Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Leinena je še en dokaz škodljivega sistema samouprave, ki ga Evropska unija razvija v vseh političnih skupinah. Mislim, da je tipično, da zdaj celo evropske volilne kampanje financirajo davkoplačevalci, kampanje, ki se seveda izvajajo v imenu proevropskih strank, ker vemo, da je zgornja meja zelo visoka in da je za evroskeptike dejansko nemogoče izpolniti merila za financiranje. To je že nešteti primer kraje davkov, ki se v tem parlamentu prikriva in predstavlja kot demokratizacija. Ljudje, ki si zdaj jemljejo sredstva iz proračuna Skupnosti, so ljudje, ki so neposredno zavrnili organizacijo demokratičnega referenduma v Franciji in na Nizozemskem ter prej na Danskem in ga še vedno zavračajo. Ti isti ljudje pravijo, da naši državljani ne morejo odločati o tem, ali naj se Turčija pridruži EU ali ne. Prosim vas, naj že nehajo govoriti o demokratizaciji in svojo veliko željo po denarju predstavljati kot željo po pomoči družbi.
Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, proti poročilu gospe Roure sem glasoval iz več osnovnih razlogov. Eden od njih je, da so države članice v celoti sposobne uveljaviti zakonite zaščitne ukrepe proti rasizmu, torej da je ukrepanje EU na tem področju dejansko v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Okvirna direktiva je tudi napad na svobodo izražanja. Čeprav je boj proti rasizmu sprejemljiv – in kot rasizem mislim na posebno spodbujanje k nasilju ali uporabo nasilja – ni sprejemljivo, da se ta koncept zamenjuje z zakonito javno razpravo, kot je nasprotovanje množičnemu priseljevanju in islamizaciji ali obramba nacionalne identitete.
Jean-Louis Bourlanges (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, kot moji kolegi sem tudi sam glasoval za poročilo gospe Roure o boju proti rasizmu in ksenofobiji v skladu s kazenskim pravom. Tako sem glasoval, ker podpiram usmeritev poročila ter ker sta poročevalka in odbor za državljanske svoboščine pripravila poročilo, katerega cilj je zaščita svobode misli, raziskav in izražanja. Vsake odločitev te vrste vključuje tveganje, in sicer tveganje, da bi politični oblasti podelili pravico, da določa, kaj lahko ljudje zakonito mislijo, rečejo in pišejo ter kaj ne.
V moji državi se je pojavilo nekaj neustrezne zakonodaje; gospod Gollnisch je na primer želel, da se v šolski učni načrt vključi pozitivno sklicevanje na kolonialna prizadevanja Francije. Kar je še bolj prekanjeno, zakoni, katerih namen je bil zelo jasen, kot je zakon gospe Taubira, so se napačno razlagali ali neustrezno uporabljali za neupravičeno preganjanje zgodovinskih del, katerih objektivnost, intelektualno natančnost in akademsko odličnost na splošno so zgodovinarji široko priznali.
Mnenje, ki smo ga sprejeli, bi lahko preprečilo takšne zlorabe, zlasti ker uradno priznava svobodo izražanja kot temeljno pravico in, drugič, ker cilj okvirnega sklepa ni kaznovanje pripomb, analiz ali mnenj, ampak spodbujanja k sovraštvu, kar je nekaj povsem drugega. Upajmo, da bodo lahko vse države članice in politične skupine prevzele tako uravnotežen in razumen pristop kot naša poročevalka.
Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Leinena o financiranju evropskih političnih strank, ker ni sprejemljivo, da se evropska finančna sredstva prenašajo k obstoječim evropskim političnim združenjem, s čimer se diskriminira skupine, ki se jim ne zdi potrebno organizirati na evropski ravni. In zelo cinično je, da se evropsko financiranje evropskih volilnih kampanj in vseh vrst evropskih političnih ustanov prikazuje kot krepitev evropske demokracije. Kot je pravkar povedal gospod Claeys, so zadevne stranke dejansko prav tiste, ki so vedno soglasno zahtevale, da moramo pozabiti na francosko in nizozemsko zavrnitev evropske ustave in nadaljevati proces ratifikacije. Te stranke prav tako niso veliko omenjale vprašanja referenduma o pristopu Turčije. Vendar bi to pomenilo krepitev evropske demokracije. Vendar je jasno, da je financiranje primerno le za tiste stranke, ki politično korektno razmišljajo o Evropi. Zato moramo glasovati proti poročilu.
Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, ker sem pravkar široko kritiziral prvo poročilo gospoda Leinena, želim le ponoviti misli kolega Philipa Claeya, ki je dejansko ustrezno odgovoril na nekoliko nenavadne pripombe gospoda Bourlangesa. Pojma rasizma na eni strani in legitimne javne razprave na drugi strani se vse bolj zamenjujeta. To jasno kažejo pripombe evropskega centra za spremljanje rasizma, da je islamofobija nova oblika diskriminacije in da je bil odgovor na danske stripe zakon o bogoskrunstvu. To je zelo nevarno, ker vemo, da se lahko običajna javna razprava o islamu in islamizaciji obravnava kot spodbujanje k sovraštvu do muslimanov. Iz vseh teh različnih razlogov mislimo, da je celotna razprava nesprejemljiva, zato smo glasovali proti poročilom gospoda Leinena in gospe Roure.
Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Leinena, ker se pravila o financiranju evropskih strank, kar že zdaj obravnavamo kot nesprejemljivo samo po sebi, razširjajo. Za upravičenost se morajo poleg številčnih uporabljati tudi ideološka merila, kar pomeni, da opozicijske stranke ne bodo imele nobenih možnosti. Uveljavljene stranke in skupine odločajo, kdo je upravičen do financiranja. Nobene določbe ni, ki bi omogočala pritožbo na takšne odločitve.
Zavedati se moramo tudi postopnega odločanja, pri katerem se uporablja tipična taktika postopnega popuščanja. Načelo financiranja evropskih strank se je pred nekaj leti previdno obravnavalo. Takrat se je sprejela izrecna odločitev, da se denar ne sme uporabljati za financiranje volilnih kampanj. In zdaj? Volilne kampanje se bodo dejansko financirale. Poleg tega pa se bo denar prenašal k različnim političnim ustanovam. Gospod predsednik, ob upoštevanju tega boste razumeli, zakaj sem glasoval proti tej formuli samouprave.
Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, danes sem glasoval proti resoluciji o razmerah v Gruziji. Resno sem zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v Tbilisiju in nasilja varnostnih sil.
Razmere v regiji zahtevajo dialog z vsemi stranmi, vključno z voditelji opozicije. Mednarodna skupnost, katere del sta Evropska unija in Ruska federacija, si mora na vse mogoče načine prizadevati za zagotovitev, da bodo prihajajoče volitve v Gruziji demokratične ter da se bodo spoštovale človekove pravice in medijska svoboda.
