odraslih; tj. na primer staršev ali trenerjev. Zgodilo se je preveč tragedij, v katere so bila vključena strelna orožja v rokah mladine. Upam, da se bomo zaradi novih predpisov lahko izognili nadaljnjim tragedijam te vrste in povečali ozaveščenost o potrebi po večji previdnosti pri ravnanju s strelnim orožjem zlasti med mladinskimi športnimi strelci in lovci.

Soočamo se z novo težavo, ki se pojavlja kot posledica tehnološkega razvoja in kriminalnih dejavnosti v Evropi: govorim o predelavi kopij orožja, ki same po sebi niso nevarne, v popolnoma delujoča strelna orožja. To je težava, ki jo je prva izpostavila gospa McCarthy. To je omogočalo de facto izogibanje zakonom. Zdaj se bo to končalo. Naj povem, da bomo morali v naslednjih dveh letih natančno obravnavati vprašanje predelave kopij orožja, da se obravnava vse mogoče zakonske vrzeli. Enako velja za vprašanje, kako zagotoviti učinkovito onesposobitev strelnega orožja.

Kot veste, je Komisija podprla vključitev sankcij v evropsko zakonodajo, ker so sodbe Evropskega sodišča v zvezi s tem jasne. Vendar Komisija priznava, da uvodna izjava 8 vključuje navedbo na te sankcije v okviru kazenskega prava in protokola ZN. To je pomembno, ker skladnost s členom 5 protokola ZN zahteva sankcije, ki jih bodo izvajale države članice. Prepričan sem, da je to nekaj, kar države članice želijo imeti v svojih nacionalnih zakonodajah. Izjava Komisije o tem vprašanju bo predložena sekretariatu Evropskega parlamenta⁽¹⁾. Zlasti se zahvaljujem gospodu Alvaru za njegovo podporo.

Evropa bo tako imela sodobno zakonodajo o strelnem orožju, ki bo prednost zagotavljala varnosti državljanov in upoštevala potrebo po varstvu naših otrok in mladine. S tem višamo raven varnosti, ki jo zagotavlja zakonodaja Skupnosti.

Zdaj morajo države članice prepoznati, da je pravi čas za to in upoštevati nacionalne razmere za nadaljnji razvoj teh določb na individualni podlagi. To pomeni, da bom vsako državo članico, ki meni, da so potrebni in primerni strožji ukrepi na tem področju, osebno podprl, in te države članice lahko le spodbujam k sprejetju takih ukrepov.

Zanašam se na vaše kolege v nacionalnih parlamentih, da bodo sprejeli jasne odločitve glede vprašanja strelnega orožja. Ključna besedna zveza mora biti vedno „varnost na prvem mestu“. Današnji sklep bo to omogočil, zahvaljujem se vam za podporo pri tem prizadevanju.

1) Izjava o sankcijah

„Komisija pozdravlja hitro sprejetje Direktive Sveta o spremembi Direktive 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja, vendar obžaluje, da je Svet nasprotoval njenemu prvotnemu predlogu v zvezi s členom 16 o kazenskih sankcijah.

Komisija ugotavlja, da je v skladu s členom 5 Protokola o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, za določanje kazenskih sankcij pristojna Skupnost.

Zato Komisija meni, da bi morala biti vsakemu sklepu o ratifikaciji tega protokola priložena izjava o pristojnosti, v kateri je ustrezno določeno področje pristojnosti Skupnosti.

Komisija si v zvezi s tem pridržuje svoje institucionalne pravice.“

2) Osnutek izjave o varstvu podatkov

Komisija ugotavlja, da je obdelava osebnih podatkov v skladu s to direktivo odvisna od upoštevanja direktive 95/46/ES in ne more vplivati na raven zaščite posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z določbami Skupnosti in nacionalnimi predpisi, ter zlasti ugotavlja, da ta direktiva ne spreminja obveznosti in pravic iz direktive 95/46/ES.

V zvezi s tem je treba utemeljiti potrebo za podaljšanje najkrajšega obdobja, v katerem je treba hraniti registre, s podatki o lastnikih orožja, na deset do dvajset let. Komisija je prepričana, da je takšna obdelava osebnih podatkov utemeljena zaradi nevarnih lastnosti in dolge življenjske dobe takšnega orožja ter njegove možne zlorabe za kriminalne namene, zato zahteva ustrezno spremljanje strelnega orožja in njegovih lastnikov.

Komisija prav tako ugotavlja, da bi moral biti dostop do zbirke centraliziranih podatkov ali sistem, ki zagotavlja dostop do necentraliziranih zbirk, glede na namen te direktive in v skladu z zahtevami direktive 95/46/ES na voljo le policiji in pravosodnim organom za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj.“

  Gisela Kallenbach, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, zelo dolgotrajen proces se bliža koncu, upam da uspešnemu. Naj se na začetku prisrčno zahvalim vsem, ki so dragoceno prispevali k temu procesu: poročevalcem v senci iz odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, gospodu Podesti, gospodu Lehtinenu in gospe Riis-Jørgensen, predsednici odbora Arlene McCarthy in pristojnemu sekretariatu, osebju poročevalcev odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, gospodu Alvaru ter drugim, ki so podprli proces, predsedstvu Sveta, ki ga zastopajo António Delicado in njegovi kolegi, ter nenazadnje Komisiji, ki jo zastopajo gospod Michel Ayral in njegovi kolegi, ki jih je komisar Verheugen, spodbujal, da so našli skupno rešitev.

Ob tem procesu sem se veliko naučila. Spoznala sem dejansko vlogo, ki jo lahko imajo lobisti: nekateri so konstruktivno prispevali k doseganju skupnih rešitev, medtem ko so drugi namerno ovirali proces z delnimi resnicami in napačnimi informacijami. Že na začetku sem se zavedala, da ne bo enostavno najti pravega ravnotežja med zahtevami dobro delujočega notranjega trga, upravičeno zaskrbljenostjo državljanov glede varnosti zaradi uporabe strelnega orožja ter razumljivo željo lovcev in športnih strelcev, da se čim bolj neomejeno ukvarjajo s svojimi hobiji. Kot je rekel gospod Verheugen, smo želeli uporabiti izkušnje, pridobljene z uporabo direktive 91/477/EGS, odpraviti nekatere ugotovljene nepravilnosti in prenesti protokol ZN o strelnem orožju, ki ga je Komisija podpisala leta 2002, v zakonodajo Skupnosti. Zato smo morali vključiti posebne člene, ki zajemajo nezakonito uporabo in nabavo strelnega orožja ter trgovino z njim. Ta kompromis upošteva te zahteve. Priznam, da bi si v nekaterih primerih želela imeti še jasnejše določbe, na primer za doseganje boljše zakonodaje ali poenostavitev zadev, ter tudi, da bi se število kategorij strelnega orožja po vsej Evropi zmanjšalo na dve, kot to že velja za dve tretjini držav članic. Vendar glede tega nisem uspela pridobiti večine.

Vseeno sem na splošno zelo zadovoljna z doseženim kompromisom. Če malo razmislimo: tako bomo izvajali delno usklajeno zakonodajo o strelnem orožju v 27 državah članicah. Na nacionalni ravni imamo še vedno zelo raznoliko zakonodajo o strelnem orožju. Ta delna uskladitev bo spodbudila zakonito trgovino in prispevala k večji varnosti. Stoodstotna zagotovitev, da se ne bodo dogajale zlorabe, ni mogoča, vendar, kot smo slišali, smo zavezani, da po najboljših močeh poskušamo preprečiti takšne tragedije, ki so se zgodile v Nemčiji, na Finskem ali v Belgiji.

Zdaj se ne želim osredotočati na podrobnosti nove zakonodaje; poznate jih že in gospod Verheugen je številne že navedel. Pozdravljam dejstvo, da bomo do leta 2014 imeli računalniško podprte registre strelnega orožja v državah članicah; to bo izboljšalo izmenjavo informacij ter zelo olajšalo sledljivost v primeru zlorabe in jo pravzaprav sploh omogočilo. Zelo dobro bomo upoštevali tudi internetno dobo, saj se bodo določbe enako kot za neposredno trgovino uporabljale tudi za spletne nakupe.

Za konec bi navedla nekatere točke, ki bodo olajšale vašo odločitev in ovrgle utemeljitve tistih, ki nasprotujejo boljši evropski zakonodaji o strelnem orožju. Direktiva se ne bo uporabljala za zbiratelje orožja in streliva, javne službe ali kulturne in zgodovinske ustanove. Določbe se ne bodo uporabljale retroaktivno. Predlagamo nacionalne registre strelnega orožja, ne evropskega registra. Čeprav imamo tak register za krave, je očitno zelo težko doseči register za strelno orožje. Prav tako načelno ne nasprotujemo proizvajalcem, prodajalcem, športnim strelcem ali lovcem, ki odgovorno ravnajo z strelnim orožjem in se zavedajo njegovega posebnega značaja.

Povedali so mi, da je bila v 90. letih 20. stoletja, ko se je razpravljalo o izvirni direktivi, izražena velika zaskrbljenost in razprave so bile zelo čustvene. Pozneje pa se je ta direktiva začela obravnavati kot zelo koristna, praktična in učinkovita. V tem smislu verjamem, da bo uspešen tudi kompromis pred vami, in računam na vašo podporo.

  Alexander Alvaro, pripravljavec mnenja odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − (DE) Gospod predsednik, menim, da ni veliko dodati temu, kar je pravkar povedala gospa Kallenbach, razen, da sem z veseljem sodeloval s predsednico odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Arlene McCarthy ter svojo kolegico iz tega odbora Giselo Kallenbach, s katero sem z velikim zaupanjem zelo tesno sodeloval v tej fazi procesa. Prav tako se zahvaljujem Komisiji, ki jo v tem primeru zastopa komisar Verheugen. Takšno tesno sodelovanje je redko udobje.

Kaj lahko poveš v minuti, če si se 30 sekund zahvaljeval ljudem?

V bistvu smo dosegli naslednje: Evropska unija je jasno sporočila, da če ureja zakonito trgovino s strelnim orožjem, obravnava tudi nezakonit prenos in zlorabo strelnega orožja. Jasno smo pokazali, da Evropska unija na svojem ozemlju ne bo dopustila nobene oblike kriminala, ki vključuje strelno orožje, da ne bomo dopustili, da ljudje uporabljajo orožje, ki ga niso zakonito nabavili, in ne bomo dopustili, da ljudje zlorabljajo pravice, ki so jih pridobili z EU.

To govorim vsem, ki so danes tako kot jaz dobili številna elektronska sporočila od lovcev in športnih strelcev, ki Evropsko unijo obtožujejo, da omejuje njihove pravice: preberite direktivo, obrnite se na Komisijo in videli boste, da je Evropska unija ukrepala, da zaščiti svoje državljane, in ne obratno!

  Guido Podestà, v imenu skupine PPE-DE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, hvaležen sem poročevalki, gospe Kallenbach, in poročevalcem v senci iz drugih skupin, da so bili stalno na voljo za posvetovanja, s čimer so nam omogočili, da smo dosegli inovativen, vendar, moram reči, dobro uravnotežen kompromis.

Namen predlagane spremembe direktive je, da se direktiva prilagodi protokolu ZN o boju proti organiziranemu kriminalu, kar zadeva zakonit nakup strelnega orožja, namenjenega izključno civilni uporabi, in trgovino z njim. Direktiva zajema vprašanja, v zvezi s katerimi je vsak občutljiv, kot so varnost naših državljanov ter tudi športne tradicije in običajni življenjski slogi milijonov Evropejcev, ki hodijo na lov.

Na podlagi tesnih posvetovanj s Svetom smo lahko pripravili besedilo, ki zagotavlja pravično ravnotežje med željo po oblikovanju usklajenih pravil in spoštovanjem posebnih kulturnih praks posameznih držav ob upoštevanju načela subsidiarnosti.

Kot prvo bi poudaril sistem označevanja za strelno orožje in njegove bistvene dele, nenazadnje za zagotavljanje njihove sledljivosti, obveznost hranjenja podatkov najmanj 20 let, strožje spremljanje spletne prodaje glede na njena znana tveganja, omejitev uporabe strelnega orožja za mladoletne in za osebe, za katere je verjetno, da bodo ogrozile javno varnost, ter uvedbo splošnih načel o onesposobitvi strelnega orožja.

Kot drugo opozarjam, da je bila ohranjena zdajšnja razvrstitev v štiri kategorije, in sicer zaradi spoštovanja že omenjenih kulturnih in tradicionalnih praks, pri čemer se bodo do leta 2012 ponovno ocenile dobre in slabe strani morebitnega zmanjšanja na le dve kategoriji.

Vendar zaradi pomanjkanja razpoložljivosti Sveta evropsko dovoljenje za strelno orožje ne bo edini dokument, potreben za nošenje orožja, in po mojem mnenju je to izgubljena priložnost.

  Lasse Lehtinen, v imenu skupine PSE. – (FI) Gospod predsednik, iskreno se zahvaljujem poročevalki, gospe Kallenbach, drugim poročevalcem v senci in gospe McCarthy, predsednici odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, za pomoč pri tem zapletenem zakonodajnem paketu. Ko smo skoraj pred dvema letoma začeli z delom, smo bili prepričani, da bo to predvsem tehnični ukrep, katerega edini namen je bil, da protokol ZN o strelnem orožju postane zakonodaja EU. Vendar je bil proces vse prej kot tehničen. Nekateri so želeli povsem prepovedati orožje in ljudem omejiti njegovo zakonito uporabo, medtem ko so nekateri zavračali vsako vrsto nadzora pri nakupu in uporabi orožja.

Vendar smo pod vodstvom naše poročevalke, gospe Kallenbach, našli uravnotežen kompromis med glavnimi skupinami, ki upošteva varnost posameznikov in družbe ter potrebe tistih, ki uporabljajo orožje v prostem času, in tudi lovcev, na primer. Dobro je, da se bo moralo celotno orožje v EU registrirati, ker se ga bo tako lahko lažje izsledilo, ter da bodo morale države članice v prihodnje evidentirati podatke o orožju in njegovem lastniku za obdobje 20 let. Prav tako je pomembno, da direktiva zajema ponaredke in predelano orožje. Življenje lovcev in športnih strelcev bo zelo olajšano, ko bo evropsko dovoljenje za strelno orožje edini dokument, ki ga bodo potrebovali za potovanja iz ene države v drugo, pri čemer zanj ne po treba plačati nobene pristojbine.

Starostna omejitev 18 let, ki jo predvideva direktiva, in njene izjeme so po mojem mnenju smiselne. To na primer pomeni, da se bo v moji državi, na Finskem, več tisoč registriranih mladoletnih lovcev lahko še naprej ukvarjalo s svojim hobijem z dovoljenjem staršev, tako kot so se do zdaj. Direktive, kot je ta, se izkažejo za dragocene v očeh javnosti. Štiri svoboščine EU se bodo prav tako okrepile, ko se bo EU razvila v varno območje notranjih pravic.

  Samuli Pohjamo, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, tudi jaz se najprej zahvaljujem poročevalki, gospe Kallenbach, za zelo dobro poročilo. Za prihodnost vseh je pomembno, da se nezakonita proizvodnja strelnega orožja in trgovina z njim preprečita. Poročilo bo pripomoglo k uresničevanju tega cilja.

Finci smo se spraševali, ali se naj mladim dovoli, da še naprej lovijo za zabavo, ali ne. Za ta šport je na Finskem potrebno dovoljenje in se tudi natančno nadzoruje, poleg tega pa so na voljo navodila izkušenih lovcev glede varne in odgovorne uporabe orožja. Pomembno je, da se bosta ta dobra praksa in dolga tradicija na Finskem lahko nadaljevali tudi po sprejetju nove direktive. Pomembno je, da jutri sprejmemo skrbno pripravljen kompromis, v katerem so različne prakse v državah članicah združljive ter države članice lahko pod določenimi pogoji dovolijo nakup in posedovanje strelnega orožja za namene lova tudi za osebe, mlajše od 18 let.

  Andrzej Tomasz Zapałowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, zelo pomembno je, da se posedovanje strelnega orožja nadzira, če želimo zagotoviti varnost ljudi, ki živijo v Evropi. Seveda ne smejo nobene zadevne določbe neupravičeno omejiti pravice državljanov, da si zagotovijo varnost na svoji lastnini, in prav tako ne smejo omejiti njihove pravice do zagotovitve osebne varnosti pri opravljanju pomembnih javnih nalog ali potem, ko so jih opravili.

Poleg tega so državljani upravičeni do posedovanja orožja, ki je del družinske dediščine ali se uporablja za lov ali športno streljanje. To je vse del evropske tradicije. Vse omejitve morajo biti povezane s psihološkim stanjem posameznika in se morajo uporabljati tudi za osebe, osumljene kršitev, ki se štejejo za kaznivo dejanje. Poleg tega menim, da se morajo takšne omejitve uporabljati za osebe, ki javno zagovarjajo fašizem in radikalni komunizem ter za skrajne islamske aktiviste.

V Evropi je zdaj na voljo tehnologija, ki vsakomur, ki je ročno spreten, omogoča sorazmerno hitro izdelavo amaterskega strelnega orožja. Izvajanje nepotrebnih omejitev zato ne bo preprečilo, da kriminalne združbe ne bi posedovale strelnega orožja, in bo neupravičeno omejilo pravice državljanov, vključno z njihovo pravico do samoobrambe. Naše mejne kontrole je treba še naprej krepiti, ker nezakoniti priseljenci še vedno lahko pridejo v Evropo, še lažje pa je vanjo vtihotapiti orožje.

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, cilj predlaganih sprememb direktive EU o orožju je izboljšanje nadzora orožja. Imeli bomo boljše označevanje in strožje zahteve glede trgovine z orožjem in njegovo proizvodnjo. To je dobro in zlasti je dobro, da odbor želi še dodatno poostriti te zahteve. To vprašanje je posebno pomembno, če ga obravnavamo v okviru tragičnega smrtonosnega streljanja na šoli Jokela na Finskem pred nekaj tedni. Kombinacija razpuščenih mladostnikov, širjenja kulture nasilja v internetu in dostopa do orožja je žal smrtonosna. Zato so strožji ukrepi, ki jih moramo zdaj sprejeti, izredno pomembni.

Prav tako je dobro, da je to direktiva o minimalnih zahtevah. Drugače rečeno, države članice gredo lahko še dlje in imajo še naprednejšo zakonodajo. Želim, da bi celotna zakonodaja EU izhajala iz te osnove. To bi rešilo veliko težav. Očitno bomo lahko dosegli soglasje na prvi obravnavi. To je dobro, ker bomo tako prihranili čas in sredstva, ki jih lahko namenimo čemu drugemu, na primer delu za doseganje mirnejše in otrokom prijaznejše družbe.

  Hélène Goudin, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, lov je star običaj. Vsaka država članica ima svojo edinstveno lovsko tradicijo, ki jo mora zaščititi. Zato današnja razprava predstavlja zaključek dolgega procesa. V procesu so si nasprotovala odločna stališča, potekalo je veliko razprav in poročevalci v senci niso smeli sodelovati pri tristranskih srečanjih.

Veliko izvirnih predlogov bi lahko ogrozilo lovske kulture držav članic. Žal evropsko dovoljenje za strelno orožje ni zadostovalo kot edini dokument, potreben za občasno uporabo lovskega in športnega orožja v drugi državi članici. Prost pretok je omejen, ker lahko nekatere države članice zahtevajo dodatne dokumente. Lovci in športni strelci iz Skupnosti bodo izpostavljeni večji birokraciji kot osebe iz tretjih držav. Na srečo so bile pristojbine za takšna dovoljenja prepovedane.

Med procesom sem kot poročevalka v senci poskušala vplivati na končno poročilo, kadar sem se smela udeležiti srečanj. Pri svojem delu sem se osredotočala predvsem na dve vprašanji. Prizadevala sem si preprečiti prepoved naročanja orožja prek interneta in predvideti spremembe glede možnosti za izjeme v šolah, ki ponujajo usposabljanje na področju upravljanja narave in strelskih veščin. V oddaljenih regijah bi prepoved nakupa orožja prek interneta preprečila dostop do orožja za namene lova. Na Švedskem imamo zdaj dobro pravno ureditev glede internetnih nakupov, ki so jo sprejeli tako lovska skupnost kot organi oblasti.

Drugo vprašanje je zadevalo merilo najnižje starosti, ki bi vplivalo na različne vrste programov za višje letnike srednjih šol. Na Švedskem ima usposabljanje za lov pomembno vlogo pri poučevanju prihodnjih generacij o lovu in varstvu lovnih živali. Zdaj se lahko naše lovske tradicije ohranijo. Kar je bil prej okoren birokratski predlog, je zdaj postal sprejemljiv, vendar ne idealen kompromis.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, zaradi Schengna in vedno brutalnejših kriminalnih tolp je nedvomno bistveno, da se na področju nezakonitega posedovanja strelnega orožja in organiziranega kriminala sprejme odločnejši pristop. Vendar je celotna stvar smešna, če se nedolžni državljani, lovci in športni strelci dejansko obravnavajo enako kot kriminalci. Namesto tega mora biti glavna prednostna naloga povečanje števila policistov, ki se je v zadnjih letih zmanjšalo.

V Združenem kraljestvu se je število kaznivih dejanj povečalo, odkar je bila uvedena popolna prepoved kratkocevnega strelnega orožja, in po mojem mnenju bi se morali glede tega zamisliti. V današnjih nemirnih časih, ko država varčuje na področju varnosti, mora biti nedolžnim državljanom, ki so duševno zdravi, dovoljeno, da se lahko branijo pred napadom, ki ogroža njihovo življenje. Dejstvo je, da večina kaznivih dejanj ni storjenih z zakonito nabavljenim orožjem.

EU bi se morda morala bolj osredotočiti na boljšo zaščito svojih meja, na primer s povečanjem virov za FRONTEX, in na boljše sodelovanje na področju varnosti.

Države EU imajo povsem uporabno zakonodajo o strelnem orožju in če se zahtevajo ali so potrebne strožje določbe, je treba ustrezne odločitve sprejeti v zadevnih državah.

  Andreas Schwab (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, če glede na izhodiščno stanje te dokumentacije pogledamo, kako daleč smo prišli, lahko dejansko rečemo, da smo uspeli to zelo sporno vprašanje postaviti nazaj na objektivno osnovo. V sodelovanju z odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve smo našli rešitev, ki omogoča boljši nadzor strelnega orožja po vsej Evropski uniji ter upošteva upravičene interese športnih strelcev in lovcev, ki so zaskrbljeni zaradi čezmerne birokracije in registracijskih zahtev. Zelo sem hvaležen komisarju Verheugenu ter tudi predsednici odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Arlene McCarthy in seveda našemu poročevalcu v senci, ki je s poročevalko in drugimi udeleženimi kolegi več mesecev trdo delal na tej dokumentaciji. To ni bila preprosta zadeva za različne vpletene skupine, vendar menim, da smo dosegli kompromisno rešitev, ki je bila, glede na položaj v Svetu, edina mogoča pot.

Kar zadeva trgovinski del, ki ga zajema protokol ZN in nas še čaka, je vprašanje, ali je Komisija sposobna predstaviti predlog, ki bo splošno sprejet v Svetu in bo nekoliko olajšal delo Parlamenta. Brez ironije, gospod komisar, povsem resno vam želim uspešno prepričevanje vaših kolegov v Svetu, da obveznosti, ki so jih sprejeli v skladu s protokolom ZN, seveda veljajo tudi za EU.

Zato se zahvaljujem vsem, ki so prispevali k strpnosti pri tem zelo spornem vprašanju. Menim, da je bila s kompromisom dosežena dobra rešitev za vse strani, in upam, da bomo lahko jutri ta kompromis z veliko večino potrdili.

  Arlene McCarthy (PSE). – Gospod predsednik, govorim kot zaskrbljena poslanka in ne kot predsednica odbora. Menim, da lahko s tem novim zakonodajnim predpisom o orožju našim državljanom pokažemo, da lahko Evropa dejansko ukrepa v zvezi z reševanjem problema nezakonitega orožja. V Veliki Britaniji imamo stroge zakone, vendar bo orožje brez tega zakonodajnega predpisa EU še naprej prisotno na ulicah mest, kot sta Manchester in Liverpool.

Kolegi poslanci, to je kopija pištole Smith & Wesson z naboji premera 9 mm, tj. orožja za streljanje s slepimi naboji ali plinom CS, ki se lahko predela v orožje, ki strelja prave naboje. Vendar preplah ni potreben, saj pištola ni polna; čeprav se lahko predela, ni predelana. Takšna pištola je tragično ubila 12-letno deklico Kamilah Peniston iz Manchestra. Matere v boju proti nasilju (Mothers Against Violence), ki so izgubile svoje otroke zaradi kaznivega dejanja s strelnim orožjem, so me vprašale, kje izvira to orožje in kako si v Parlamentu prizadevamo, da bi ustavili nezakonito tihotapljenje tega smrtonosnega orožja.

Na glavni policijski postaji v Manchestru so mi povedali, da je od vsega zaseženega strelnega orožja v lanskem letu 46 % predelanega orožja. Predelano orožje je zdaj poceni in priljubljeno pri kriminalcih, zato je vedno večji problem v Evropi in ne samo v Združenem kraljestvu.

Zato se zahvaljujem komisarju Verheugenu, naši poročevalki gospe Kallenbach, gospodu Alvaru in 25 državam članicam, da podpirajo moje predloge sprememb za ukrepanje v zvezi s tem orožjem in strožji nadzor nad njim. Če bi se to orožje nadzorovalo z istim nadzornim sistemom, kot se nadzoruje pravo ročno strelno orožje, bi kriminalne združbe prišle do njega veliko težje, količina pretihotapljenega orožja, ki je v Veliki Britaniji prepovedano, pa bi bila manjša.

Združenje višjih policijskih uradnikov v Združenem kraljestvu (The Association of Chief Police Officers in the UK) podpira ta zakonodajni predpis in njegove zahteve glede orožja, ki se lahko predela, in deaktiviranega orožja ter glede označevanja, sledljivosti in nadzora prodaje orožja prek komuniciranja na daljavo, vključno z internetom, v celoti.

Po nedavnem tragičnem streljanju na Finskem in poskusu streljanja v šoli v Nemčiji je jasno, da potrebujemo strožje standarde nadzora orožja za celotno Evropo. To je Evropa, ki je pragmatična in izvaja praktične ukrepe za zaščito svojih državljanov.

Tragične in nesmiselne smrti mladih ljudi iz moje regije, npr. smrti 15-letnega Jessieja Jamesa, 11-letnega Rhysa Jonesa in 12-letne Kamilah Peniston, so zelo občutljiva tema. Življenje so izgubili proti svoji volji. V Evropi jim, pa tudi njihovim družinam, dolgujemo zagotovilo, da bomo odstranili to orožje z ulic.

  Siiri Oviir (ALDE). – (ET) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje.

V današnji nevarni družbi je vsako prizadevanje za povečanje varnosti ljudi zares dobrodošlo. Varnost je pogoj za vse svoboščine. Varnost je osnovna vrednota demokratične družbe.

Spomin na masaker v šoli Jokela je še svež, pri čemer ta dogodek ni bil prvi tak primer. Vendar moramo zagotoviti, da je bil zadnji.

V skladu s podatki Svetovne zdravstvene organizacije je med glavnimi vzroki za slabo zdravstveno stanje ali prezgodnjo smrt med osebami, starimi od 15 do 44 let, po vsem svetu na tretjem mestu medsebojno nasilje in na četrtem mestu samomor.

Pri tem je velikokrat uporabljeno strelno orožje. Enostaven dostop do strelnega orožja je povezan z višjimi stopnjami umrljivosti zaradi strelnega orožja.

Zelo pomembno je, da se Evropska unija zaveda, da je treba poudarek preusmeriti na posebne grožnje.

Poudariti želim še en vidik. Od prenosa direktive leta 1993 se je internet zelo razvil in postal elektronska tržnica.

Zato je cilj direktive, da se prepreči trgovina z orožjem, mogoče doseči le, če se na njeno področje uporabe vključi trgovanje prek interneta.

Zato menim, da se morajo države članice Evropske unije na položaj v zvezi z zadevnim strelnim orožjem odzvati ustrezno in skladno. Zato potrebujemo usklajene preventivne in kazenske ukrepe, ki jih moramo vključiti v vsako politiko.

Za konec se zahvaljujem poročevalki in tistim, ki so z njo sodelovali.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe McCarthy želim le reči, da je strelno orožje v Parlamentu prepovedano.

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, ker imam čas samo za eno stvar, opozarjam na neenakopravni način, na katerega se uporablja evropsko dovoljenje za strelno orožje v praksi, zlasti v zvezi z lovsko družino. Če želi lastnik registriranega orožja loviti v večini držav EU, ob vstopu v posamezno državo preprosto pokaže svoj Europass; ob vstopu v Združeno kraljestvo mora predložiti svoj izvirnik Europassa vnaprej in nato čakati šest do osem tednov, da ga pregleda lokalna policija. Tako je v obdobju preverjanja brez dovoljenja, zato ne more loviti v drugih tretjih državah.

Takšni birokratski postopki, ki zelo škodujejo spodbujanju lovskih počitnic v Združenem kraljestvu, vključno v moji volilni enoti na Severnem Irskem, niso potrebni. Zagotovo bi bila sprejemljiva tudi vnaprejšnja fotokopija Europassa. Zato upam, da bo to odstopanje obravnavano pravočasno.

  Michl Ebner (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, osnova za predlog spremembe te direktive sta bila protokol ZN in vprašanje, kako se lahko učinkovito borimo proti terorizmu. To je bila tudi osnova za predlog Komisije. Predlog poročevalke ima precej revolucionaren pristop k veljavni direktivi.

Če pogledamo, o čem danes razpravljamo in bomo jutri glasovali, lahko vidimo, da gre za kompromis, ki, kot dostikrat, vseh strani ne zadovolji povsem. Kompromis je tak: na eni strani se poskušamo boriti proti vsemu, kar je nezakonito, in pri tem nismo nikoli dovolj strogi, in na drugi strani ne želimo v celoti otežiti uporabe zakonitega strelnega orožja. Zagotovo bi bila pri nekaterih vidikih, kot so kategorije ali registracija, primernejša strožja pravila na podlagi subsidiarnosti, vendar glede tega nismo bili povsem uspešni. Vendar smo zdaj začeli in videli bomo, kako bo stvar delovala v praksi in kako se bodo države članice lotile tega vprašanja.

Menim, da je ta kompromis lahko uspešen, in vem, da so vsi sodelujoči trdo delali, da so ga dosegli, zato se jim tudi jaz zahvaljujem.

Vendar moramo biti po mojem mnenju v zvezi s tem ves čas pozorni na razliko med zakonitim in nezakonitim strelnim orožjem. Vprašanje nezakonitosti moramo obravnavati odločno in stalno, vendar moramo na pravnem področju za merilo imeti razumen pristop in čim manj birokratske zapletenosti.

  Véronique Mathieu (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, besedilo, o katerem bomo jutri glasovali, je kompromis, ki končno ustreza skoraj vsem uporabnikom zakonitega strelnega orožja. Izvirno besedilo Komisije je bilo za nas povsem sprejemljivo, kar velja tudi za stališča Sveta. Poročevalka je žal sprejela dokaj nenavadna stališča in morali smo se precej boriti proti njenim prvotnim zamislim. Zahvaljujem se gospodu Podesti za njegovo zares težaško delo, potrpežljivost in diplomacijo v skupini PPE in na mnogih delovnih sestankih.

Kompromisi, ki smo jih sklenili, ustrezajo vsem uporabnikom zakonitega strelnega orožja. Francoski lovci so precej zadovoljni, da so se ohranile štiri kategorije: to je pomembno vprašanje za Francijo in zelo sem zadovoljna, da smo jih uspeli ohraniti. Z veseljem lahko tudi povem, da se strinjam s centralnim registracijskim sistemom, ker bomo lahko izsledili strelno orožje. Menim, da je to najpomembnejša točka za varnost državljanov. Tudi trgovci z orožjem so zadovoljni z označevanjem CIP. Zadovoljni smo tudi s prodajo na daljavo. Z besedilom kot celoto smo sorazmerno zadovoljni.

Vseeno menim, da bi morali na podlagi dela v zadnjih letih razmisliti o začetnih stališčih poročevalcev, in mislim, da moramo biti previdni pri sprejemanju preveč neprilagodljivih stališč glede nekaterih začetnih vidikov. Če Komisija, Svet in skupina PPE ne bi trdno zagovarjali svojih stališč, bi se po mojem mnenju usmerili proti besedilu, ki ga ne bi bilo mogoče uporabljati, ter proti zelenim stališčem in ideologiji, ki bi bila v veliko škodo lovcem in zakonitim uporabnikom strelnega orožja.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospo McCarthy želim vprašati, ali je orožje, ki ga ima s seboj, označeno in registrirano, ter ali ima dovoljenje, da ga lahko prinese v Parlament.