Vseeno sem bil presenečen, da so poslanci iz skupine UEN želeli črtati stavek v odstavku C, ki obravnava izpustitev domnevnih političnih zapornikov.
Gospod predsednik, mislim, da na začetku mojega imena niste navedli povsem pravilno, zato je bil tudi uvod daljši. Nisem bil prepričan, če sem že dobil priložnost govoriti.
Jaroslav Zvěřina (PPE-DE). – (CS) Ne strinjam se s splošnim navdušenjem nad tem besedilom v Parlamentu. Mislim, da mora deset božjih zapovedi, ki jih je svetu posredoval Mojzes pred davnimi leti, ustrezno veljati na področju človekovih pravic. Seveda je treba upoštevati tudi vsebino deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah.
Najbolj moramo ceniti svobodo posameznikov, ki se jo lahko omeji le za ohranjanje svobode drugih oseb. Zlasti nejasno so opredeljene nekatere določbe v zvezi s socialnimi pravicami, zato jih je morda težko razlagati. To zadeva zlasti protidiskriminacijske določbe in tudi pravice, kot je samoumevna pravica starejših do sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju. Mislim, da samoumevnih resnic ne bi smeli obravnavati z zakonodajnimi sredstvi. Določba, ki je povezana s pravicami delavcev, ne določa jasnih načel, ampak predvsem povzroča težave.
Mislim, da Evropska unija ni le nahajališče najetih delavcev. Zato se Listina ne uporablja uravnoteženo, saj ne poudarja dovolj zaščite zasebne lastnine ter pravic lastnikov in podjetij. Moj zaključek je, da obstoj te Listine ne bo bistveno obogatil naših življenj.
Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, glasujem za to poročilo, ker sem odločno prepričan, da reformna pogodba ali lizbonska pogodba podeljuje pravni status Listini o temeljnih pravicah s 54 individualnimi pravicami, vključno s pravico do življenja, prepovedjo mučenja, enakostjo pred zakonom, spoštovanjem družinskega življenja in pravico do sojenja.
Mislim, da večina ljudi na Irskem enako kot irska vlada podpira to Listino glede na to, da se je pred nekaj leti potrdila evropska ustava.
Gospod predsednik, na Irskem bomo morali organizirati referendum v zvezi z lizbonsko pogodbo in če bo uspešen, bomo morali pripraviti jasno, pregledno, vidno in profesionalno kampanjo. Mislim, da bo irski glas za ustavo odvisen predvsem od ukrepov, sprejetih v Evropi za zagotovitev polnega spoštovanja človekovih pravic iz Pogodbe.
Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, člen 3(d) Evropske listine o temeljnih pravicah dovoljuje terapevtsko kloniranje, ker prepoveduje le reproduktivno kloniranje. To je v nasprotju z deklaracijo ZN z dne 8. marca 2005 o kloniranju človeka, ki opozarja na potrebo po prepovedi vseh oblik kloniranja človeka. Kloniranje uničuje človeške zarodke ne glede na razlog kloniranja. Zato ne morem glasovati za to. Želim si, da bi lahko glasovala za člen 26 o pravicah o vključenosti invalidov.
Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, preprečiti želim kakršno koli napačno razumevanje. Dejstvo, da sem glasoval proti poročilu gospoda Leinena o temeljnih pravicah, zagotovo ne pomeni, da sem proti temu, da se evropskim državljanom zagotovi več temeljnih pravic in svoboščin. Prav nasprotno, tako v tem parlamentu kot zunaj njega sem pogosto zagovarjal svobodo izražanja in nasprotoval zakonom, ki poskušajo utišati ljudi. Bistvo je, da pri tem poročilu ne gre za temeljne svoboščine. Evropskim državljanom so na srečo že zagotovljene temeljne pravice in svoboščine, s katerimi se borijo proti zlorabam v svojih državah in na ravni Evropske unije. Glasoval sem proti, ker bi določitev pravno zavezujoče Listine dejansko pomenila zelo velik korak k federalni Evropi. Zagovarjam Evropo kot zvezo svobodnih narodov, zato sem glasoval proti temu poročilu o temeljnih pravicah, vendar hkrati seveda ne nasprotujem temeljnih osnovnim pravicam samim po sebi.
Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v sedmih urah, ki sem jih preživel v celici v belgijski pravosodni palači zaradi bruseljskega župana in neodzivnosti pristojnih organov, sem imel veliko časa za razmišljanje o temeljnih pravicah.
Opozoriti želim na neustrezno pozornost, ki se namenja nevarnostim člena 10, zaradi česar je stranka Lega Nord glasovala proti Listini o temeljnih pravicah. Kar zadeva versko svobodo, ni težav, v zvezi s svobodo običajev pa ni omejitev? To so omejitve iz ustave moje države, Italije: omejitve javnega ravnanja, varnost ter javni red in mir.
Ali se Evropska unija zaveda, da je kanibalizem še vedno težava? Ali ve, kakšni so obredi vudu? Mislim, da so naši flamski kolegi ustrezno in jasno izpostavili dvoumnost besedil, ki jih pripravlja Evropska unija, na primer v zvezi z islamofobijo. Nikoli pa se ne govori o kristjanofobiji ali rasizmu proti belcem. To so resnične težave in Evropska unija mora upoštevati tudi ta tveganja in nevarnosti ter zaščititi svoje državljane, kulturo in tradicije, tj. identiteto evropskih ljudstev, če želimo Evropo ljudstev in ne Evropo, ki bo postala talilni lonec, v katerem temeljne pravice dejansko niso zaščitene.
Prav mi smo dokaz tega, ker smo bili vrženi v ječo zaradi obrambe lastnih zamisli in pravic evropskih državljanov, medtem ko je Evropa le stala ob strani.
Francesco Enrico Speroni (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi sam sem glasoval proti poročilu o Listini o temeljnih pravicah, in sicer nisem proti tem pravicam, vendar sem želel izpostaviti nejasnost in nevarnost ubeseditve teh pravic, zlasti v členu 10, kot je poudaril že gospod Borghezio, kjer ni nobenih omejitev svobode verskega čaščenja, prakticiranja in običajev.
Ker ni nobene omejitve, se lahko dovolijo in izvajajo tudi satanistične prakse, obredi vudu ali obredi, ki nasprotujejo javnemu redu, javni morali in drugim pravicam. Če bi Sodišče v Luxembourgu dobesedno razlagalo besedilo, ne bi imelo druge izbire, kot da razsodi v korist tistih, ki izvajajo takšne obrede, če bi ti vložili tožbo, kar bi bilo v nasprotju s starodavnimi tradicijami in razumnostjo.