  Arlene McCarthy (PSE). – Gospod predsednik, na to vprašanje moram odgovoriti, ker je jasno, da gospod Rübig ne razume zakonodaje, ki jo ima pred seboj. Ker to orožje ni opredeljeno kot strelno orožje, dovoljenje zanj ni potrebno: vsakdo z ulice ga lahko kupi, tudi kriminalec. Zato mora gospod Rübig pravilno upoštevati dejstva, preden jih komentira.

Kljub temu pa izpostavljam vprašanje o pravilnosti postopka glede obtožbe, ki jo je izrekla gospa Goudin, in popravljam zapisnik. Iz tega dialoga ni bil izključen noben poročevalec v senci. Skupina IND/DEM je bila povabljena, naj sodeluje v obravnavi tega vprašanja, zato je pred 18 meseci imenovala poročevalca, vendar ta ni sodeloval na nobenem zasedanju odbora, predstavitvah ali pogovorih v odboru. Gospa Goudin zelo dobro ve, da je bila na mesto poročevalca v senci, ki ni sodeloval v navedeni obravnavi, imenovana šele pred dvema tednoma.

Zagovarjala bom delo našega poročevalca, poročevalcev v senci in odbora, ker jemljemo svoje zadeve resno, opravljamo resno delo, pri čemer bi morala svoje delo jemati resno tudi skupina IND/DEM.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

(1) Glej „Izjave Komisije k razpravi“.

22. Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0399/2007), ki ga je v imenu odbora za promet in turizem pripravil gospod Costa, z naslovom Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem [2006/2129(INI)].

  Paolo Costa, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, poročilo, ki ga predstavljam in ki sem ga sestavil v sodelovanju s številnimi kolegi, dejansko izhaja iz poročila, ki ga je ta parlament že sprejel, to je poročilo gospoda Queire, s katerim je Parlament poskušal prispevati k evropski turistični politiki.

Navdih za to poročilo je potreba po oblikovanju drugačnega, upam, da bolj praktičnega, pristopa k politiki Evropske unije na področju turizma, ki je zdaj omejena z določbami Pogodbe.

Države članice v skladu s Pogodbo niso prenesle veliko odgovornosti za turizem na evropske institucije in reči moram, da tudi pogodba, ki naj bi jo potrdili in za katero upam, da jo bo Unija sprejela naslednji mesec v Lizboni, ne bo znatno povečala uradnih pristojnosti EU na področju turizma.

Vendar veljavne pogodbe Uniji hkrati omogočajo izvajanje številnih politik, ki zelo vplivajo na turizem in na možnost njegove krepitve ali ohranjanje konkurenčnosti Evrope kot vodilne v svetu.

Zato je namen tega poročila, da se opredelijo različne možnosti. Seznam, ki smo ga s skupnimi močmi pripravili v tem parlamentu, je le okviren in upam, da ga bomo lahko razširili. To je seznam možnosti za uporabo cele vrste obstoječih pristojnosti EU v korist turizma.

Naj navedem le dva primera: turist je nekdo, ki potuje, torej lahko več naših prometnih politik obravnavamo ali ponovno preučimo v okviru turizma in v korist turizmu; turist je potrošnik, torej lahko številne ukrepe EU za varstvo potrošnikov ponovno preučimo v smislu zahtev na področju turizma.

Širše gledano pa so turisti, zlasti tisti, ki pridejo v Evropo iz tretjih držav, ljudje, ki prečkajo meje, tako kot drugi prečkajo meje iz različnih razlogov. Vizumsko politiko in politiko priseljevanja Evropske unije je treba skrbno popraviti, da bo ta privlačna za čim več turistov.

Turisti dandanes veliko pogodb podpišejo neposredno, s pomočjo spletne tehnologije, kar jim ne zagotavlja popolne zaščite. EU lahko veliko naredi za turiste tako, da zavaruje takšne pogodbe ali uvede pogodbe, ki zagotavljajo zaščito. Vendar zdaj ne bom govoril o podrobnostih.

Na kratko, vsi priznavamo, da je turizem ena od najobetavnejših evropskih gospodarskih panog, in po mojem mnenju lahko rečemo, da se, predvsem zaradi kohezije, splača držati našega glavnega cilja, tj. razvoja turističnega gospodarstva; to pomeni, da čim bolj izkoristimo vire, kot so kulturni in okoljski viri, kar je mogoče narediti tako, da se v celoti izkoristijo uradne pristojnosti Unije.

Namen tega poročila je zato spodbuditi Komisijo in Svet, da predvidita sklop pobud, ki uradno spadajo na druga področja pristojnosti, to so, kot sem rekel, varstvo potrošnikov, prometna varnost, jamstva za nekatere pogodbe, povezane s turizmom, politika priseljevanja, usklajene promocijske kampanje prek meja Evrope in tako naprej, torej da oblikujeta sklop pobud, paket turističnih pobud. Trdno sem prepričan, da te pobude lahko pomenijo dejanski prispevek evropskih institucij k ohranjanju in razvoju sektorja, ki je, kot vsi vemo, zelo pomemben in bo še pomembnejši v prihodnosti Evropske unije.

  Günter Verheugen, komisar. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čestitam predsedniku odbora, gospodu Costi, za njegovo poročilo. To poročilo prikazuje, kako zelo različne politike Skupnosti vplivajo na turizem, in predvsem kaže, kako pomemben je ta sektor za celotno Evropo.

Turizem je izraz evropskega življenjskega sloga in blaginje, vendar je tudi ključni gospodarski sektor z velikimi možnostmi za rast in zaposlovanje. Dejansko turizem neposredno in posredno predstavlja več kot 10 % bruto domačega proizvoda v Evropski uniji in zagotavlja okoli 12 % delovnih mest.

Vendar ni le Evropa tista, ki poskuša izkoristiti izredne gospodarske možnosti, ki jih ponuja razvoj turizma. Opremiti se moramo z zmogljivostmi, ki nam bodo omogočile uspeh v konkurenci z drugimi tradicionalnimi in novimi turističnimi trgi.

Evropa lahko izhaja iz konkurenčnih prednosti, zaradi katerih je že zdaj zelo privlačna destinacija. Imamo neprimerljivo dediščino in edinstveno geografsko koncentracijo privlačnih in kulturno raznolikih krajev ter smo upravičeno znani po storitvah na visoki ravni.

To so naši aduti, ki jih moramo uporabiti, če želimo v prihodnosti razviti Evropo kot turistični produkt. Povsem preprosto, naše destinacije morajo biti najboljše in najprivlačnejše ter morajo predstavljati ponudbo, zaradi katere bodo želeli Evropejci in tisti, ki niso iz Evrope, počitnice vedno znova preživeti tukaj.

To pomeni, da je treba merila, ki jih je treba izpolnjevati v drugih sektorjih našega gospodarstva, izpolnjevati tudi v turizmu: evropski turizem mora biti produkt, ki je inovativen in zagotavlja optimalno izbiro za potrošnike, izpolnjuje najvišje standarde kakovosti ter je čim bolj okolju prijazen. Na kratko, mora biti proizvod, ki izraža naše evropske vrednote in odlike.

Naj navedem nekaj primerov, kako spodbujamo sodelovanje in ohranjamo konkurenčnost v sektorju turizma. Prejšnji mesec smo imeli na Portugalskem evropski turistični forum, letni dogodek, na katerem se zberejo vsi akterji v tem sektorju ter ki je odlična priložnost za sodelovanje in predstavitev Evrope. Ob tej priložnosti sem imel čast podeliti nagrado „Evropske destinacije odličnosti“ 10 evropskim destinacijam, ki so bile nominirane za najboljše nove evropske podeželske destinacije odličnosti. Ta pilotni projekt pomaga izboljšati prepoznavnost vseh evropskih destinacij zunaj Evrope ter poudariti raznolikost in kakovost turizma v Evropi. Opozoriti želim, da je bila potreba po takšnem projektu izrecno izražena v prejšnjem poročilu Parlamenta, ki ga je pripravil gospod Queiró. Zahvaljujem se Evropskemu parlamentu in zlasti gospodu Costi za veliko podporo tej uspešni pobudi. Veseli me, da v drugem krogu natečaja zdaj sodeluje veliko več držav.

Zdaj tudi že lahko rečemo, da je bil spletni portal „destinacija Evropa“ uspešen in zagotavlja dobro osnovo, ki jo je mogoče še razširiti. Zdaj preučujemo druge načine za izboljšanje podobe Evrope kot turistične destinacije in pri tem upamo na vašo podporo.

Za konec naj poudarim, da je večja trajnost v turizmu ključni vidik naše politike. Prepričan sem, da bomo z vključitvijo trajnostnih vidikov na vsa področja turizma lahko ohranili konkurenčne prednosti, zaradi katerih je Evropa že najprivlačnejša turistična destinacija na svetu.

Komisija je prejšnji mesec predstavila svoj novi „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“. Ta program vključuje odzive na zahteve, izražene v tem in prejšnjem poročilu Parlamenta. Menim, da si tudi tukaj lahko še naprej obetamo dobro sodelovanje v prihodnosti.

Upam, da bodo program sprejele vse zainteresirane strani na področju turizma in tudi turisti, kar pa, glede na to, da vsi v tem parlamentu pogosto potujemo, vključuje tudi nas.

PREDSEDNICA: Diana WALLIS
Podpredsednica

  Stavros Arnaoutakis, pripravljavec mnenja odbora za regionalni razvoj. − (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, sektor turizma je izredno pomemben. Neposredno in posredno ustvarja več kot 10 % BDP Evropske unije ter zaposluje okoli 12 % delovne sile. Čeprav to področje ne spada pod pristojnost Evropske unije, je na voljo veliko ukrepov, ki lahko prispevajo k pozitivnem trendu v sektorju in njegovemu trajnostnemu razvoju. Številni od teh so že vključeni v poročilo in ob tem tudi sam čestitam poročevalcu.

Na izzive, s katerimi se srečuje turizem, se je treba odzvati s skladno politiko na ravni EU: tj. obsežen in konkurenčen okvir delovanja s posebnimi kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji. V novem načrtovalnem obdobju in glede na cilje, ki so bili določeni v spremenjeni lizbonski strategiji, sta sodelovanje in sinergija potrebna na vseh ravneh, tj. evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bo lahko sektor turizma prispeval k doseganju teh ciljev. Prav tako je treba uskladiti politike in ukrepe, ki neposredno ali posredno vplivajo na sektor turizma.

Gospe in gospodje, poudarjam, da smo na vprašanje, kakšen sektor turizma želimo v Evropski uniji, že odgovorili. Želimo uspešen sektor, ki se bo razvijal v skladu z načeli trajnosti, bo ponujal visokokakovostne turistične produkte in storitve ter ne bo nikogar izključeval. Če bomo vsi sodelovali na vseh ravneh, lahko ta cilj dosežemo.

  Marie-Hélène Descamps, pripravljavka mnenja odbora za kulturo in izobraževanje. − (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, turizem je izredno pomemben za EU. Zagotovo zelo vpliva na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Poleg tega spodbuja tudi vključevanje, dialog med različnimi narodi in medsebojno poznavanje kultur, s čimer prispeva k razvoju občutka evropskega državljanstva. Ker nimamo skupne turistične politike, je treba vprašanja v tej gospodarski panogi, ki zajema več področij ter vključuje celo vrsto storitev in poklicev, obravnavati na evropski ravni.

Poročilo, ki nam je bilo danes predloženo, razkriva to potrebo. Zato moram čestitati poročevalcu za njegovo odlično delo in natančneje za podporo nekaterim prednostnim nalogam, ki jih je navedel odbor za kulturo in izobraževanje. Evropa je zaradi svoje raznolikosti in bogastva še vedno najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu. Ponovno moramo preučiti naše politike in jih posodobiti, tako da bodo bolj upoštevale kulturo, saj bomo tako lahko ohranili ta položaj. Prav tako moramo poudariti potrebo po ohranitvi evropske naravne in kulturne dediščine, spodbujati tradicionalno kulturo, zlasti popularno in umetniško obrt, trgovino in spretnosti, ki počasi izginjajo, ter spodbujati pobude za povečanje vrednosti in prepoznavnosti te dediščine.

V zvezi s tem moramo poleg drugih ukrepov podpirati uvedbo znaka evropske kulturne dediščine, ki bo zagotovo povečal občutek naših sodržavljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru in identiteti. Prav tako je bistveno, da spodbujamo razvoj nove tehnologije, ki je zdaj in bo tudi v prihodnosti zelo pomembna pri prodaji turističnih produktov, spodbujanju kulturnih dobrin in dogodkov ter upravljanju in ohranjanju različnih krajev.

Končno moramo v sodelovanju z vsemi turističnimi akterji na vseh ravneh spodbujati trajnostni in visokokakovostni turizem, ki je konkurenčen, okolju prijazen, odgovoren in predvsem vsakomur dostopen.

  Luís Queiró, v imenu skupine PPE-DE. – (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, v poročilu, o katerem razpravljamo in za katerega čestitam poročevalcu, je ustrezno navedeno, da se v sektorju turizma križajo poti številnih politik Evropske unije ter da ta sektor zelo vpliva na rast in zaposlovanje ter tudi na socialno in ozemeljsko kohezijo. Zato je treba poznati nekatere vidike turistične politike v skladu z opredelitvijo osnovnih načel v resoluciji Parlamenta z dne 8. septembra 2005, za katero sem bil poročevalec.

Prvi vidik zadeva poenostavitev in uskladitev postopkov za izdajo vizumov za vstop v države članice, zato da bi se zmanjšali njihovi stroški in se turistom iz tretjih držav olajšal vstop v Evropsko unijo. Vendar menimo, da je prav, če ne bistveno, da se ohranijo varnostna pravila, potrebna zaradi boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju. Prav tako menimo, da je treba posodobiti sistem za zbiranje statističnih podatkov, vključno s satelitskimi računi, saj lahko javni organi in sektorski akterji ključne strateške odločitve, na podlagi katerih bo lahko Evropa ohranila svoj vodilni položaj, sprejemajo le s posodobljenimi in zanesljivimi podatki.

Omeniti moram tudi spornejše vprašanje, ki zadeva morebitno uskladitev standardov kakovosti za turistične nastanitve v Evropi. Različne načine razvrščanja hotelov je treba povezati z vprašanjem varstva pravic in pričakovanj turistov ob sprejemanju njihovih odločitev. Ali bo v Evropski uniji mogoče določiti minimalne standarde varnosti in kakovosti, ki bi zagotavljali zanesljivost in preglednost informacij, posredovanih tem potrošnikom? To je vsekakor zaželeno, vendar se nam zdi, da bo to mogoče le na prostovoljni osnovi in s povabilom k sodelovanju za vse zainteresirane strani. Komisija lahko pri tem, če želi, prevzame vlogo gonilne sile.

Zdaj ni dovolj časa, da bi navedel še druge prav tako pomembne vidike tega poročila, vključno z dostopnim turizmom za turiste z omejeno mobilnostjo, pravicami potnikov, promocijo evropskih destinacij v tujini in razvojem trajnostnih politik. Vendar je bilo ustrezno prikazano, in s tem bom končal, da je Evropski parlament opravil svoje delo, in upamo, da bodo drugi javni organi skupaj z zasebnim sektorjem povečali svoje sodelovanje ter se učinkovito odzvali na izzive, ki jih prinaša razvoj obnovljene in trajnostne turistične politike EU.

  Emanuel Jardim Fernandes, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod komisar, gospe in gospodje, nova turistična politika EU, ki jo predlaga Evropska komisija in jo obravnava poročilo gospoda Coste, si v celoti zasluži mojo podporo. Podpiram jo predvsem zaradi glavnih ciljev, določenih po ponovnem zagonu lizbonske strategije, to so izboljšanje konkurenčnosti, ustvarjanje več in boljših delovnih mest, trajnostni razvoj, ter tudi zaradi instrumentov, ki jih Komisija predlaga za doseganje teh ciljev: usklajevanje s Komisijo in znotraj nacionalnih organov, sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in uvedba posameznih podpornih ukrepov.

Poročevalec, gospod Paolo Costa, ki mu čestitam za kakovostno poročilo in za pripravljenost, da je sprejel predlagane predloge sprememb, je opozoril na nekatere vidike in vprašanja, ki jih sporočilo Komisije ne navaja. Predlagal je možnosti in rešitve za prihodnjo obnovljeno turistično politiko EU, zlasti v zvezi s politiko podeljevanja vizumov, usklajevanjem standardov kakovosti, izboljšanjem vidnosti in razumevanja oznak s strani turistov, varstvom potrošnikov, dostopnostjo turizma za turiste z omejeno mobilnostjo, zagotavljanjem pravic potnikov in spodbujanjem destinacij v Evropski uniji. Po našem mnenju je povsem prav, da se ti vidiki in predlagane rešitve upoštevajo.

Osnutek poročila gospoda Coste je bil obogaten in izboljšan s številnimi predlogi sprememb, pri čemer so jih veliko vložili kolegi iz moje skupine. Da bi se okrepili pogoji iz predloga Komisije in upoštevali predlogi poročevalca, sem sam, poleg stališč, ki sem jih zagovarjal v poročilu gospoda Queire, vložil različne predloge sprememb. Ti vključujejo: potrebo po ustrezni preučitvi omejene dostopnosti, ki vpliva na regije s posebnimi naravnimi ali geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije; potrebo po obnovljeni turistični politiki EU, ki bo naredila evropski turizem trajnosten v gospodarskem, socialnem, ozemeljskem, okoljskem in kulturnem smislu; promocijo Evrope kot turistične destinacije ali zbirke privlačnih turističnih destinacij; potrebo po uskladitvi politik, ki neposredno ali posredno vplivajo na turizem; tesnejše sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v sektorju, tj. Evropsko komisijo in državami članicami, regijami, lokalnimi organi in turističnimi službami, ter boljšo uporabo sedanjih evropskih finančnih instrumentov. Zato zlasti pozivam svojo skupino, da podpre to poročilo, ter pozivam Komisijo in Svet, da ustrezno upoštevata predloge in priporočila Evropskega parlamenta.

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, turizem zagotovo predstavlja zelo velik delež našega gospodarstva, vendar v določenem obsegu predstavlja tudi dodatno oblikovanje evropske identitete in naše kohezijske politike. Seveda pogosto prispeva k ohranjanju dejavnosti na najbolj izoliranih območjih in je velikokrat glavni vir prihodka v naših najbolj oddaljenih regijah.

To obsežno poročilo opredeljuje glavne točke, na podlagi katerih lahko EU zdaj zagotovi dejansko dodano vrednost, zato da bo ta vir pametno optimizirala, da bo koristen za vse, za tiste, ki delajo v turistični industriji, za turiste in na kratko za Evropejce, z dolgoročnim ohranjanjem naših pokrajin in ekosistemov.

Ker prihajam iz regije, ki ima tri evropske sosede, sem osebno zelo občutljiva na obmejni turizem in upam, da bo ta vrsta turizma prek partnerstev pomagala izgraditi pravi življenjski prostor za evropske državljane in zunaj notranjih meja EU.

Vendar, če se hočemo bolj odpreti za turiste, ki ne prihajajo iz EU, moramo izvajati usklajeno politiko za podeljevanje turističnih vizumov. Prav tako želim, da EU uporabi statistična orodja in medsektorski pristop pri financiranju Skupnosti, da bo dosegla dobro znani učinek finančnega vzvoda za inovacije, delovna mesta, boljše ponudbe in kakovost storitev. Upam, da bomo lahko oblikovali evropske oznake kakovosti v skladu z ekološkimi in družbenimi merili ter precej enostavno povečali obveščanje in varstvo evropskih potrošnikov.

  Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, ko je Thomas Cook leta 1841 odprl svojo prvo potovalno agencijo, si zagotovo ni mislil, da bo 166 let pozneje turizem neposredno predstavljal približno 5 % prihodka evropskih držav. Dodati moram, da ob upoštevanju povezav z drugimi sektorji turizem zdaj ustvarja več kot 11 % BDP in približno 25 milijonov delovnih mest.

Zato se zahvaljujem gospodu Costi za poročilo o tako dinamičnem gospodarskem sektorju. Vsi vemo, da turizem ni neposredno zajet v predpisih Unije. Ne glede na to ima Unija pomembno vlogo pri koordinaciji in promociji, s čimer pomembno prispeva k predstavitvi Evrope kot zelo privlačne in raznolike turistične destinacije. Vpliva lahko na turizem v Uniji, na turizem, ki prihaja iz držav zunaj Unije, ter na potovanja v te države.

Ta vprašanja so zelo pomembna za nove države članice, vključno s Poljsko. Mnogi ljudje šele zdaj odkrivajo, da so lahko kraji, ki so bili prej skriti za železno zaveso, privlačne turistične destinacije. Glede na to imajo nacionalni, regionalni in lokalni organi pomembno vlogo pri spodbujanju turizma. Turizem zajema tudi tako imenovani zeleni turizem, turizem iskanja evropske kulturne dediščine, zdravstveni turizem, romanja in ekološki turizem iskanja naravnih lepot.

Veseli me, da so bile upoštevane težave invalidnih in starejših turistov, čeprav bi jim morda lahko namenili več pozornosti. Kohezijski sklad je treba pametno uporabiti za podporo razvoja infrastrukture, zlasti prometne infrastrukture. Tudi Evropski sklad za regionalni razvoj se lahko uporabi za podporo razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z internetom, ter za spodbujanje čezmejnega sodelovanja v korist turizmu v najširšem smislu. Poleg tega je treba Evropski socialni sklad uporabiti za financiranje programov usposabljanja v tem sektorju.

Za konec moram reči, da so standardi ključ do uspeha v tem sektorju. Nihče ni zadovoljen z drugorazredno kakovostjo. Turist, ki je razočaran nad standardom prevoza ali hotela, ali turist, ki ima slabe izkušnje v restavraciji, se ne bo nikoli vrnil na zadevno destinacijo. Tja bo šel le enkrat.

  Sepp Kusstatscher, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Paolu Costi. Zlasti se strinjam s tistimi vidiki poročila, ki poudarjajo pomen socialne in ekološke trajnosti. Skrbno ohranjena naravna in kulturna pokrajina je najboljši magnet za privabljanje turistov v ciljno državo.

Ključen pogoj za to, da se turisti počutijo kot zares dobrodošli gostje, je, da prebivalci države gostiteljice, torej ljudje, ki živijo in delajo tam, turizem sprejmejo. Dobra usposobljenost in splošno zadovoljstvo zaposlenih v turistični industriji sta potrebna, če želimo zagotoviti, da so gostje zadovoljni. Mobilnost je pogoj za turizem, pri čemer bodo „mehke oblike“, tj. javni prevoz, kolesarjenje ali pešačenje, spodbujale rast brez uničevanja pomembne osnove za zdravo in seveda trajnostno turistično industrijo.

To obsežno poročilo vsebuje številne zamisli, ki morajo biti več kot le pobožne želje. Verjamem, da bodo ta ekološka in socialna načela vključena v predviden Evropski program 21 za turizem.

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospa predsednica, turistična industrija je zlasti v državah, kot so Ciper, Španija, Grčija in druge, zelo pomemben gospodarski sektor, vendar Evropska komisija ne sme reči nič glede tistih, ki delajo v njej.

To je industrija, ki jo verjetno najbolj zanima uporaba prilagodljivega delovnega časa za zaposlene in za katero je značilna sezonska brezposelnost. To je tudi sektor, v katerem zaposlovanje tujih državljanov odpira dve ključni vprašanji: prvič, da se jih izkorišča, in drugič, da lahko velike hotelske verige zaradi njih izsilijo nižje plače ali ugodnosti za lokalne delavce.

Ne glede na to Evropska komisija brez posebnega komentarja preprosto potrjuje dejstvo, da je vzrok za ustvarjanje delovnih mest v tem sektorju velika stopnja zaposlitve s krajšim delovnim časom in prilagodljivim delovnim časom. Koncept dolgoročne zaposlitve je tukaj očitno le prazna obljuba.

  Etelka Barsi-Pataky (PPE-DE). – (HU) Gospa predsednica, želim opozoriti na možnosti, ki jih ponuja zdravstveni turizem. Pomembno je, da uporabimo vse razpoložljive programe za podporo zdravstvenemu turizmu, vključno z drugim programom zdravstvenih ukrepov Skupnosti. Poudarjam, da moramo v podporo zdravstvenega turizma bolj vključiti zavarovalniški sektor ter skupaj najti način za čezmejno sodelovanje s temi sredstvi.

Vprašanje je, ali bodo lahko takšne storitve postale del skupnega trga. Gre za storitve, ki ne predstavljajo le deleža gospodarske rasti, ampak tudi pomagajo evropskim državljanom, tako da lahko vsak izkoristi možnosti, ki jih ponuja zdravstveni turizem, in znotraj tega možnosti, ki jih ponuja skupni trg. Res je, da bomo za to ali bi za to potrebovali nekoliko bolje opredeljen sistem kakovosti, zato zelo podpiram pobudo gospoda Coste, ki je nedvomno začrtal pot za doseganje napredka v tej smeri. Za evropski turizem bi bilo dobro, če bi tisti, ki prihajajo iz tretjih držav, vedeli, kaj lahko pričakujejo od storitev in kaj plačujejo. Zato na kratko povedano menim, da moramo, ko govorimo o tem sektorju, turizem obravnavati veliko bolj večplastno ter moramo tudi preučiti, kaj nam te storitve lahko prinesejo z vidika skupnega trga. Najlepša hvala.

  Robert Evans (PSE). – Gospa predsednica, tudi jaz čestitam poročevalcu gospodu Costi, ki je predsednik odbora za promet in turizem in ki je prvi izpostavil, da lahko politike v skladu s Pogodbami vplivajo na turizem. Zato je zelo primerno, da se ukvarjamo s tem vprašanjem. Prav tako je pomembno, da je od turizma odvisnih najmanj 12 % delovnih mest, kot nas je malo prej opozoril gospod Arnaoutakis.

EU je danes veliko več kot le skupni trg blaga in kapitala. Je skupni trg za ljudi. Državljani EU potujejo več kot kadar koli prej, tudi kot turisti. Veliko, morda celo večina, jih ima zelo dobre izkušnje, pri čemer je jasno, da je nekatera področja turizma označila za slaba manjšina z manj srečnimi izkušnjami.

Kolege poslance opozarjam zlasti na odstavka 24 in 25, ki pozivata k določitvi izčrpnih navodil za hotele, ki so jim potrebe njihovih strank pomembne. Ta navodila bi morala upoštevati zahteve družin z otroki. Vsi hoteli ne bodo mogli upoštevati teh zahtev, vendar mora ta panoga družine dejansko začeti čim bolj upoštevati.

Prav tako mora sistem razvrščanja upoštevati potrebe starejših in invalidov. Odbor za promet je zagovarjal to v primeru letalskih družb, pri čemer je prav to zahtevati tudi od hotelov, da ne diskriminirajo te družbene skupine. Poleg tega hoteli ne bi smeli moralno presojati, katere ljudi je treba obravnavati kot pare in katere ne.

V odstavku 48 poročila je prav tako upravičeno predlagano oblikovanje listine o pravicah in dolžnostih turistov, pri čemer je izpostavljeno, da se morajo primerno vesti in hotele ter turizem spoštovati tudi turisti sami.

To poročilo je dobro, saj sporoča, da Parlament ukrepa pametno v interesu potrošnikov. Upam, da bo to sporočilo doseglo prebivalce Evrope.

  Alfonso Andria (ALDE). – (IT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, zares odlično poročilo gospoda Paola Coste vključuje nekaj izredno zanimivih zamisli.

Navedel bom le nekaj kratkih pripomb, ki temeljijo na velikih spremembah povpraševanja, ki so jih povzročile predvsem globalizacija, vedno večja prisotnost turistov iz tretjih držav na naših tleh in daljša pričakovana življenjska doba. Zaradi vsega tega moramo oblikovati turistično politiko Evropske unije, ki ustreza današnjemu času; prav tako moramo preučiti njene strateške cilje.

Gospod Queiró je poudaril potrebo po razvrstitvi hotelskih zmogljivosti. Popolnoma se strinjam z njim ter dodajam, da je treba evropske standarde kakovosti in varnosti določiti tudi za turistične produkte.

Odzvati se moramo na nove zahteve naših državljanov kot uporabnikov in potrošnikov turističnih storitev. V zvezi s tem vidikom navajam dva primera od mnogih novih zamisli iz poročila gospoda Coste: oznaka „dostop za vse“, ki bo zagotavljala dostopnost zmogljivosti za turiste z omejeno mobilnostjo, in evropski turistični program za upokojence.

Naj za konec dodam še pripombo glede usposabljanja: razmisliti moramo tudi o posebnih kvalifikacijah delavcev na področju turizma za upokojence in invalide.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Medtem ko podpiramo in cenimo veliko vidikov iz tega poročila, se moramo vključiti v to razpravo, ker želimo poudariti, prvič, da turistična dejavnost in visokokakovostni turizem zahtevata, da so poklici, ki delujejo v tem sektorju, urejeni s pravno ureditvijo, ki varuje pravice delavcev ter spodbuja kakovostna delovna mesta in usposobljenost delavcev. Po našem mnenju to med drugim zajema ustrezno poklicno usposabljanje, izboljšanje delovnih pogojev, spodbujanje stalnih pogodbenih dogovorov in dostojanstveno raven plač.

Drugič, poudarjamo, da lahko turizem prispeva k ozemeljski koheziji, gospodarskemu razvoju in regionalnemu zaposlovanju, zato je treba za politike Skupnosti in sredstva na tem področju uporabiti medsektorski pristop, zlasti z oblikovanjem posebnega programa Skupnosti za dopolnitev ukrepov držav članic. Te točke povzemajo vsebino nekaterih predlogov, ki smo jih vložili in za katere upamo, da jih bo ta parlament podprl.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospa predsednica, turizma v tem parlamentu ne obravnavamo pogosto in zato sem gospodu Costi posebno hvaležen za njegovo poročilo. Čestitam mu za odlično opravljeno delo.

Po mojem mnenju je najbolj pozitivna značilnost tega poročila trajnostni pristop k turizmu skupaj s potrebo po povečanju evropske kohezije in kakovosti življenja. Prav tako se strinjam s poudarkom na pomembnosti dostopa do turističnih storitev.

V poročilu je omenjena tudi vizumska politika. Menim, da je to bistvena zadeva, pri čemer je treba veliko pozornost nameniti spremljanju vprašanja vizumov in delovanju mejnih prehodov na ozemlju novih schengenskih držav. Rusija in Ukrajina sta izrazili zaskrbljenost v zvezi z vprašanjem vizumov za voznike, vključno z vozniki izletniških avtobusov in prevozniki. Ravno včeraj je gospod Barroso sprejel vodjo Združenja mednarodnih cestnih prevoznikov iz Ukrajine, ki so izrazili svojo zaskrbljenost. Z razmerami sem seznanjen in v zvezi s tem sem se pred mesecem dni obrnil na gospoda Frattinija. Za zdaj še nisem dobil odgovora. Menim, da je to pomembna zadeva. Bistveno je, da se Parlament in Komisija osredotočita na spremljanje izvajanja vizumske politike.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 29. novembra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Težave v zvezi z ustavno pogodbo so posledično vplivale na turistični sektor, ki mora v skladu s pristopom, o katerem razpravljamo, postati politika Skupnosti. Posamezne države članice so v zadnjih letih uveljavljale turistične strategije, ki so v tem sektorju na splošno povzročile rast v posameznih družbeno-gospodarskih okoljih 27 držav. Število turistov se je povečalo, sredstva za naložbe so bila zagotovljena, potrebe po osebju so se povečale, kar je pozitivno vplivalo na zaposlovanje. Česar do zdaj ni bilo, je jasen in obsežen načrt s strani institucij Skupnosti. Konkurenca med državami se povečuje in nove ponudbe so očitno vedno bolj na voljo v različnih delih sveta. V teh okoliščinah mora Evropa pokazati, da jim je dorasla: drugače rečeno, mora se lotiti velikih izzivov, ki se pojavljajo, in jih premagati.

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Globalizacija, demografske spremembe in povečan transport znatno prispevajo k hitri rasti turizma, kar ima velik potencial za rast in zaposlovanje. Turizem trenutno prispeva približno 4 % k BDP EU, posredno pa več kot 10 % ter zagotavlja približno 12 % vseh delovnih mest.