Georgios Papastamkos (PPE-DE). – Gospod predsednik, skupina PPE-DE se je odločila glasovati za sprejetje poročila gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah na tem mini plenarnem zasedanju. Poročilo je dobro in obravnava veliko zadev, ki skrbijo nas vse. Vendar smo se odločili glasovati proti nekaterim predlogom sprememb k odstavkom, ker menimo, da je treba vprašanja v zvezi z globalnim segrevanjem obravnavati s trajnostnimi ukrepi, ki nimajo škodljivega učinka na svetovno gospodarsko rast ali dolgoročne vidike evropskega socialnega modela.
Kot politično skupino nas zelo zanima vprašanje o podnebnih spremembah. Evropska unija ima vodilno vlogo v zvezi s predlogi daljnosežnih rešitev pri iskanju načinov za obvladovanje podnebnih sprememb. Menimo, da so predlogi Evrope merilo za vsako prihodnjo razpravo in da so združljivi z našim gospodarskim modelom.
Menimo, da je svetovna trgovina koristna za svetovno gospodarstvo, vendar se hkrati strinjamo, da je treba za zmanjšanje škodljivih emisij storiti več zlasti v prometnem sektorju. Vendar se svetovna trgovina kot taka ne sme izkrivljati.
Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − – Glasoval bom za sprejetje tega poročila, ker državam članicam, zlasti Združenemu kraljestvu, končno dovoli, da uporablja merske enote imperialnega sistema še naprej.
Osebno mi je bolj všeč metrični sistem, vendar obstajajo nekatera področja, na katerih je treba zaradi samih značilnosti dela, ki se opravlja, uporabljati merske enote imperialnega sistema. S tem ne mislim prodajanja zelenjave, ampak delo, kot je prenova načinov prevoza, ki so del zgodovine in dediščine, zlasti železnice.
Poudarjam, da vsi prebivalci Združenega kraljestva ne uporabljajo merskih enot imperialnega sistema. V ragbiju se že več let uporablja metrični sistem.
Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Kljub najhujšim poskusom nekaterih ljudi, da zmanjšajo pomembnost Evropske unije na podlagi merskih enot, je jasno, da je EU sposobna obravnavati težave na praktičen način. Da se merske enote imperialnega sistema poleg metričnega sistema v Združenem kraljestvu lahko uporabljajo, je njegovim prebivalcem že dolgo znano. Čeprav uporabljajo šole zdaj metrični sistem in je veliko ljudi odraščalo s temi merskimi enotami, veliko drugih ljudi še vedno uporablja merske enote imperialnega sistema. To je pohvalno in bi moralo pomiriti veliko ljudi, ki so bili zmedeni zaradi predhodnih časopisnih člankov, v katerih je pisalo nasprotno.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − – Libanon je ena od držav z največjimi dolgovi na svetu, zato je dodelitev makroekonomske finančne pomoči EU v celoti upravičena. Vendar je treba določiti pogoje za zagotovitev, da so finančna sredstva EU ustrezno evidentirana ter da so goljufije in neustrezno upravljanje odločno nesprejemljive. Dejstvo, da popravlja škodo, ki so jo povzročili napadi Izraelcev na sosednjo državo, ponovno EU, ni pomembno.
Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Zagotoviti moramo, da sodstvo v Evropi ne ostane omejeno z nacionalnimi mejami, ki so med državami članicami fizično že izginile.
Bistveno je, da se zagotovi enako obravnavanje vseh državljanov EU ne glede na njihovo narodnost ali državo prebivališča. Osumljenca, ki ne živi v državi, kjer poteka sojenje, se ne sme obravnavati drugače kot osumljenca, ki živi v tej državi.
Ukrepi nadzora brez odvzema prostosti se zdaj ne morejo prenašati med državami članicami, saj ni vzajemnega priznavanja teh ukrepov. To povzroča dvome v sodno zaščito individualnih pravic.
Zato podpiram ta predlog okvirnega sklepa o evropskem nalogu za nadzor v predsodnih postopkih, ki mora omogočiti vzajemno priznavanje predsodnih ukrepov nadzora, da se lahko osumljenci med postopkom preiskave vrnejo v svojo državo prebivališča.
To zmanjšuje število aretacij (zlasti v primeru manj resnih kršitev), hkrati pa spodbuja učinkovitejše pravno sodelovanje.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot pri prejšnjih postopkih je ta okvirni sklep Sveta o evropskem nalogu za nadzor v predsodnih postopkih, ki ga je Evropski parlament pravkar potrdil, del prizadevanj za okrepitev in dokončanje „skupnega evropskega območja pravice“ na podlagi programov iz Tampereja in Haaga za doseganje „Evrope brez (notranjih) meja“.
Med drugim predlog okvirnega sklepa in poročilo zagovarjata razširitev uporabe evropskega naloga za prijetje za vključitev vseh kaznivih dejanj (brez določitve zgornje meje).
Cilj teh in drugih načrtovanih ukrepov je razširitev obsega za usklajevanje kazenskega prava v različnih državah članicah EU, okrepitev federalistične narave Evropske unije ter razvoj in črpanje moči iz reformne pogodbe, ki iz držav premešča nova področja pristojnosti v pravosodju in notranjih zadevah.
Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Po več kot petih letih pogajanj je Svet končno dosegel sporazum o okvirnem sklepu za boj proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom. Čeprav pozdravljamo ta premik, moramo tudi obžalovati, da se je zgodil na račun minimalne zaščite.
Kot je izpostavljeno v poročilu gospe Roure, okvirni sklep določa le minimalno raven usklajevanja, njeno učinkovitost in področje uporabe pa resno omejuje več odstopanj, ki jih vključuje.
Kljub prizadevanjem Evropskega parlamenta, ko se je z njim posvetovalo o tem besedilu, za zagotovitev veljave, okvirni sklep ni dovolj ambiciozen in ne bo dovolj za obvladovanje težav, s katerimi se srečujemo, tj. boj proti rasizmu in razširjanje naših univerzalnih vrednot.
Ta okvirni sklep je treba obravnavati kot prvi korak v procesu obvladovanja rasizma in ksenofobije na evropski ravni ter največjega mogočega usklajevanja na tem področju.
Kljub tem pomanjkljivostim sem na plenarnem zasedanju glasoval za sprejetje tega poročila, ker je ključno za Evropsko unijo in zlasti za Evropski parlament, da posredujeta odločno politično sporočilo v korist temeljnih pravic.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Podpiram mnenje manjšine, ki ga je uradno izrazil gospod Dillen. Okvirna direktiva o kriminalizaciji nekaterih oblik in izrazov rasizma in ksenofobije je evropska zakonodaja, ki škoduje svobodi mišljenja in izražanja enako kot Gayssotova in Taubirina zakonodaja v Franciji.