Turizem spodbuja ljudi k boljšemu medsebojnemu razumevanju, spodbuja oblikovanje evropske identitete ter prek stikov med družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi skupinami spodbuja dialog med kulturami. Vzpostavitev modela za evropski turizem je prednostnega pomena za Unijo, ker mora temeljiti na vrednotah, ki so povezane s kakovostjo in trajnostjo turističnih ciljev ter z enakim dostopom za vse.

Dejavno je treba spodbujati poenostavitev pravil, uskladitev politik, ki zadevajo turizem, in razširitev uporabe razpoložljivih evropskih finančnih instrumentov. Razvoj turizma mora biti trajnosten; z drugimi besedami spoštovati mora lokalne skupnosti in varstvo okolja. Za dosego tega potrebujemo podporni okvir in učinkovito strukturo, ki zajemata vse zainteresirane regionalne in lokalne strani, znotraj katerih bosta olajšana partnerstvo in učinkovito vodstvo. Za ukrepe, ki se izvajajo za uresničitev ciljev, moramo poznati temeljna načela subsidiarnosti, ki opredeljujejo razdelitev odgovornosti med posameznimi zadevnimi stranmi.

  Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Z vidika trajnostnega, celostnega regionalnega in lokalnega razvoja ima turizem velik vpliv na gospodarstvo, družbeno in ozemeljsko kohezijo EU-27. Prav tako ima pomembno vlogo pri povečevanju zaposlovanja v manj razvitih evropskih regijah, s čimer pomaga pri odpravljanju regionalnih razlik. Poleg tega ne moremo dopustiti, čeprav še ni bilo mogoče razviti doslednega medpolitičnega pristopa k turizmu na ravni EU, da bi Evropa izgubila svoj tržni delež v tem sektorju.

Komisija mora skupaj z državami članicami in regionalnimi sveti spodbujati in finančno podpreti nove oblike turizma, kot so ekoturizem, kmečki turizem, socialni in zdravstveni turizem. To obravnavam kot eno od orodij za zagotavljanje trajnostnega razvoja regij s poudarkom na varstvu naravne in kulturne dediščini ter njenem ohranjanju za prihodnje generacije.

Turizem je treba bolje podpreti z informativnimi kampanjami. Mala in srednje velika podjetja, predvsem nova turistična podjetja in podjetja, ki ponujajo nove turistične produkte ali razvijajo gospodarske dejavnosti v novih krajih ali turističnih regijah, morajo imeti boljši dostop do informacij in znati uporabljati evropske programe za financiranje prek strukturnih skladov.

Prav tako želim poudariti potrebo po izmenjavi izkušenj, pridobljenih prek turističnih projektov, ki se že izvajajo in ponujajo priložnost za učenje iz nepravilnih pristopov, ki so se uporabljali pri neuspešnih projektih, ter za izognitev podobnim napakam v drugih evropskih regijah.

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Dogodki v zadnjih letih so pokazali, da na evropski turizem, tako kot na druge gospodarske sektorje, močno vplivajo širše razmere v svetu.

Za uspešen odziv na te izzive, je bistveno bolj intenzivno usklajevanje nacionalnih politik. Povsem v skladu z načelom subsidiarnosti morajo države članice uporabljati priložnosti, ki so na voljo na ravni EU, da bi dopolnile njihove obstoječe nacionalne politike. Na ta način lahko EU prek usklajevanja učinkovito prispeva k obvladovanju vse bolj razširjene birokracije in k odpravljanju ovir znotraj turističnega sektorja. Naš cilj mora biti učinkovita uporaba razpoložljivih virov in izraba vseh priložnosti za oblikovanje sinergij, da se spodbudi svetovna konkurenčnost EU in ustvari več delovnih mest.

Pomemben korak v zvezi s tem bi bila poenostavitev vizumskih postopkov in zmanjšanje stroškov za turistične vizume v vseh državah EU.

Prav tako pozivam EU, naj sprejme enotne standarde kakovosti za hotelske zmogljivosti v Evropi, da tako izboljša preglednost pravic potrošnikov in jih hkrati okrepi. To ne sme povzročiti nikakršnega poslabšanja nacionalnih standardov kakovosti, vendar mora poslati pomembno sporočilo potrošnikom. EU mora uporabiti svoje obstoječe priložnosti za zagotovitev dejavne podpore državam članicam v tem okviru, vendar pri tem dvomi v obstoječe nacionalne sposobnosti.

23. Makrofinančna pomoč Libanonu (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Kadera Arifa v imenu odbora za mednarodno trgovino o predlogu za sklepa Sveta o zagotovitvi makrofinančne pomoči Skupnosti Libanonu (KOM(2007)0476 – C6-0290/2007 – 2007/0172(CNS)) (A6-0452/2007).

  Günter Verheugen , komisar. − – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se Parlamentu za podporo predlogu Komisije iz lanskega avgusta. Kot je v svojem poročilu poudaril poročevalec, gospod Arif, je Libanon v zelo težavnem položaju, tako politično kot gospodarsko. Njegova potreba po finančnih sredstvih je izjemna. S to makrofinančno pomočjo Evropska unija ukrepa v skladu z obljubo, ki je dala na mednarodni konferenci darovalk lani januarja v Parizu, ko smo se dogovorili, da bomo finančno podprli Libanon.

Kot veste je operacionalizacija finančne pomoči obdana z veliko negotovosti zaradi politične in ustavne krize, ki še ni bila premagana. Kljub temu Komisija ohranja obljubo, da bo zaključila vse potrebne notranje postopke, da se bo pomoč lahko nakazala, takoj ko bodo okoliščine to dopuščale.

Naši pogovori z libanonskimi organi o političnih pogojih, ki jih je treba povezati s programom, se približujejo zaključku, prav tako vam lahko zagotovim, da bodo ti pogoji povsem v skladu z akcijskim načrtom EU-Libanon, določenim v okviru evropske sosedske politike in v skladu s srednjeročnim ekonomskim reformnim programom libanonskih organov. Seveda bomo uporabljali vsa razpoložljiva sredstva, da bi čim bolj zmanjšali tveganje goljufije, korupcije in finančne zlorabe, kot se to zahteva v osnutku poročila.

Ugotavljam, da poročevalec predlaga različne spremembe k predlogu Komisije. Te spremembe bomo zelo pazljivo obravnavali ter Svetu predložili svoje mnenje. Vendar vam lahko že povem, da ne bomo ugovarjali večini sprememb v zvezi s samimi pravnimi določbami.

Komisija se zaveda, da se je moral Parlament na obravnavah o novi finančni pomoči odzvati v zelo kratkih rokih. Urnik za vse institucije, ki so sodelovale na obravnavi, je bil tesen zaradi posebne narave te finančne pomoči kot kriznega instrumenta.

Vendar se za olajšanje položaja in izboljšanje sodelovanja z odborom za mednarodno trgovino (INTA) Komisija zavezuje, da bo v prihodnosti sistematično in v naprej obveščala sekretariat odbora za mednarodno trgovino o vseh novih transakcijah finančne pomoči; to bo storila prek informativnega memoranduma, takoj ko bo na vidiku nova finančna pomoč.

  Kader Arif, poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, z zadovoljstvom vam danes predstavljam tole poročilo o dodelitvi makrofinančne pomoči Libanonu. To je priča obljubi EU, da bo državi pomagala pri obnovi po več zaporednih krizah.

Libanon je trenutno ena od najbolj zadolženih držav v svetu z razmerjem med dolgom in BDP 180 %. Posledice državljanske vojne med leti 1975 in 1990, poletna kriza z Izraelom leta 2006, stalna politična nestabilnost in slaba gospodarska politika so povzročili resno gospodarsko, finančno in družbeno krizo. Resničnost tega položaja zahteva takojšnje ukrepanje.

Na dan je prišlo, da sredstva v zvezi s sprejetjem akcijskega načrta EU-Libanon iz januarja 2007 v okviru evropske sosedske politike ne bodo na voljo do konca leta 2009. Izjemna makrofinančna pomoč, ki jo bomo sprejeli, bo premostila to vrzel ter bo imela takojšen vpliv na javne finance in bo uravnotežila plačila v Libanonu, če se bo takoj izvedla. Makrofinančna pomoč bo sestavljena iz donacije v znesku 30 milijonov EUR in posojila v znesku 50 milijonov EUR za pomoč libanonski vladi pri povojni obnovi in nadaljnjem gospodarskem preporodu.

Moje poročilo v celoti odobrava potrebo po zagotovitvi te finančne pomoči Libanonu. Vendar uvaja številne spremembe k predlogu Sveta za izboljšanje jasnosti in preglednosti.

Prvič in predvsem moramo vedeti, da mora biti pomoč strogo dopolnilna k financiranju, o katerem so se dogovorile institucije Bretton Woods, Pariški klub, dvostranski darovalci in EU v okviru drugih programov. Biti mora v skladu z zunanjimi ukrepi ali politikami EU ter zajamčiti dodano vrednost prizadevanja Skupnosti.

Svet bo prav tako moral izrecno in javno sprejeti priporočila Parlamenta glede pogojev in meril, ki veljajo za pomoč, z drugimi besedami izboljšano preglednost in povečano trajnost javnih financ, uporabo opredeljenih proračunskih in makroekonomskih prednostnih nalog, izvajanje posebnih ukrepov za preprečevanje tveganja goljufij, korupcije in zlorabe sredstev, razporeditev pomoči s pravičnim ravnovesjem med stroški po sporih, obnovo, čezmeren dolg in socialne potrebe prebivalstva ter polno skladnost z mednarodnimi standardi za demokratične in človekove pravice ter s temeljnimi načeli pravne države. Določbe o pomoči za Libanon mora pospremiti resničen napredek na področju omenjenih ciljev, to je treba določiti v sporazumu o donaciji, ki se ga pripravi skupaj z libanonskimi organi.

Poleg našega osnovnega dela v zvezi s tem besedilom želim prav tako omeniti nekatere težave, s katerimi smo se zaradi nujnosti poročila srečali med njegovo pripravo. Iz tega razloga nas morata Komisija in Svet pri vsaki prihodnji odločitvi v zvezi z odobritvijo makrofinančne pomoči precej bolje obveščati. Da bi Parlament zadovoljivo opravil svoje delo, mora v zadostnem času prejeti bolj kakovostne informacije. V zvezi s tem bi uvedba sistema zgodnjega opozarjanja s strani Komisije zagotovila hitrejšo obravnavo dokumentacije s strani pristojnega odbora v Parlamentu ter bi preprečila nepotrebne zamude, ki lahko resno negativno vplivajo na končnega upravičenca do finančne pomoči. Kakovost in skladnost našega dela ter kakovost našega sodelovanja z drugimi institucijami so močno odvisni od tega dejavnika.

V skladu s prejšnjimi resolucijami Parlamenta želim poudariti, da takšnih bistvenih instrumentov ni mogoče enostavno obravnavati kot izjemnih. Imeti mora redno pravno podlago in ne more temeljiti na priložnostnih odločitvah Sveta za takšno delovanje. Okvirna uredba o makrofinančni pomoči, določena s postopkom soodločanja, je potrebna, da se izboljšajo sistemi za preglednost, odgovornost, spremljanje in poročanje.

Prav tako se moramo hitro dogovoriti za medinstitucionalne razprave o najprimernejši pravni podlagi za to obliko instrumenta. V primeru makrofinančne pomoči za Libanon, ene od držav, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, in državo, ki je razvrščena kot država v razvoju, menimo, da mora biti pravna podlaga za ta ukrep člen 179 Pogodbe ES in ne člen 308 Pogodbe ES.

Ker je Libanon država v razvoju, Parlament vztraja, da ne smemo zanemarjati socialnih vidikov reform, ki jih lahko izvede libanonska vlada. V skladu z razvojnim programom Združenih narodov skoraj 24 % Libanoncev živi v popolni revščini, približno 52 % Libanoncev pa velja za zapostavljene. Razen tega je skoraj 9 % prebivalstva nepismenega, manj kot ena tretjina prebivalstva je končala osnovno šolo in le 13 % Libanoncev se vpiše na univerzo.

Kljub tej resničnosti moramo reči, da socialno vprašanje trenutno ni v središču libanonske politične razprave, razen tega je socialna vsebina predvidenih reform izjemno omejena, kar zadeva gospodarske in finančne skrbi. Vendar je v interesu Libanona in njegovih partnerjev, kot sem že povedal, da poiščejo pravično ravnovesje med različnimi postavkami odhodkov, zlasti pri sredstvih za izobraževanje in usposabljanje. Pri tem je treba vedeti, da imajo lahko stalne socialne neenakosti resne gospodarske in politične posledice, ki lahko podaljšajo nestabilnost države.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, pripravljavec mnenja odbora za zunanje zadeve. − (ES) Gospa predsednica, v Libanonu vladajo izjemno težke in napete razmere; jasno je, da mora država poiskati pot iz institucionalne krize. Ob upoštevanju tega bo delovna skupina odbora za zunanje zadeve naslednji teden obiskala državo, da bi storila to, kar je ta parlament vedno počel: bila priča solidarnosti naše institucije z idejo miru, razumevanja, harmonije, sprave in utrditve demokracije v tej državi.

S tem ciljem v mislih je gospod Arif pripravil svoje poročilo o makrofinančni pomoči za Libanon. Povedati mu moram, da se v odboru za zunanje zadeve nismo želeli preveč pogrezniti v tehnične podrobnosti glede na izjemno resne in napete razmere v Libanonu, ki so nastale – kot sem že povedal – po odhodu predsednika Lahouda. Kljub temu smo očitno želeli zagotoviti polno spoštovanje pristojnosti Parlamenta kot orodja proračunskega organa ter popolno jasnost in preglednost, kot je predlagal poročevalec, ter s tem pravilno in učinkovito uporabo finančnih sredstev, s čimer bi se izognili kakršni koli obliki korupcije, kot je v svojem govoru povedal komisar Verheugen.

V zvezi s tem verjamemo, da ta makrofinančna pomoč sovpada z duhom sporazuma o pridružitvi ali pridruževanja med Evropsko unijo in sredozemskimi državami v okviru prihodnjega okvira evropske sosedske politike in seveda v skladu z obveznostmi iz sporazuma, sklenjenega na tretji pariški konferenci o obnovi Libanona. Prav tako je v skladu z duhom sporazuma, sklenjenega z mednarodnimi ustanovami.

  Esko Seppänen, pripravljavec mnenja odbora za proračun. − (FI) Gospa predsednica, kot pripravljavec mnenja odbora za proračun z zadovoljstvom ugotavljam, da je odgovorni odbor sprejel predloge, ki smo jih predložili. Prav tako je bilo s strani odbora zelo pogumno, da je predlagal nov koncept „obdobja razpoložljivosti finančne pomoči“ ter ga razložil na način, ki omogoča enostavno podaljšanje veljavnosti pravnega akta s postopkom komitološkega odbora. Komisija je le izvršilni organ in ne more imeti vloge zakonodajalca. To bi postala, če bi se morala odločati o tem, kako dolgo mora trajati finančna pomoč.

V zvezi z odborom za proračun z zadovoljstvom ugotavljam, da je odgovorni odbor sprejel pozitivno stališče glede našega predloga za spremembo pravne podlage, čeprav bi to storil le ob upoštevanju prihodnjih predlogov o makrofinančni pomoči. Menimo, da je ustreznejša pravna podlaga člen 179 Pogodbe ES in ne splošni člen 308, ki se je uporabljal do zdaj. Upamo, da bosta Komisija in Svet v prihodnosti upoštevala to sporočilo Parlamenta.

  Tokia Saïfi, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, sedanja institucionalna praznina v Libanonu pomeni resno grožnjo državi in regiji na splošno. Z nefunkcionalnim parlamentom, katerega poslanci se bojijo za svoja življenja, destabilizirano vlado in ohromljenim gospodarstvom mora zdaj Libanon poiskati pot iz krize. Bolj kot kdaj koli mora EU ostati pozorna pri podpori svojim sosedom in zaveznikom.

Makrofinančna pomoč, ki jo je danes predlagala EU, je dobrodošla bolj kot kdaj koli prej. Ta izredna pomoč z omejenim rokom, katere namen je izboljšati proračunski položaj države, v kateri so bila dogovorjena prizadevanja za zmanjšanje bremena dolga uničena v morilskem sporu poleti leta 2006, v celoti spada v okvir evropske sosedske politike in evro-sredozemskega partnerstva. Zato to ni tradicionalna oblika podpore, ker bo ta proračunska podpora pomagala izboljšati politično in gospodarsko suverenost in neodvisnost Libanona. Pomoč je seveda treba preveriti z mehanizmom za boj proti goljufijam, da se zagotovi večja preglednost pri upravljanju s sredstvi in njihovem razporejanju.