Noben politični govor, ki brani nacionalno identiteto in izraža ponos zaradi nacionalne zgodovine ali nasprotuje razširjanju priseljevanja in splošni nevarnosti za svobodo, ki ga povzroča napredujoča islamizacija naše celine, se zdaj ne bo izognil nadzoru. Evropa se ponovno ne postavlja na stran svojih državljanov, saj so se tisti, ki so pripravili osnutek te direktive, in poslanci, ki so ga pravkar sprejeli, že odločili, kdo naj bi bili zločinci in kdo žrtve.
Kar zadeva usklajevanje kazenskega prava, imamo v času, ko se v francoskih predmestjih strelja na policijo, ko našo celino še vedno ogrožajo teroristi in ko zločinci izkoriščajo odpravljanje meja za izvajanje strašnih zločinov v eni ali drugi državi, več nujnejših nalog, kot pa je označevanje tistih, ki podpirajo vse, kar je tuje, in krepijo multikulturalizem, kot intelektualnih in pravosodnih diktatorjev.
Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Namen poročila gospe Roure je boj proti rasizmu. To je zelo hvalevreden cilj, vendar se ga žal uporablja kot izgovor za izvajanje politike, ki diskriminira državljane naših držav članic, ki v lastnih državah postajajo drugorazredni državljani.
Oba tragična dogodka iz prejšnje nedelje to dokazujeta. Umor mlade Francozinje, Anne-Lorraine Schmitt, ki ga je zagrešil obsojeni turški posiljevalec, se ni uvrstil na naslovnice enako kot na primer smrt dveh mladih, Moushina in Laramija, ki sta isti dan prehitro vozila neregistrirano manjše motorno kolo brez čelad in trčila v policijsko vozilo. O nesreči se je pri televizijskih poročilih obsežno poročalo in francoski predsednik se je srečal s starši obeh najstnikov.
Če torej želite odziv države, ali morate požigati in pleniti mesta, kot je to storilo več sto huliganov, ki naj bi se s tem maščevali za smrt svojih „kolegov“ Moushina in Laramija? Zakaj se nedolžne žrtve obravnava manj kot prestopnike? Skrajni čas je, da odpravimo ta odstopanja, tj. neodločen pristop organov, nesprejemljivo politika na področju priseljevanja v zadnjih 30 letih in domnevni protirasizem, ki se v Franciji kaže bolj kot splošni rasizem proti Francozom.
Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija ni le enotni trg, ampak predvsem zveza ljudstev z enakimi vrednotami, zlasti varstvom individualnih temeljnih pravic. Sprejetje okvirnega sklepa o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom je bilo torej nujno.
Evropa sprejema ukrepe za boj proti rasizmu in diskriminaciji, zato je nujen instrument, ki v vseh državah članicah zagotavlja enako raven zaščite pred rasističnimi in ksenofobnimi dejanji. Vzpostaviti moramo pravično ravnotežje z zagotavljanjem ustrezne ravni kaznovanja besed in dejanj, ki spodbujajo k nasilju in sovraštvu, hkrati pa zagotoviti pravico do svobode izražanja. Zato na primer pri obsojanju revizionizma spoštujemo nacionalne tradicije.
Vseeno obžalujem dejstvo, da se je obseg tega predloga zmanjšal zaradi zahteve po soglasju v Svetu, zato države članice pozivam, naj si skupaj z Evropskim parlamentom pri ponovni obravnavi tega besedila še bolj prizadevajo.
Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo gospe Roure je povzročilo veliko razmišljanja. Seveda v celoti podpiram ambicije boja proti rasizmu in ksenofobiji na različnih ravneh, kjer se lahko pojavljata. Za razpravo o zakonodaji na ravni EU obstajajo dobri razlogi. Dobre in slabe ideje se hitro širijo čez meje in med ljudmi. Sodna zaščita je v Evropi neenotna.
Hkrati imamo dobre razloge, da smo previdni pri usklajevanju kazenskega prava, tudi na področju z ustavnimi posledicami. Švedska je zelo naklonjena svobodi izražanja, medijski svobodi in verski svobodi. Nekateri deli Evrope iz očitnih razlogov nimajo enakega odnosa. Sklep Sveta, o katerem se je prizadevno pogajalo in ga sprejelo nemško predsedstvo, zagotavlja najmanjšo raven varstva. Poročilo gospe Roure je želelo napredek in je vključilo več zelo nejasnih določb. Zato sem na koncu glasoval proti temu poročilu.
Svoboda izražanja seveda ne more biti absolutna. Vendar je treba jasno poudariti, da morajo biti vse omejitve zlasti dobro utemeljene.
Marie-Hélène Descamps (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Danes sprejeto besedilo je pomemben korak za sektor avdiovizualnih medijev in evropske državljane.
Je rezultat dolgotrajnih pogajanj, pri katerih je imel Evropski parlament pomembno vlogo.
Znatno izboljšuje prvotni predlog Evropske komisije, zlasti z razširjanjem področja uporabe direktive na nove medije in prek praktičnih ukrepov za spodbujanje evropskih avdiovizualnih del.
Te točke zagotavljajo, da se lahko tradicionalni in digitalni avdiovizualni mediji konkurenčno razvijajo in hkrati varujejo kulturno raznolikost, ki Evropi daje njeno identiteto.
Priznavanje pravice dostopa do kratkih odlomkov je dodaten napredek za izdajatelje televizijskega programa, vključno z vseevropskimi, če se ta pravica uporablja razumno.
Končno, prvič bomo imeli jasna pravila o promocijskem prikazovanju proizvodov. Ta praksa že obstaja, vendar se zdaj razvija brez kakršnega koli ureditvenega okvira in torej brez preglednosti ali pravne varnosti. S predlaganimi jamstvi bo promocijsko prikazovanje proizvodov zagotovilo nove priložnosti za evropsko avdiovizualno proizvodnjo in ustvarjanje, hkrati pa potrebno varstvo in obveščanje potrošnikov.
Henri Weber (PSE), v pisni obliki. – (FR) Prišli smo do konca dolgotrajnega in napornega postopka. Od Sveta smo dobili toliko, kolikor nam je lahko ponudil. V besedilo smo ponovno vključili, kar se nam je zdelo bistveno, in s presenečenjem in veseljem moramo priznati, da so bili sprejeti skoraj vsi naši novi predlogi.
Seveda bi bilo bolje, če bi lahko omejili zasebne izdajatelje televizijskih programov in izvajalce v zvezi z liberalizacijo oglaševanja. Seveda bi bila boljša prepoved promocijskega prikazovanja proizvodov. Boljše bi bilo odločnejše stališče glede oglaševanja za otroke. Vendar to očitno ni bilo stališče večine v Parlamentu ali Svetu.
Ker avdiovizualne medijske storitve to novo zakonodajo potrebujejo čim prej in ker moramo priznati, da sta Svet in nemško predsedstvo zagotovila odprto in na koncu tudi produktivno sodelovanje, lahko zdaj rečemo, da je kozarec na pol poln. Zato skupina socialdemokratov podpira predlog za izboljšanje besedila, ki je rezultat pogajanj.
Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Nedovoljena proizvodnja strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter nedovoljena trgovina z njimi imata škodljive vplive na varnost vseh prebivalcev EU. Poleg tega je spremljanje strelnega orožja najpomembnejše pri boju proti organiziranemu kriminalu.
Bistveno je sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje te vrste kriminala, boj proti temu in izkoreninjenje tega.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se medosebno nasilje in samomor v starostni skupini od 15 do 44 let uvrščata na tretje in četrto mesto svetovne lestvice vodilnih vzrokov slabega zdravja in prezgodnje smrti, pri čemer je največji vzrok za to uporaba strelnega orožja.
Zato je namen te pobude sprejeti direktivo o nadzoru nabave in posedovanja orožja ter določiti skupna pravila, ki bodo državam članicam omogočala, da spremljajo nabavo in posedovanje strelnega orožja ter njihov prenos v drugo državo članico.
Čeprav je predlog Komisije na splošno pozitiven, vključuje le vidike protokola ZN iz leta 2001. Prav tako je pomembno, da upošteva spremembe, ki jih je Komisija v svojem poročilu iz leta 2000 označila za potrebne.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila o orožju, ki ga je pripravila moja skupinska kolegica gospa Kallenbach in ki je dober kompromis.
Zakonita uporaba strelnega orožja je zelo pomembna v Evropski uniji. Strelno orožje je pomembno za različne dele gospodarstva, npr. za njegovo proizvodnjo, prodajo ali dele gospodarstva na podeželju, v katerih je streljanje nujno potrebno. Več tisoč ljudi prav tako sodeluje v strelnih dejavnostih v svojem prostem času.
Vendar je bistveno, da obstaja ustrezen nadzor za preprečevanje uporabe zakonitega strelnega orožja za kriminalne namene. V zadevnem poročilu je upoštevano razumno ravnovesje, ki bo omogočalo zakonito uporabo orožja še naprej, medtem ko bo preprečevalo uporabo za nezakonite namene.
Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo gospe Kallenbach o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (KOM(2006)0093 – C6–0081/2006 – 2006/0031(COD)). Strinjam se, da imata nedovoljena proizvodnja strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter nedovoljena trgovina z njimi škodljive vplive na varnost vseh prebivalcev EU.
Poročilo pravilno poudarja, da je orožje malega kalibra sredstvo za izvajanje nasilnih dejanj v družbi, ker je lahko dostopno, prenosno, poceni in enostavno za uporabo.
Prav tako poudarja, da je treba v področje uporabe direktive vključiti spletno trgovino in oblikovanje spletnih platform za trgovino z orožjem.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje tega poročila, hkrati pa pozdravljam pristop Evropskih skupnosti k Protokolu ZN o nadzoru nakupa in posedovanja strelnega orožja. Navedeni protokol bo zagotovil večje varstvo potrošnikov, okrepil nadzor trga, omogočil hitro sledljivost orožja z računalniško bazo podatkov in uničenje nezakonitega orožja, s čimer bo pomagal zmanjšati nedovoljeno proizvodnjo in trgovanje z orožjem na ozemljih držav članic.
Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Orožje ni konvencionalen proizvod. Zelo nevarno je zlasti za otroke in mlade, ki jih ogroža širjenje kulture uporabe orožja prek interneta. V Evropi je bilo pred kratkim nekaj zelo negativnih incidentov, v katerih so mladi uporabili orožje. Vesela sem, da smo se odzvali na dogodke na Finskem in v Antwerpnu v Belgiji.
Zavedam se, da bi se zaradi prepovedi orožja povečala nedovoljena trgovina, zato je potreben previden političen pristop k temu vprašanju. Protokoli ZN so bili podlaga za to direktivo. Pred njihovo ratifikacijo je bilo treba obveznosti iz teh protokolov prenesti v evropsko zakonodajo.
Glasovala sem za poročilo, ker uvaja izvedljiv kompromis, pri čemer omeji nedovoljeno prodajo orožja ter hkrati spoštuje dovoljene interese lovcev in zakonitih lastnikov športnega orožja. Direktiva bo zagotovila izboljšano označevanje orožja, pri čemer priznava, da ima vsaka država članica svojo tradicijo in kulturo uporabe orožja. V skladu z direktivo bo uporaba orožja mlajšim od 18 let prepovedana. Mladi bodo lahko v športnih disciplinah sodelovali le pod nadzorom trenerjev ali staršev.
Menim, da bo zahvaljujoč odgovornemu delu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Evropa imela sodobno zakonodajo o orožju. Delna uskladitev predpisov v Uniji bo omogočila odpravo nedovoljene prodaje ter zagotovila, da bo nevarno orožje, ki ogroža nedolžne ljudi, postopno izginilo z naših ulic.
Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − To poročilo o nadzoru nakupa in posedovanja orožja je treba pozdraviti. Odpravljanje kriminalnih dejanj s strelnim orožjem in nezakonitega tihotapljenja orožja v EU mora biti prednostna naloga.
Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Dumitresca, pri čemer me veseli, da smo lahko zahvaljujoč naporom Parlamenta sprejeli sprejemljiv kompromis za vse udeležence. Za Luxembourg je člen 5 uredbe bistvenega pomena.
Ta člen ponovno vzpostavlja pogodbeno svobodo, ki obema strankama, potrošniku in nosilcu dejavnosti, omogoča, da izbereta, katero nacionalno pravo bo veljalo za njuno pogodbo, tj. pravo države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali države članice, v kateri ima nosilec dejavnosti stalno prebivališče.
V svojem predlogu je želela Komisija to spremeniti tako, da bi veljalo le pravo države stalnega prebivališča potrošnika. To bi imelo uničujoče posledice za manjše države članice, ker bi morala podjetja iz teh držav, ki delujejo na enotnem trgu, uporabiti 27 različnih nacionalnih zakonodaj, kar bi mala in srednje velika podjetja odvrnilo od tržnih dejavnosti izven nacionalnih meja.
Potrošniki v manjših državah članicah bi se spopadali z zmanjšanjem oskrbe, saj bi zaradi povečanja birokracije, kot posledice predloga, nosilci dejavnosti prenehali zagotavljati storitve potrošnikom, ki živijo v teh državah.
Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo glasovali za poročilo, ker menimo, da je z vidika pravne varnosti in v smislu dogodkov na področju trgovine in na trgu pomembno, da imamo sodobna skupna pravila za izbiro prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih. Vendar nismo zadovoljni z doseženim kompromisom, zato smo glasovali proti odstavku 2 predloga sprememb 77, ki zadeva potrošniške pogodbe. Menimo, da je treba v Evropi okrepiti varstvo potrošnikov, pri čemer so potrebna jasnejša pravila za nosilce dejavnosti in potrošnike. Menimo, da kompromis ni zagotovil zadovoljive rešitve za to zadevo.
Brezskrbni potrošniki, ki se zavedajo svojih pravic in zaupajo v čezmejne nakupe, so pomembni za evropsko gospodarstvo in blagostanje. Vendar se strinjamo s pomisleki malih podjetij glede bremen v zvezi s pridobitvijo strokovnega znanja o potrošniški zakonodaji različnih držav članic, uvedenih za podjetja, ki se v Evropi ukvarjajo z e-poslovanjem. To je pomembno vprašanje, ki ga je treba še rešiti.
Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo Karin Scheele o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, ker menim, da se bo na podlagi sprememb, predstavljenih v poročilu, katerih namen je razširiti področje uporabe uredbe, okrepila vloga Evropskega parlamenta, kar bo spodbudilo boljšo pravno ureditev.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament je danes sprejel poročilo gospe Scheele o gensko spremenjenih živilih in krmi. Kot je dobro znano, je še vedno veliko dvomov glede gensko spremenjenih živil, zlasti v zvezi z njihovim vplivom na zdravje ljudi in živali. Zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov je treba upoštevati previdnostno načelo.
Poleg tega pri hranjenju živali z gensko spremenjenimi živili ti proizvodi vstopijo v našo prehranjevalno verigo, čeprav znanstveno ni dokazano, da to ne škoduje zdravju.
V tem poročilu Evropski parlament podpira stališče Komisije o izvedbenih pooblastilih, podeljenih Komisiji, in uvaja številne pogoje v zvezi z obstoječo zakonodajo, pri čemer temeljna vprašanja ostajajo nerešena.
Zato ne moremo glasovati za to poročilo. Čeprav so pogoji pozitivni, temeljno vprašanje ostaja nerešeno.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Moja skupina je vložila pomembne predloge sprememb k poročilu gospe Scheele. Menimo, da bi moral imeti Evropski parlament popoln pregled v zadevah v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi. Gensko spremenjeni organizmi so velika nevarnost za zdravje in okolje v EU, zato morajo biti vse odločitve v zvezi s takšnimi zadevami čim bolj pregledne.
Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Po obsežnih posvetovanjih smo poročevalci političnih skupin tega parlamenta dosegli kompromis o spremembi uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila. Ta kompromis smo dosegli po posvetovanju z drugimi organi, vključno s Svetom. V celoti upošteva nov regulativni postopek s pregledom.
Uspelo nam je razširiti pooblastila Parlamenta v primerjavi s tistimi, predvidenimi v osnutku Komisije. Prav tako nam je uspelo popraviti osnutek poročila odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, pri čemer smo ga spremenili v uporaben in izvedljiv predlog. Vsi predlogi sprememb, katerih namen je zlorabiti nov postopek komitologije za prikrito spreminjanje ključnih elementov obstoječe zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih, so bili zavrnjeni.
Dejstvo je, da se ne moremo odpovedati zelenemu genskemu inženirstvu. Ravno nasprotno, gensko spremenjeni organizmi so nepogrešljivi za našo prihodnost. V smislu razprave o podnebju bi moralo biti celo skupini zelenih, ki so preobremenjeni z ideologijo, jasno, da je uporaba metod bioinženiringa nujna za izboljšanje obnovljivih virov ki se uporabljajo za proizvodnjo biomase in energije. Obdelovalnih površin za pridelovanje zadostnih količin konvencionalnih energetskih rastlin ni dovolj. Poleg tega moramo zagotoviti, da poljščine in energetske rastline ne bodo tekmovale za prostor. Dovoljeni gensko spremenjeni organizmi so varni, pri čemer ideologija ne more potešiti lakote.
Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Nasprotujemo povečanju subvencij za politične stranke na ravni EU. Za demokracijo je značilno, da se politične stranke oblikujejo od spodaj navzgor na podlagi procesa oblikovanja mnenja, ki mu sledita izdelava političnih programov in ustanovitev strank, ki si na splošnih volitvah pridobijo podporo. Zamisel, da lahko politična in tehnokratska ustanova ustanovi stranke EU od zgoraj navzdol z davkoplačevalskim denarjem, je v nasprotju z demokracijo. Posledica bodo stranke, ki ne bodo odvisne od svojih članov, ampak od politične elite.
Zato ni ustrezno, da se zdaj povečajo subvencije strankam EU iz proračunskih sredstev za ustanovitev političnih ustanov na ravni EU. Stranke EU iz proračuna EU za leto 2007 prejmejo 10 milijonov EUR davkoplačevalskega denarja, pri čemer se zdi, da bodo politične ustanove prejele prav toliko iz finančnih prispevkov. To pomeni, da bodo morali davkoplačevalci EU plačati približno 190 milijonov švedskih kron za stranke EU in ustanove, s katerimi so te stranke povezane. Sredstva prejmejo stranke EU, ki jih je ustanovil Bruselj, pri čemer ustanovitev teh strank niso zahtevali ljudje kot državljani ali davkoplačevalci.
Prav tako je moralno sporno, da politiki tega parlamenta davkoplačevalski denar namenjajo za svoje organizacije v času, ko države članice zmanjšujejo javno porabo.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Medtem ko poskušajo uvesti bistvo predloga pogodbe, ki je že bil zavrnjen ter znan kot „ustaven“, „mini“, „poenostavljen“ in „reformni“, nadnacionalne institucije EU vedno znova poskušajo spodbujati umetno oblikovanje tako imenovanega „evropskega javnega mnenja“.
Poleg tega je potem, ko so Francozi in Nizozemci zavrnili evropsko ustavo, ta odločenost prerasla v neke vrste križarsko vojno, pri čemer uporablja vsa razpoložljiva sredstva, vključno z „evropskimi političnimi strankami“ in zdaj njihovimi političnimi strankami na lokalni ravni, za spodbujanje „oblikovanja evropske zavesti“.
Kot je povedalo portugalsko predsedstvo, je sodelovanje vseh naših državljanov v tem enkratnem procesu evropskega združevanja bistveno in najpomembnejše. Zato se moramo vprašati, zakaj se kljub obsežnemu navdušenju izogibamo organiziranju referendumov o evropski pogodbi.