Prav tako moramo zagotoviti boljše usklajevanje finančnih institucij, ki si prizadevajo za obnovo države. Dejansko moramo izvajati sosedski instrument, ukrepe Mednarodnega denarnega sklada in ukrepe Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo na dosleden način, da se zagotovi učinkovita in trajnostna pomoč. Ko konferenca v Annapolisu odpira upanje, ostaja Libanon ključni dejavnik za mir in stabilnost v regiji.

  David Martin, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, pozdravljam poročilo gospoda Arifa. Kot se od gospoda Arifa pričakuje, je to poročilo uravnoteženo in dobro utemeljeno.

Vendar obžalujem, da mora EU ponovno odgovarjati v zvezi z navado Izraela, da na Bližnjem vzhodu najprej odvrže bombe in šele potem razmišlja o posledicah.

Libanon je imel pred sporom z Izraelom poleti leta 2006 res finančne težave, dokončno pa se je finančna kriza zaostrila zaradi zadevne vojne. Libanon je po besedah gospoda Arifa zdaj ena od najbolj zadolženih držav na svetu, pri čemer živi v popolnem pomanjkanju po podatkih programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) skoraj ena četrtina Libanoncev.

Kljub težavam, s katerimi se sooča Libanon, je njegova vlada odločena doseči gospodarsko stabilnost. V tem položaju je prav, da smo pripravljeni na zagotovitev makrofinančne pomoči za takšno obnovo. Gospod Arif ima prav, da zagovarja zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo primerne politike za odpravo korupcije in preprečevanje zlorabe dodeljenih finančnih sredstev. Pravi mehanizem za doseganje tega je popolna preglednost v zvezi z dodeljevanjem in porabo finančnih sredstev, ustrezno spremljanje izdatkov in naknadno vrednotenje izvedenih ukrepov.

Libanon je postal po mnenju komisarja ena od partnerskih držav EU v okviru evropske sosedske politike. Finančna sredstva, ki se zagotavljajo v okviru te politike, pred letom 2009 ali 2010 še ne bo na voljo, vendar ko se bo to zgodilo, pričakujem, da bo EU pomagala v zvezi s socialnimi in gospodarskimi reformami v Libanonu. Do tedaj pa lahko makrofinančna pomoč pomembno pomaga Libanonu pri odpravljanju zadolženosti in pomaga njegovi vladi pri doseganju stabilnosti. Zato jo pozdravljam.

  Bogusław Sonik (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, danes razpravljamo o makrofinančni pomoči za Libanon. Ta se nahaja sredi najresnejše gospodarske in politične krize po koncu vojne leta 1990. Parlament je s strani številnih neodvisnih strokovnjakov za težave na Bližnjem vzhodu slišal, da bi morala Evropska unija dejavno podpreti demokratične organe v Libanonu.

Libanon je zdaj posebej pomembno stičišče. Je na stopnji, ko lahko dokončno izžene zadnje duhove vojne. Vendar prav tako obstaja nevarnost, da bodo stari spori ponovno izbruhnili. Prav tako moramo uporabljati instrumente, ki so nam na voljo, ter imeti dejavno posredniško vlogo pri reševanju notranjih sporov v Libanonu. Spor med Izraelom in Libanonom je povzročil ogromno škodo v državi, ki ji je z veliko težavami komaj uspelo obnoviti svojo infrastrukturo po 20 letih vojne. Spor je prav tako negativno vplival na družbene odnose v Libanonu. Povzročil je krepitev radikalnih sil, kar je Libanon ponovno potisnilo v notranji spor med skupnostmi.

Libanon potrebuje čas, da se ponovno stabilizira. Potrebuje posredovanje med vsemi stranmi. Finančna pomoč, ki jo zagotavljajo Evropska unija ter druge države in institucije, bo Libanonu omogočila priložnost, da se vrne na pot proti reformi. Reforma bo nedvomno trajala nekaj časa, vendar bo zagotovila nastanek države, ki je politično, socialno in gospodarsko stabilna.

Pozdravljam pobudo Komisije in dejstvo, da so poslanci Parlamenta obravnavali vprašanje makrofinančne pomoči. To nam omogoča, da ljudem v Libanonu pošljemo sporočilo, ki jim zagotavlja, da se Evropska unija šteje za njihovega partnerja. Zato se prav tako zahvaljujem poročevalcu za iznajdljivo prizadevanje za vključitev Parlamenta v postopek odločanja v zvezi s pomočjo Libanonu. Končno, vedeti moramo, da je obnova Libanona prav tako v interesu Evropejcev, kot je v interesu Libanoncev.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 29. novembra 2007.

24. Trgovinske in podnebne spremembe (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Alaina Lipietza v imenu odbora za mednarodno trgovino o trgovini in podnebnih spremembah (2007/2003(INI)) (A6-0409/2007).

  Alain Lipietz, poročevalec. − (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, to je precej pomembno poročilo, sprejeto pred konferenco na Baliju.

Zavedamo se, da se mednarodna trgovina razvija dvakrat hitreje kot svetovna bruto proizvodnja. To pomeni, da povzroča rast v prometnem sektorju, enem od največjih proizvajalcev toplogrednih plinov. To na prav tako omogoča selitev proizvodnje, ki je lahko dobra v smislu uporabe delovne sile in predpisov o plačah, vendar lahko pospeši nastajanje toplogrednih plinov in podnebne spremembe, ker ne upošteva stroškov toplogrednih plinov, ki jih proizvede ta industrijski sektor.

Naj navedem en sklop številk: ladje, ki prenašajo 40-krat več tovora kot letala, proizvedejo le dvakrat več toplogrednih plinov, vendar še vedno uporabljamo letala za prevoz blaga, da bi optimizirali proizvodni cikel. Zato menim, da se moramo na podlagi Sternovega poročila in štirih poročil medvladnega odbora za podnebne spremembe zavedati, da se izplača počakati še pol dneva ali celo tri dni več, da pride proizvod na cilj, namesto da uničujemo naše podnebje za ceno, ki jo Sternovo poročilo ocenjuje na 5 000 milijard dolarjev.

Poleg te pripombe poročilo poskuša odpreti nekatere smeri. Očitno so nekatere smeri povezane s transportom. Zadovoljni smo z nedavnim glasovanjem o dodatku letalske industrije v evropski sistem kvot. Poročilo spodbuja razmislek o organizaciji industrije za zmanjšanje geografskega obsega proizvodnih verig – proizvodnja v neposredni bližini končnega uporabnika – ter daje več predlogov v zvezi s trgovino z okoljskim blagom.

Kar predlagamo v okviru sporazumov STO in dvostranskih sporazumov ali sporazumov med dvema regijama – z drugimi besedami vseh sporazumov, o katerih se trenutno pogajamo – je dati prednost oceni vplivov na podnebne spremembe v okviru ocene, ki je bila podana v teh sporazumih o vplivih na podnebje. Prav tako predlagamo, da se da prednost precejšnjemu zmanjšanju vseh tarifnih in netarifnih ovir – tu imamo v mislih predvsem licenčnine – ki ovirajo trgovino z lastnim blagom in storitvami, ki lahko zmanjšajo proizvodnjo toplogrednih plinov.

Vse to je očitno treba opraviti v najbolj večstranskem okolju s sodelovanjem STO, če je to mogoče, brez kakršnih koli sporazumov med dvema regijama, o katerih se zdaj pogaja Evropa. Vendar ne moremo izključiti možnosti, da po letu 2012, v začetnem obdobju po kjotskem sporazumu, človeštvo ne bo doseglo soglasnega dogovora o boju proti podnebnim spremembam. V tem primeru bo odločitev Evrope, da bo vodila boj proti podnebnim spremembam, gotovo vplivala na nekatere njene sektorje. Vendar ne bo vplivala na vse. V številnih primerih vodstvo v boju proti podnebnim spremembam zagotavlja konkurenčno prednost. V nekaterih primerih, tule imam predvsem v mislih predvsem industrijo cementa, lahko predstavlja velike težave in celo vodi do cementnega turizma. V tem primeru, ko so izčrpane vse možnosti večstranskih sporazumov, predlagamo sprejetje člena 20 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, z drugimi besedami mejnega davka za prilagoditev, da se obnovi poštena konkurenca.

To, gospe in gospodje, tvori podlago mojih predlogov.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hvaležni smo za pobudo odbora za mednarodno trgovino pri obravnavi vprašanj v zvezi s trgovino in podnebnimi spremembami.

Poročilo Alaina Lipietza je uporaben vir političnih zamisli in predlogov. Zadovoljni smo s tem poročilom, ker priznava medsebojne povezave različnih vidikov pogajanj.

Podnebne spremembe so zelo resno vprašanje, ki v bistvu vpliva na vse sektorje, vključno s trgovino. Prizadevati si moramo za opredelitev vzajemno podporne in koherentne politike. Evropska unija si prizadeva za olajšavo trgovine, pri čemer zagotavlja, da je izvedljiva in da prispeva k drugim politikam, kot je politika o podnebnih spremembah.

Pozdravljamo dejstvo, da poročilo priznava možnosti za pogajanja o okoljskem blagu in storitvah. Menimo, da to predstavlja pomemben prispevek trgovine k ciljem glede podnebnih sprememb. Upamo, da bomo lahko spremljali napredek v trenutnem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj za razvojno agendo iz Dohe. Zadovoljni smo zaradi priznavanja potrebe, da sekretariati za okoljske sporazume pridobijo status opazovalcev v Svetovni trgovinski organizaciji, kar je nekaj kar smo poskusili doseči za sedanji krog trgovinskih pogajanj. Prav tako smo zadovoljni zaradi priznanja prispevka, ki ga lahko dajo naši novi sporazumi o prosti trgovini k vprašanju podnebnih sprememb prek posebnih določb.

Povezave med priložnostmi za dostop do novih trgov, tj. za boljše trgovinske tokove, in politikami o podnebnih spremembah so očitne.

Okoljske politike zagotavljajo močno spodbudo za tehnološke inovacije in spodbujajo gospodarsko zmogljivost. Znanstveni in gospodarski podatki zelo jasno kažejo, da koristi omejevanja podnebnih sprememb odtehtajo stroške politik zniževanja.

Sprejetje nadaljnjih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam lahko povzroči velike konkurenčne prednosti za proizvajalce v državah z omejitvami za ogljikove emisije, ker bo – v kombinaciji z drugimi politikami – zagotovilo manjšo porabo dragocenih virov ter okolju prijazne tehnološke inovacije, za katere je vedno več priložnosti za dostop na trg. Na ta način bomo dosegli položaj, v katerem bodo imeli koristi vsi, in sicer v smislu konkurence in okolja. Še naprej si moramo prizadevati za nadaljnje priložnosti za okrepitev pozitivnega prispevka trgovinske politike k boju proti podnebnim spremembam.

Opažam, da poročilo v tem kontekstu vsebuje vprašanja izvoznih kreditov, postopnega odpravljanja trgovinskih subvencij z negativnim vplivom na podnebje ter krepitev in širitev dostopa na trg za neposredne tuje naložbe. Vse to so zanimiva vprašanja, o katerih lahko podrobneje razpravljamo.

Prav tako moramo nadaljevati z našimi prizadevanji za merila trajnosti v zvezi z gozdarskimi proizvodi, krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo gozdov.

V zaključku se ponovno zahvaljujem za ta dragocen prispevek k razpravi o podnebnih spremembah v tem zelo pomembnem času, ko nas le nekaj dni loči od začetka konference na Baliju o podnebnih spremembah, za katero upamo, da bo zagotovila motivacijo za pogajanja o mednarodnem sporazumu za obdobje po letu 2012.

  Jens Holm, pripravljavec mnenja odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (SV) Gospa predsednica, čas je, da se svetovna trgovina sooči s svojo odgovornostjo za podnebje. Od leta 1990 je svetovna trgovina eksponentno rasla. Kaj je rezultat tega z vidika podnebja? To je jasno, več prometa in emisij. Je na primer smiselno, da morajo živinorejci iz EU uvažati več milijonov ton soje iz Brazilije za evropsko mesno industrijo ali da se ribe, ujete na Norveškem, pošljejo na Kitajsko za filetiranje in čiščenje ter jih nato vrnejo v Evropo za konzerviranje? Ne, seveda ne.

Naše odlično mnenje nam daje priložnost, da sprejmemo konkretne ukrepe za obravnavo tega. Zahtevamo, da prometni sektor plača svoje okoljske stroške. Zeleno tehnologijo želimo razširiti v države v razvoju, na primer tako, da uveljavimo temeljne spremembe pravic patentov in pravic intelektualne lastnine. Želimo odpraviti subvencije za proizvodnjo umazane energije. Želimo imeti obvezno okoljsko certifikacijo biogoriv ter želimo, da se vsi trgovinski sporazumi ocenijo z vidika podnebja. To je le nekaj primerov iz tega odličnega poročila. Z doseganjem teh elementov lahko zagotovimo, da postane svetovna trgovina del rešitve in ne del težave.

  András Gyürk, Pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (HU) Gospa predsednica, hvala za besedo. Gospod komisar, gospe in gospodje, povezava med dvema temama, o katerih razpravlja poročilo, ki ga imamo pred sabo, je izredno tematska. Povezava med nekaterimi oblikami trgovine in podnebnih sprememb je vse bolj očitna. Nedvomno je, da ima intenzivna mednarodna trgovina številne negativne posledice, vključno s povečanjem emisij ogljikovega dioksida, pri čemer se zmanjša habitat za rastline, ki absorbirajo toplogredne pline. Kljub vsemu temu sem prepričan, da prosta trgovina sama po sebi ni enaka okoljski škodi. Širitev trgovine in mednarodna razporeditev dela poveča učinkovitost proizvodnje, predvsem njene negativne vplive. To lahko povzroči porabo manj virov energije skupno.

Dovolite mi, da kot poročevalec odbora za industrijo, poudarim tri misli v zvezi s tem iz mnenja, ki ga je pripravil odbor. Prvič, bistveno je, da se čim prej odpravijo komercialne ovire za okolju prijazne tehnologije. Takšen ukrep bo zahteval, da Evropska unija prevzame dejavno vlogo pri mednarodnih pogajanjih o podnebnih spremembah.

Drugič, prizadevati si moramo, da bodo v prihodnosti cene proizvodov odražale negativne posledice, ki niso takoj opazne, vključno v vplivom na podnebne spremembe.

Tretjič in končno, menimo, da so ustrezno poglobljene razprave o razmerju med trgovino in podnebnimi spremembami predvsem v interesu Skupnosti. Še bolj, ker ima lahko Evropa vodilno vlogo pri izvozu zelenih proizvodov in storitev po vsem svetu.

Gospe in gospodje, iz zgornjih točk je prav tako očitno, da se člani odbora za Komisijo soglasno strinjajo, da sta odprava ovir za trgovino in ukrepanje proti podnebnim spremembam možna le z najširšim možnim mednarodnim sodelovanjem. Razprave v odboru so nam potrdile, da v zvezi s podnebnimi spremembami trgovina ni le težava, ampak tudi rešitev. Najlepša hvala, gospa predsednica.

  Georgios Papastamkos, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Unija mora prevzeti vodilni položaj – kar ji je v veliki meri tudi uspelo – pri sprejemanju okolju prijaznih politik. V zvezi s tem je bil vaš prispevek, gospod Dimas, precejšen. Prilagoditev vseh sektorskih strategij modelom trajnostnega razvoja je v vsakem primeru primarni regulativni cilj.

Krepitev mednarodne trgovine prispeva k svetovnemu gospodarskemu razvoju in dejansko ne koristi le razvitim državam, ampak tudi državam v razvoju. Vendar je hitro rastoč tok čezmejne trgovine izziv za podnebno politiko. Meje razmerja medsebojne podpore ali antagonističnega razmerja med svetovnimi trgovinskimi sistemi in politikami o podnebnih spremembah so predmet poročila, o katerem razpravljamo. Žal je v poročilu mogoče opaziti neravnovesje med komercialnim in okoljskim delom. Hiter razvoj mednarodne trgovine je treba obravnavati izključno kot dejavnik, ki škoduje okolju. Razen tega samo sprejetje podnebnih politik ni dovolj; potrebujemo splošen in skladen načrt, ki bo odražal okolju prijazne prednosti v politikah o prometu, trgovini, industriji, energiji in kmetijstvu. V vsakem primeru samo prizadevanje Unije ni dovolj za boj proti podnebnim spremembam. Unija mora še naprej ostati vodilna v svetu pri vzpostavljanju modelov varstva okolja in socialnega varstva ter ju spodbujati v svojih trgovinskih odnosih z državami zunaj EU.