Vendar si tega prevladujoče sile v EU ne želijo. Med drugim zdaj želijo, da bi se iz proračuna skupnosti financirale volilne kampanje evropskih političnih strank v okviru volitev v Evropski parlament, kar bi lahko povzročilo vmešavanje v notranjepolitične zadeve in demokratično delovanje vsake države.
Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) V državah, kjer živijo različni narodi, je običajno, da ni strank, ki bi delovale na nacionalni ravni. Nekdanja Avstro-Ogrska je imela veliko različnih socialnodemokratskih, katoliških in liberalnih strank, ki so zastopale različne skupine prebivalstva ter njihove interese in jezik. Tudi Belgija že desetletja nima nacionalnih strank, ampak le flamske in valonske. Kako naj ima torej EU „evropske“ stranke?
Naša socialistična stranka na Nizozemskem stranke obravnava kot lokalne organizacije, tj. ljudska gibanja, ki sodelujejo, da bi uresničila svojo predstavo o družbi, pri čemer se zavzemajo za interese skupin, ki jih podpirajo. Stranke niso del ureditve države, pri čemer jih ne bi smeli ustanavljati z davčnimi prihodki. Zato smo glasovali proti prejšnjim odločitvam o financiranju evropskih strank, pri čemer smo proti povečanju ravni financiranja na 85 %. Prav tako menimo, da je spodbujanje evropskih namesto nacionalnih kampanj na prihodnjih evropskih volitvah nerealno. Sedemindvajset nacionalnih volitev poteka v veliko različnih razmerah. Rezultat teh volitev je en mednarodno zastopan parlament, ki ga sestavljajo skupine isto mislečih ljudi. Vsi podpiramo mednarodno sodelovanje isto mislečih ljudi, vendar to sodelovanje ne potrebuje sredstev EU.
Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Politične stranke na evropski ravni imajo različna in včasih nasprotna politična stališča o evropskih politikah na različnih področjih. Zato morajo biti katere koli politične organizacije, ki so povezane z evropskimi strankami, neodvisne, da lahko zastopajo svoja politična stališča, kot se jim zdi ustrezno.
V skladu s to uredbo bo naloga evropskih političnih organizacij spodbujati uradne evropske politike, ki so pogosto v nasprotju z izraženimi stališči evropskih strank. To pomeni neposredno vmešavanje v politično ukrepanje evropskih političnih strank ter s tem nacionalnih političnih strank, iz katerih so sestavljene. To bi povzročilo neposredno vmešavanje v politične in volilne postopke držav članic, saj bi z načrtovanim financiranjem spodbujalo „zaželene“ in „nezaželene“ politične stranke, kar bi vplivalo na rezultate evropskih volitev.
Vsaka uredba mora zato spodbujati svobodo mnenja in preglednosti brez kakršne koli soodvisnosti, ki bi ovirala stališča in delovanje evropskih in nacionalnih političnih strank.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, s katerim se poskuša zagotoviti minimalna mejna raven pesticidov v ali na hrani in krmi. To je pomembno vprašanje za zdravje živali in ljudi.
– Razglasitev evropskega soglasja o človekoljubni pomoči (B6-0484/2007)
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot smo že poudarili, ne moremo podpreti „soglasja“ o načelih, ciljih in strategijah EU glede namenjanja človekoljubne pomoči tretjim državam, v skladu s katerimi moramo spodbujati tako imenovano „človekoljubno“ posredovanje kot „pravico“ ali „dolžnost“ ter uporabljati „prisilne ukrepe, vključno z vojaškim posredovanjem“ kot „zadnjo možnostjo“, kar ogroža osnovna načela mednarodnega prava.
Na žalost so posledice takšne politike zelo očitne, kljub temu da so prikrite in prezrte. Politika pod pretvezo „dobrih namenov“ prikriva nesprejemljive cilje in interese, kot da nenehno nasprotovanje vojaškemu nasilju v Iraku in njegovi okupaciji s strani Združenih držav, pri čemer je življenje izgubilo na sto tisoče ljudi, medtem ko so bile zaplenjene velike količine naravnih virov, ni bilo dovolj.
Človekoljubno posredovanje je instrument, s katerim glavne sile opravičujejo svoje posredovanje v razmerah, ki so jih spodbujale in poslabšale z večletnim vmešavanjem, da so zagotovile svoje strateške interese in podprle neobzirne manevre večnacionalnih družb.
Za reševanje resnih težav, s katerimi se spopada na milijone ljudi, je treba spoštovati nacionalno suverenost in mirno reševanje mednarodnih sporov ter izpolniti nujne potrebe gospodarsko najrevnejših držav.
Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za resolucijo v upanju, da bo dejansko vplivala na razmere v Gruziji, njeno odločitev o nadaljevanju demokratičnih reform ter na proces utrditve ukrepov EU v tej državi ter na splošno v vzhodni soseščini.
Kot poročevalka za sodelovanje v črnomorski regiji poudarjam, da je pomembno vzpostaviti področje politične stabilnosti in dejanske demokracije v tej regiji. Moj osnutek poročila med drugimi ključnimi prednostnimi nalogami regionalnega sodelovanja navaja to področje, pri čemer je treba glede na razmere v Gruziji spodbujati in utrditi sodelovanje na tem področju. Menim, da so za doseganje tega namena pomembne tri stvari: utrditev demokratične reforme v Gruziji, vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov v regiji, konstruktivno sodelovanje Rusije v tem procesu ter obsežno in dejavnejše sodelovanje EU pri dejanski stabilizaciji in demokratizaciji Gruzije ter črnomorske regije na splošno.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Izpostavil bom nekaj pripomb v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta o razmerah v Gruziji.
Prvič, čeprav priznava poslabšanje političnih razmer in zatiranje v Gruziji, je to le še eno vmešavanje EU pod pretvezo zagotavljanja podpore „potrebnim političnim in gospodarskim reformam“ in „evroatlantskim vrednotam“.
Drugič, zaradi tega priznava „politični, demokratični in gospodarski napredek sedanjega gruzijskega predsednika in sedanje vlade“, čeprav je sporočilo vsebine resolucije prav nasprotno, pri čemer zatiranje, ki so ga trpeli napredni krogi v državi, ni omenjeno.
Tretjič, resolucija ne upošteva dejstva, da je poslabšanje socialnih in gospodarskih razmer v Gruziji ter življenjskih razmer večine prebivalstva, zaradi zmanjšanja prihodka in povečanja brezposelnosti, povzročilo sedanje socialno nezadovoljstvo ter okrepilo notranje razlike, ki jih tisti na oblasti tako kot v preteklosti izkoriščajo in z njimi manipulirajo.