Gospe in gospodje, predlog resolucije vsebuje nekatere ključne točke. Skupina Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov se je odločila, da mora biti končno glasovanje v korist predloga odvisno od rezultata glasovanja o teh točkah.

  David Martin, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, kot del problema v zvezi s podnebnimi spremembami se večkrat obravnava tudi trgovina, pri čemer je res, da se nekatere trgovine preprosto ne da upravičiti. Pošiljanje škotskih kozic na Tajsko, da jih očistijo in nato vrnejo na Škotsko, je nesmiselno in izguba energije. Vendar je lahko trgovina tudi del rešitve, kot je razvidno iz dobro utemeljenega poročila gospoda Lipietza. Predstavil bom samo tri kratke primere.

Prva rešitev je določitev visokih standardov v zvezi z energetsko učinkovitostjo v Evropi za gospodinjske pripomočke, kot so hladilniki, pomivalni stroji, mikrovalovne pečice in drugo, zaradi katerih se lahko zmanjšajo emisije CO2 in oblikujejo pogoji za višje standarde v drugih državah. Ena sama tovarna na Kitajskem proizvede na primer 80 % mikrovalovnih pečic na svetu. Ni verjetno, da bi hotela ta tovarna uporabljati en standard v Evropi in drugega za druge države po svetu ali celo na domačem trgu.

Drugi primer, ki ga navaja odbor za industrijo, so ekološki izdelki ali s pravilnim imenom okoljsko blago in storitve. Če odpravimo tarife na okoljsko blago in storitve, lahko spodbudimo trgovino z izdelki, ki pomagajo tretjim državam zmanjševati emisije CO2, npr. z izvozom energetsko učinkovitih generatorjev, tehnologije valovanja in sončnih zbiralnikov. Navedimo še enkrat primer Kitajske. Kitajska ima trenutno vsako leto večje zmogljivosti za pridobivanje električne energije, tako da je zdaj njena zmogljivost enaka skupni zmogljivosti Združenega kraljestva. Jasno je, da lahko ima spodbujanje Kitajske pri uporabi najsodobnejše in najučinkovitejše tehnologije pomembno vlogo pri preprečevanju sorazmerno večjih emisij CO2 ob nezmanjšani gospodarski rasti.

Tretja in zadnja možnost je omogočanje potrošnikom, da so pri nakupu izdelkov obveščeni z zagotavljanjem jasnih podatkov glede emisij CO2 za vsak izdelek. Vendar moramo biti previdni, da zagotovimo pravilno izračunane in predstavljene podatke. Oznake o dolžini poti, ki jo naredi živilo od mesta pridelave do mesta postrežbe (food miles), zdaj pa jih uporabljajo nekatere veleblagovnice v Združenem kraljestvu, so nezadovoljive in so lahko zavajajoče. Rastline iz Kenije imajo na primer precej manj emisij CO2 kot rastline, gojene v rastlinjakih na Nizozemskem, vendar bi lahko potrošniki glede na podatke na oznaki sklepali drugače.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, ko govorim v imenu Skupine združenje za Evropo narodov v zvezi z vplivom svetovne trgovine na podnebne spremembe, bi rad opozoril na naslednja vprašanja.

Prvič, kot vodilna v svetu pri prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam Evropska unija poziva k zmanjšanju med 25 % in 40 % svetovnih emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Vendar je treba pri tem vedeti, da bo gospodarski razvoj Evropske unije morda ogrožen, če Evropska unija ta znižanja emisij doseže predvsem na podlagi svojih ukrepov z malo prispevka drugih držav.

Drugič, gospodarski subjekti, za katere veljajo različne omejitve v Evropi kot del prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ne morejo biti več konkurenčni subjektom, ki delujejo v državah, v katerih takšne omejitve ne veljajo. Številni sektorji in vrste proizvodnje so v Evropi prenehali obstajati zaradi nepoštene konkurence proizvajalcev iz jugovzhodne Azije in Južne Amerike.

Tretjič, po uvedbi omejitev v zvezi s prekomernimi emisijami toplogrednih plinov na ozemlju Evropske unije, smo bili priča selitvi proizvodnje ven iz Evrope v države, kjer takšnih omejitev ni. Zaradi tega bodo v Evropi številna delovna mesta za vedno izgubljena.

Četrtič, če se na mednarodni ravni ne sklene noben sporazum o omejevanju toplogrednih plinov ter je Evropska unija odločena, da bo sama nadaljevala svojo pot, je treba na mejah Unije uvesti odškodninski davek. Ta mora posebej veljati v tistih sektorjih, v katerih je konkurenca že močno prizadeta, ker proizvodni stroški niso upoštevali okoljskih stroškov. Kadar koli je mogoče, je treba v dvostranskih sporazumih o trgovinski izmenjavi med Evropsko unijo in tretjimi državami upoštevati tudi tako imenovano podnebno razsežnost trgovinske izmenjave.

Iste ureditve morajo veljati tudi za družbe, ki jih podpira Evropska investicijska banka. V primeru podpore s strani različnih vrst družb te ureditve izvajajo tudi nacionalne agencije, ki so zadolžene za jamčenje izvoznih kreditov in neposrednih naložb.

  Graham Booth , v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, Al Gore trdi, da je razprava o globalnem segrevanju končana in da ni nobenega dvoma, da smo zanj odgovorni ljudje.

Nedavno sem v odboru predlagal, da se v tej razpravi ne sme prezreti velik vpliv sonca na podnebje Zemlje v več milijonih let in da je najverjetnejša razlaga zaporedje dolgih ledenih dob z vmesnimi kratkimi medledenimi dobami. Odbor je predlog ostro zavrnil.

Vendar je predsednik gospod Markov vztrajal, da ni bilo primerno zavračati stališča, ki je bilo predstavljeno kot nasprotovanje splošno sprejetim stališčem. Spomnimo se, da je katoliška cerkev Galileu grozila z mučenjem, ko je v 17. stoletju izjavil, da se Zemlja vrti okoli Sonca, ker je nasprotoval tedaj sprejeti razlagi o Zemlji kot središču vesolja. Cerkev je priznala, da je imel Galileo prav, šele leta 1992.

Edino vprašanje o CO2., o katerem se razpravlja v zvezi z globalnim segrevanjem, zadeva njegovo neznatno količino, ki se proizvaja pri zgorevanju fosilnih goriv. Ta sorazmerno majhna količina je edini sodobni in neobičajni dodatek ogromnim količinam, ki jih stalno proizvajajo vsa živa bitja in vse razkrajajoče se organske snovi ter ki nastajajo pri delujočih vulkanih.

Preden tvegamo uničenje svetovnih gospodarstev z davki na emisije CO2 in podobne snovi, organizirajmo, prosim, novo razpravo o tem, da se popolnoma prepričamo, kdo ima prav.

  Daniel Caspary (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, spoštovani kolegi, ko obravnavamo ta osnutek poročila, se moramo osredotočiti na resnično vprašanje, in sicer trgovino in podnebne spremembe.

Žal poročevalec v svojem prvem osnutku ni uspel pripraviti pozitivnih gospodarskih in socialno združljivih predlogov, kako odpraviti to težavo. Po mojem mnenju je veliko preveč zmede, tako s strani poročevalca kot samega poročila, med vprašanjem trgovine in vprašanjem prevoza. Težava ni v svetovni trgovini, niti v svetovni razporeditvi dela; prav tako težava ni v dejstvu, da zaradi trgovine regije, ki so bile ali so še vedno revne, zdaj uživajo gospodarsko rast. Ne, naša težava je seveda v tem, da prevoz ni dovolj učinkovit in okolju prijazen. Naša težava je v tem, da si zaradi revščine ali slabega življenjskega standarda v nekaterih regijah sveta številni ljudje in države ne morejo privoščiti varstva podnebja, ki je potrebno in smiselno v ekološkem in gospodarskem smislu.

Le z združevanjem teh regij v svetovno trgovino bomo dosegli položaj, v katerem si bodo ljudje lahko privoščili varstvo okolja in podnebja. Če se boste soočali z vsakodnevnim bojem za preživetje, ne boste razmišljali o varstvu okolja ali podnebja. To je možno le z dobro delujočo svetovno trgovino, ki bo lahko prodajala našo sodobno tehnologijo po vsem svetu in s tem prispevala k varstvu podnebja.

Zato je po mojem mnenju odgovor na težave v zvezi s trgovino in podnebnimi spremembami več trgovine in ne manj.

Zato sem najbolj hvaležen svojemu kolegu Georgiosu Papastamkosu, da je lahko uvedel številne pomemben teme v razpravo odbora, poleg tega sem najbolj hvaležen, da je skupina ALDE predložila različne predloge sprememb za jutrišnje plenarno zasedanje, ki se premika v to smer.

Naj zaključim z zahtevo. V tem poročilu je žal več točk, pri katerih smo diskreditirali naše socialno tržno gospodarstvo. Poiskati moramo način za odpravo teh izbruhov proti našemu gospodarskemu sistemu, ki je prinesel blagostanje in socialno varnost veliko ljudem. Hvaležen bi bil, če bi lahko skupine pokazale nekaj ustvarjalnosti pri tem, da bo tudi naša skupina lahko glasovala za to poročilo.

  Elisa Ferreira (PSE). – (PT) Najprej naj čestitam poročevalcu za natančno delo o tako zapletenem vprašanju kot je razmerje med trgovino in podnebnimi spremembami. Evropa je vodilna v svetu na področju boja proti poslabšanju podnebnih sprememb. Vendar mora za verodostojnost in doseganje predlaganih ciljev okrepiti skladnost različnih politik o tem vprašanju. Zlasti Evropska trgovinska politika, ena od najstarejših skupnih politik v Uniji, ne sme in ne more biti pozabljena. Tega ravnovesja med okoljem in trgovino ni enostavno doseči, poleg tega se ne dosega v zadostni meri, zlasti znotraj Svetovne trgovinske organizacije.

V Evropski uniji zahteva izpolnjevanje ciljev podnebnih sprememb učinkovito prizadevanje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki bo nato vplivalo na pogoje proizvodnje in zadevne stroške vse večjega števila proizvodnih sektorjev. Čas je, da se vprašamo, ali je smiselno, da je v svetu globalne konkurence in v času, ko se soočamo s težavo preživetja planeta, prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam predvsem evropsko prizadevanje? Je sprejemljivo, da se emisije v tako veliko sektorjih premaknejo iz Evrope v regije, ki so okoljsko manj zaščitene? Je škodovanje okolju lahko zakonit vir konkurenčnosti? Je sprejemljivo, da na svetovni ravni obstajajo različna pravila o okoljski skladnosti za glavno tržno blago, odvisno od območja v svetu, kjer se proizvajajo?

Ne razmišljam o vseh teh vprašanjih. Poiskati moramo ravnovesje med okoljem, vključno s podnebnimi spremembami, in trgovino, ki bo zagotavljalo skupno, sorazmerno in enotno prizadevanje, ne da bi se pri tem kogar koli izključilo, zlasti ne glavnih globalnih trgovinskih partnerjev. Novo ravnovesje med razvojem obsežnih obubožanih območij po svetu in preživetje planeta je treba hitro doseči prek dialoga, medsebojnega spoštovanja in odločenosti, skupaj z usklajenimi cilji. Prizadevanje mora biti globalno, samo upamo lahko, da se bo decembra na Baliju ta proces začel na resen in zavezujoč način.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, res je, da so se v zadnjih letih komercialne transakcije na evropski in svetovni ravni znatno povečale. Medtem ko ta razvoj spodbuja gospodarski razvoj narodov, ima velik vpliv na podnebne spremembe. Zato izražam svojo zaskrbljenost zaradi te težave. Odločiti se moramo, kako lahko trgovinska politika pozitivno prispeva k reševanju težave podnebnih sprememb.

Cilj, ki smo ga določili za 20 % znižanje toplogrednih plinov do leta 2020 je dokaj ambiciozen. Upam, da bomo dobili to stavo, če jo izgubimo, bodo stroški ogromni. Tule želim poudariti prispevek komisarja ter mu čestitati za vse njegove pobude in prizadevanja v tej smeri.

Več podpore in več prizadevanj je potrebnih za prehod na prevozna sredstva, ki so bolj okolju prijazna; spodbujanje industrije, ki je bolj podnebju prijazna; razvoj novih tehnologij in oblikovanje odvračilnih finančnih ukrepov za dejavnosti z negativnim vplivom na podnebje; učinkovito sodelovanje med Združenimi narodi, Svetovno trgovinsko organizacijo in Evropsko unijo ter stalno posvetovanje in sodelovanje civilne družbe in nevladnih organizacij, ki delujejo v okoljskem sektorju. Evropski parlament ima pomembno vlogo pri tem. Upam, da bodo rezultati konference na Baliju decembra dali optimistično sporočilo, ki si ga želimo.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 29. novembra 2007.

Pisne izjave (člen 142)

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Bistveno je poenostaviti podnebno politiko, da bo boj proti podnebnim spremembam produktiven. Poročilo, ki ga obravnavamo, je resnično dragoceno in spodbuja zelo potrebno razpravo: Trgovinska politika mora tvoriti del podnebne politike, ker rast trgovine povzroča več toplogrednih plinov. Po drugi strani trgovinska politika zelo specifično učinkuje kot oblika podnebne politike in je lahko zato del rešitve.

Predvsem ima trgovinska politika veliko vrednost pri spodbujanju okoljskih tehnologij. Mednarodna trgovina je eno od najbolj učinkovitih orodij za prenos tehnologije. Vloga Svetovne trgovinske organizacije je pomembna, ker je bistvena za odpravo tarif na zeleno blago ter za izboljšanje pravil o intelektualni lastnini. Po drugi strani je nedopustno, da STO še vedno vključuje izkrivljene subvencije za fosilna goriva, s čimer na primer ovira pot do zelene tehnologije.

Ni jasno zakaj poročilo tako hvali kjotski sporazum. Kjotski sporazum je poln lukenj, ki dejansko slabšajo stanje. Enostranski ukrepi izkrivljajo konkurenco in povzročajo uhajanje ogljika. Prenos emisij z enega mesta na drugo jih ne zmanjša. Poleg tega solidarnost do ljudi v državah v razvoju ni razlog za onesnaževanje njihovega okolja. Kjoto povzroča izkoriščanje okolja. Podnebne spremembe so povsem svetovni pojav, ki zahteva svetovne rešitve. Zato je nujno potreben svetovni sistem trgovanja z emisijami, ki vključuje obvezno zavezo vseh industrializiranih držav in novih gospodarstev.

Povsem sočustvujem z zaskrbljenostjo, izraženo v poročilu, zaradi usode gozdov ob povečanju trgovine. EU mora nameniti posebno pozornost tveganju, ki ga biogoriva predstavljajo za gozdove. Cilji za vire obnovljive energije, ki jih je določila Komisija, nikakor ne smejo pospešiti podnebnih sprememb.

25. Referendum v Venezueli (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je izjava Komisije o referendumu v Venezueli.

  Stavros Dimas, komisar. − Gospa predsednica, nacionalni volilni svet je objavil, da bo splošni referendum o predlogu predsednika za ustavno reformo Bolivarske republike Venezuele in nacionalne skupščine potekal 2. decembra 2007. Takrat bodo imeli prebivalci Venezuele priložnost za uveljavljanje svoje demokratične pravice do odločanja o predlaganih spremembah, ki bodo pomembno vplivale na politično, institucionalno, gospodarsko in družbeno življenje v tej državi.

Komisija natančno spremlja sedanji proces ustavne reforme v Venezueli in drugih državah v regiji. Poudarja pomembnost dejstva, da se mora z vsako novo ustavo ali ustavno reformo okrepiti demokracija in pravna država. Prav tako meni, da mora vsaka ustava temeljiti na splošnem ljudskem soglasju in ustrezno izražati različnost in raznolikost mnenj vsakega naroda. Ustave morajo ljudi povezovati in ne razdeljevati.

Komisija z zanimanjem spremlja živahne razprave o ustavni reformi v Venezueli. Ugotavlja, da so nekateri sloji venezuelske družbe naklonjeni predlaganim spremembam, vendar prav tako ugotavlja, da drugi sloji odločno nasprotujejo tem spremembam. Ti sloji so zaskrbljeni zlasti glede tistih vidikov reforme, ki zadevajo pooblastila predsednika, saj menijo, da bi bila ob sprejetju reforme večja, mehanizmi demokratičnega nadzora bi bili manj učinkoviti, pristojnosti obstoječih institucij bi bile manjše, ogrožen pa bi bil tudi demokratični pluralizem. Pripadniki drugih slojev menijo, da ti predlogi ne zadevajo samo reforme, ampak zadevajo tudi spreminjanje temeljne strukture države.

Komisija se zaveda tega položaja in mu posveča ustrezno pozornost. Meni, da morajo izraziti mnenje o predlogu reforme prebivalci Venezuele sami, in poudarja pomembnost izvajanja odprte kampanje o reformi na podlagi medsebojnega spoštovanja. Poleg tega upa, da bo referendum potekal pregledno in mirno.

V tem smislu je treba upoštevati, da je volilni proces po mnenju predstavnikov opazovalne misije Evropske unije na zadnjih predsedniških volitvah v Venezueli na splošno potekal skladno z mednarodnimi standardi in nacionalno zakonodajo ter mirno.

  Francisco José Millán Mon, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, ameriška celina kot celota je najbližje Evropi v smislu vrednot, idealov, vizije sveta in posameznikov, njihovega dostojanstva in njihovih pravic. To, kar imenujemo zahod, po mojem mnenju jasno vključuje tudi Latinsko Ameriko.

V zadnjih letih smo bili priča nekaterim pozitivnim trendom v Latinski Ameriki kot celoti, kar jo je pripeljalo vse bližje Evropi: večstrankarske volitve in utrditev demokracije, rast z bolj uravnoteženo in odprto gospodarsko politiko, procesi regionalne integracije in zelo pomembni sporazumi z Evropsko unijo.

Vendar v tej pozitivni sliki obstajajo izjeme: poleg tradicionalne Kube se zdaj na tem področju pojavlja še Venezuela. Ta država gre skozi postopek vse večjega avtoritarizma, v katerem se svoboščine omejujejo, opozicija se nadleguje, med ljudmi pa se ustvarja strah in vzbuja sum, da njihovo glasovanje ni več tajno. V tem parlamentu obžalujemo zaprtje televizijske hiše Radio Caracas Televisión lani maja.

V nedeljo se bo hitro odvijala ustavna reforma, katere cilj je uvesti avtoritaren in izključen režim ter ki predlaga ustanovitev tega, kar se imenuje „socializem za 21. stoletje“. Do nedavnega zelo tesen sodelavec predsednika Cháveza je ta proces celo poimenoval „prevrat“. Obžalujem, da misija za spremljanje volitev iz Evropske unije ni bila uradno povabljena.

Še več, ta referendum poteka v ozračju nasilja in napetosti, ki je celo terjalo življenja študentov, ki so prav tako zavračali načrt. V zadnjih letih so se povečali tudi davčna in pravna negotovost, ugrabitve in zasedbe zemlje. Zaradi tega so številni moji sodržavljani iz Galicije zapustili državo, v povprečju po tisoč ljudi na leto, od kar je na oblasti predsednik Chávez.

Opogumljen zaradi visokih cen nafte, predsednik Chávez išče somišljenike in zaveznike v drugih državah, zelo je glasen na mednarodnih forumih in posega v suverenost svojih sosed. Kot je povedal predsednik Uribe, želi predsednik Chávez spremeniti cel kontinent. Njegov odnos predstavlja težavo za demokratično stabilnost Venezuele ter za harmonijo in procese približevanja po vsej Latinski Ameriki. Prav tako moti odnose, ki so se v zadnjih desetletjih razvili med državami na tej celini in Evropsko unijo.

Ob upoštevanju naslednjega vrha v Limi odnos predsednika Cháveza predstavlja resen izziv, ki ga morajo pazljivo obravnavati Evropska unija in njene države članice.

  Luis Yañez-Barnuevo García, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospa predsednica, prva stvar, ki jo moramo storiti v tem parlamentu, v skladu z našo tradicijo spoštovanja in nevmešavanja, je, da položaja zaradi naših besed ne še dodatno poslabšamo, in sicer na celinah ali v tretjih državah.

Gospod Millán Mon ima prav, ko je izjavil, da se je Latinska Amerika v zadnjih letih razvijala zelo pozitivno, tako politično – ker je večina držav demokratičnih – kot gospodarsko ter tudi, čeprav bolj skromno, v socialnem smislu.

Evropa je prek svojih podjetij, naložb in zlasti prek svoje razvojne pomoči, ki je najvišja na tej celini, veliko prispevala k temu razvoju.

V tem splošnem okviru ne bi rekel, da gre za izjemo, ampak za poseben položaj v Venezueli, in sicer zaradi osebnosti predsednika Cháveza, ki je zelo posebna in svojstvena. Vendar ne smemo pozabiti – zlasti ne v demokratični instituciji, kot je tale – da je bil predsednik Chávez trikrat izvoljen z veliko večino in brez kakršnega koli utemeljenega suma volilne goljufije.

V teh okoliščinah – povedati moramo, da ne govorimo o diktatorstvu – moramo pazljivo utirati pot, poskušati povečati dialog, tako da ponudimo roko prijateljstva ter prav tako spodbudimo to državo, ki je priznano razdrobljena in razdeljena, da začne notranji dialog ter sklene soglasje in spravo. To moramo storiti v veri, da države ni mogoče preoblikovati z le 60 % ali 40 % večino ter da pravil igre ni mogoče spremeniti brez širokega soglasja, ki vključuje vsaj 70 % ali 80 % soglasje, kot se je zgodilo v drugih državah okrog nas in na naši stari celini, v Evropski uniji.

Jasno je, da so notranje razmere zelo zaskrbljujoče zaradi razlogov, ki sem jih navedel: težnja ali sum težnje k avtoritarizmu; koncentracija moči; posledična izguba delitve oblasti ter zmanjšanje svobode izražanja z uporabo orodja, imenovanega „en cadena“, ki je v Evropi komajda znano. To predsedniku ali enemu od njegovih ministrov dopušča, da kadar koli upravlja vse televizijske kanale in vse radijske oddajnike, da je mogoče predvajati sporočila predsednika. Ta ne trajajo le minuto ali dve. V izrednih primerih lahko dejansko trajajo več ur na dan. V državi, v kateri se bere le malo časopisov in v kateri sta televizija in radio glavna medija, je to resna težava.

Vendar vztrajam – na tej točki bom tudi zaključil – da moramo biti od soočenju s tem referendumom, pazljivi, ponuditi moramo dialog, podati roko prijateljstva ter poskušati posredovati med dvema nasprotnima stranema v Venezueli.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, Venezuela je država z zelo lepo naravo in zelo bogatimi naravnimi viri. Ima nekaj največjih nahajališč nafte, premoga, železa in zlata na svetu. Kljub naravnemu bogastvu države je večina Venezuelcev zelo revnih, pri čemer jih živi v pogojih hude revščine veliko preveč. Samo manjšina, ki pripada bogati eliti, lahko izkorišča naravno bogastvo.

Zaradi takšnih pogojev velike družbene neenakosti je jasno, da veljajo priljubljeni politiki, kot je Hugo Chávez, za rešitelje tistih, ki živijo v revščini. Prav tako je jasno, da se z nacionalističnim programom gospoda Cháveza strinja večina Venezuelcev. Hugo Chávez je zanje človek, ki jih bo rešil revščine in pomanjkanja.

Enako se razmišlja v zvezi z zadevnim referendumom o ustavni reformi. Prepričan sem, da bodo ljudje na referendumu glasovali za reformo in da je zdaj prepozno za spreminjanje javnega mnenja. Zato se bo po 2. decembru dejansko začelo obdobje drugega Fidela Castra. Zdi se, da se vzporedno s koncem vladavine totalitarističnega voditelja na Kubi začenja vladavina totalitarističnega predsednika v Venezueli. Vendar se moramo ob tej žalostni napovedi morda tudi vprašati, ali smo na Zahodu kakor koli odgovorni za nastajajoče razmere v Venezueli.

Tega ne smemo storiti samo zato, da bi bili moralno in politično korektni na akademski ravni, ampak tudi zato, da bomo lahko v prihodnosti dejansko preprečili podobne razmere. Na žalost je jasno, da smo v zvezi z obravnavanjem Venezuele v zadnjih nekaj letih naredili številne velike napake. Delno je Hugu Chávezu uspelo doseči današnji položaj, tudi zaradi nedejavnosti in nesposobnosti naše zunanje politike. Zato se moramo ob načrtovanju strategije, kako ga obravnavati v prihodnosti, najprej opravičiti prebivalcem Venezuele.

  Alain Lipietz, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Govorim kot predsednik delegacije za odnose z državami Andske skupnosti. V tej funkciji sem več kot enkrat obiskal Venezuelo.

Od kar obiskujem to državo, z drugimi besedami od vojaškega udara proti predsedniku Chávezu, poslušam venezuelske medije, ki kričijo proti predsedniku, proti diktatorstvu. V hotelih, v katerih sem bival, čeprav so imeli tri, štiri ali celo pet zvezdic, nisem mogel spremljati državne televizije, sicer pa državnih programov ni mogoče vedno spremljati, ker je njihovo oddajanje moteno. Generali, ki so v ozadju prevrata, se še vedno sprehajajo po največjem trgu v Caracasu, predsednik Chávez, ki je bil zakonito trikrat izvoljen še ni povzdignil prsta proti njim.

Venezuela je ena od držav, ki poskuša čim bolj mirno reševati spore, ki so pogosti po vsej Latinski Ameriki. Nisem v celoti navdušen nad vsemi spremembami, ki jih je predsednik Chávez poskušal uvesti v bolivarsko ustavo. O tem se bo, kot je povedal gospod Matsakis, odločalo venezuelsko ljudstvo.

Gotovo lahko iščemo izgovore za dejstvo, da smo dajali vtis, da podpiramo vojaški udar. Res je, da je to pomagalo radikalizirati režim v Venezueli. Vendar menim, da moramo predvsem spoštovati odločitev venezuelskega ljudstva.

  Willy Meyer Pleite , v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospa predsednica, prosil bi, da se evropska desnica preneha vmešavati v Venezuelo.

Evropska desnica ne mara Kube, ker se tam volitve ne izvajajo, prav tako ne mara Venezuele, ker se tam izvajajo. Dejansko je Venezuela ena od držav Latinske Amerike, v kateri je potekalo največ volitev, od katerih je vse nadzirala Organizacija ameriških držav, Evropska unija in tako cenjeni skladi, kot je Carter Center.

Gospe in gospodje z desnice, kar vam ni všeč, je sistem. Nehajte se vmešavati in spoštujte suvereno ljudstvo, ki ima pravico, da uveljavlja svojo voljo in ki bo to še naprej počelo. Dogodkov ne smemo napovedovati. Ali se nismo v Evropski uniji strinjali, kot je povedal komisar Dimas, da so zadnje predsedniške volitve potekale povsem pošteno?

Gospe in gospodje z desnice, počakati moramo in spremljati dogajanje ter spoštovati voljo venezuelskega ljudstva brez kakršnega koli vmešavanja.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, leta 1848 je Karl Marx razglasil socializem za 19. stoletje, ki se je izkazal za katastrofalnega. Leta 1917 je Lenin z rusko revolucijo razglasil socializem za 20. stoletje, ki se je prav tako izkazal za katastrofalnega. Različni poslanci tega parlamenta izhajajo iz teh razmer in so se nam pridružili v svobodi. Težava socializma za 21. stoletje, kot ga je razglasil predsednik Chávez v Venezueli, je, da se je to stoletje šele začelo in ne vemo, kaj se bo zgodilo. Vendar si lahko predstavljamo, da se bo – tako kot v 19. in 20. stoletju – sprevrgel v katastrofo.

Že zdaj lahko vidimo, da povzroča nasilje. Ne skrbijo nas volitve; skrbi nas nasilje, ki ga oblasti uporabljajo proti študentom, ki protestirajo v Venezueli, ker se jim ne priznava pravica do demonstracij. Nekateri od teh študentov so v zadnjih dneh umrli na ulicah Caracasa in drugih mest. Grožnje svobodi izražanja so tiste, ki skrbijo neodvisne in svobodne novinarje po vsej Latinski Ameriki in predvsem v Venezueli ter ki so vodile do zaprtja televizijske postaje Radio Caracas Televisión.

To nas skrbi in to upravičeno, ker so v ustavni reformi, ki jo predlaga predsednik Chávez, besede, kot so „decentralizacija“, „zasebna pobuda“, „svobodna konkurenca“ in „socialna pravica“, nadomestile besede, kot so „socializem“, „socialističen“, „uvedba socialistične države“, „odprava neodvisnosti centralne banke„ in „moč ljudstva“. Vsem je dobro znana, da bo v primeru, kadar nekdo uporablja izraz „moč ljudstva“, ljudstvu moč odvzeta, demokracija pa uničena. To se je zgodilo kjer koli, kjer se je uporabljal izraz „moč ljudstva“. „Bolivarske oborožene sile“, „komune“, to so besede, ki bi nas morale skrbeti, besede, ki so zadnjih mesecih in letih sejale nestabilnost in nasilje na cestah Caracasa ter ki prav tako predstavljajo grožnjo regionalni stabilnosti, če se bo to, kar se je nedavno zgodilo med Venezuelo in Kolumbijo, nadaljevalo. Zato je bistveno, da tesno spremljamo dogodke v Venezueli v solidarnosti z demokratičnimi strankami in civilno družbo, ki se borijo za regionalno stabilnost in odločno branijo demokracijo, vendar tudi z veliko skladnosti v diplomaciji Evropske unije.

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Danes smo podpisali Listino o človekovih pravicah Evropske zveze, s katero izražamo privrženost spoštovanju človekovega dostojanstva, vrednotam demokracije in načelu pravne države. To, kar je bila podlaga uspešni rasti Evropske zveze navznoter, so tudi naša izhodišča za razvoj odnosov s partnerji po svetu.

Evropska zveza kot celota si želi tesnejšega in stabilnega sodelovanja z državami Latinske Amerike ter z njihovimi regionalnimi povezavami. Prepričani smo, upoštevajoč specifiko in avtentične interese držav Latinske Amerike, da je strateške in dolgoročne odnose mogoče graditi samo tako in s tistimi državami, s katerimi lahko delimo iste temeljne vrednote in načela.

Politični razvoj v Venezueli se zadnje čase odmika od omenjene smeri. S tem pa postavlja pod vprašaj dinamiko in obseg bodočega sodelovanja med Latinsko Ameriko in Evropsko zvezo kot tudi dinamiko integracije znotraj same Latinske Amerike. Referendum o ustavi polarizira Venezuelo, ker novi predlogi koncentrirajo politično moč in ne vodijo k odprti ideološki in demokratični družbi. Verjamem v socialno državo, v socialistično ne, ker izloča tiste, ki mislijo drugače.

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Pisne izjave (člen 142)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Neverjetno! Evropski parlament je dal na dnevni red izjavo Komisije o ustavni reformi, ki se načrtuje za 2. december v Bolivarski republiki Venezueli, medtem ko bi morala biti na dnevnem redu razprava o sedanjem poskusu, da se vsem ljudem v državah članicah EU odvzame pravica do posvetovanja na referendumu, o tako imenovani „ustavni“, „mini“, „poenostavljeni“, „reformirani“ ali novi „lizbonski“ pogodbi.

V bistvu je umestitev te razprave na dnevni red poskus odgovora tistim, ki podpirajo in spodbujajo nesprejemljivo in izjemno resno politiko vmešavanja v suvereno državo in poskus njene destabilizacije, zlasti ker je to proces, o katerem lahko odloča le venezuelsko ljudstvo, tako da pove svoje mnenje na referendumu (!) o spremembi njihove državne ustave.

Brez dvoma so venezuelska vlada in ljudje primer, ki povzroča skrbi večjim finančnim in gospodarskim interesom Evropske unije: primer razglasitve nacionalne suverenosti in neodvisnosti; primer uresničitve načrta domoljubne emancipacije in razvoja; primer mednarodne in antiimperialistične solidarnosti; primer tega, za kar se je vredno boriti, ter da je mogoče ustvariti pravičnejšo, bolj demokratično in mirno državo in svet.

26. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik.

27. Zaključek seje

(Seja se je končala ob 00.05.)