Na koncu EP kot odgovor na te pomembne dogodke „poziva“ predsednika Saakasshvilija in gruzijske oblasti, medtem ko ostale „obsoja“ za veliko manj.
Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Listina o temeljnih pravicah, ki je bila sprejeta v Nici leta 2000, je seznam skupnih evropskih vrednot, s katerimi se lahko poistovetijo vsi državljani.
Te vrednote so se izoblikovale na podlagi bogate kulturne dediščine različnih držav EU, njihovih ustavnih tradicij in zakonodaj, pri čemer dokazujejo, da Unija ni le gospodarski subjekt, ampak skupnost skupnih vrednot.
Evropski parlament je zahteval, da se listini podeli status primarne zakonodaje in postane pravno zavezujoča, pri čemer jo morajo upoštevati Sodišče Evropskih skupnosti in nacionalna sodišča.
Zato sem zelo zadovoljen, da je to končno potrjeno, pri čemer sem vesel, da je v osnutku reformne pogodbe vsebina dela II pogodbe o evropski ustavi ohranjena.
Žal mi je, da je listina vključena v obliki priloge in ni sestavni del besedila pogodbe, kot bi glede na pomembnost morala biti. Prav tako obžalujem, da sta Združeno kraljestvo in Poljska uveljavila svojo pravico do izvzetja od spoštovanja temeljnih pravic, čeprav zadnje izjave poljske vlade kažejo na drugačen odnos, ki je veliko bolj v skladu s skupnim duhom.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Jasno je, da je poročilo o listini o temeljnih pravicah le pretveza za oživitev bistva evropske ustave in preslepitev suverene volje Francozov in Nizozemcev, ki so jo zavrnili, da bi se izognili referendumom o teko imenovani reformni pogodbi. To je nesprejemljivo, zato smo glasovali proti.
Na nek način je hinavsko zagovarjati temeljne pravice ter hkrati skrivati vsebino pogodbe pred ljudmi, izogibati se javni razpravi, da se pojasnijo vprašanja, ter preprečiti državljanom, da bi svoje mnenje izrazili na nacionalnih referendumih.
Vendar moramo znova poudariti, da listina ni tako zavezujoča kot drugi instrumenti, na primer ustava Republike Portugalske, evropska socialna listina ter konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinah, ki so mednarodno veljavni, obsežnejši in priznani kot zakoniti.
Na koncu ne smemo pozabiti, da je glavni namen listine spodbuditi neoliberalen, federalen in vojaški razvoj, kar je cilj tako imenovane reformne pogodbe.
Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Dejstvo, da želi Evropska unija znova odobriti listino o temeljnih pravicah, dokazuje, da se Evropejce zavaja. Prvotna listina je bila spremenjena, zlasti kar zadeva njen vpliv na sodstvo, zato da je Združeno kraljestvo podpisalo ustavno pogodbo v Rimu. To ugodnost so si priborili Britanci.
Vendar protokol 7 prihodnje lizbonske pogodbe, ki ureja izvzetje Združenega kraljestva in Poljske, določa ob izključitvi vsakršnega dvoma, da „listina ne širi pristojnosti Sodišča Evropske unije“ za razsojanje o zakonih in drugih predpisih teh držav na podlagi listine ter „ne ustvarja iztožljivih pravic v razmerju do Poljske oziroma Združenega kraljestva“. To pomeni, da pravice, navedene v listini, ne bodo pravice Skupnosti. Takšnemu zavajanju nasprotujem v celoti.
Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Vse institucije EU že zavezuje mednarodno pravo, ki zagotavlja varstvo človekovih pravic. To jasno potrjuje odločitev Evropskega sodišča v zadevi Racke. Poleg tega so vse države EU ratificirale evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Konvencija je zavezujoča za vse države članice, pri čemer ustreza vsem zahtevam.
Novo besedilo bi lahko povzročilo pravno negotovost, pri čemer bi lahko bile odločitve Evropskega sodišča v Luxembourgu v nasprotju z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki deluje ustrezno.
Nasprotujemo zamisli iz različice, priložene temu poročilu, da bi bila Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pravno zavezujoča.
Prav tako nasprotujemo podelitvi mandata predsedniku, da slovesno razglasi listino pred podpisom pogodbe, ter objavi listine v uradnem listu pred koncem ratifikacijskega postopka s pozitivnim izidom, če se bo to zgodilo.
Pozivamo države članice, da začnejo pogajanja o pristopu EU k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bodo te skupne določbe o človekovih pravicah zavezujoče tudi za institucije EU.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Zdi se, da je Evropski parlament že drugič odobril „listino o temeljnih pravicah“, sedem let po prvi odobritvi.
Upoštevati moramo, da je listino o temeljnih pravicah sestavila tako imenovana „konvencija“, ki je bila ustanovljena za ta namen in je dosegla soglasje na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca zaradi pritiska sil, ki so se zavzemale za najbolj nazadnjaška stališča, in sicer britanske laburistične vlade pod vodstvom Tonyja Blaira.
Rezultat tega postopka je listina o temeljnih pravicah, ki ne upošteva socialnih pravic v tolikšni meri kot na primer ustava Portugalske Republike ali evropska socialna listina, ki jo je Portugalska ratificirala.
Na primer, varovanje pravice do dela, ki je jasno in izrecno določeno v ustavi Portugalske republike (člen 58) in evropski socialni listini (člen 1) je v listini o temeljnih pravicah „prilagojeno“ in „posodobljeno“ ter se glasi „pravica do dela“.
Več primerov je razvidnih iz „pojasnil, oblikovanih pod vodstvom predsedstva Konvencije, ki je Listino sestavilo, in ki so bila dopolnjena pod vodstvom predsedstva Evropske konvencije“, ki je sestavilo „evropsko ustavo“. Ta „pojasnila“ so bistvena za razlaganje vsebine listine o temeljnih pravicah, vendar ji skoraj nikoli niso priložena. Le zakaj?
Jules Maaten (ALDE), v pisni obliki. − (NL) „Narodi Evrope so odločeni, da si bodo z oblikovanjem vse tesnejše unije delili mirno prihodnost, ki temelji na skupnih vrednotah.“ To je prvi stavek preambule Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo voditelji EU podpisali v Nici 7. decembra 2000.
Ta stavek v celoti zajema osnovno resnico. V Uniji smo si delili vrednote in standarde, ki so zdaj z listino zagotovljeni kot pravice: svoboščine, enakost, človeško dostojanstvo, solidarnost, državljanske pravice in pravičnost.
Menim, da bi bilo bolje, če bi EU pristopila le k evropski konvenciji Sveta Evrope o človekovih pravicah. Vendar je nenazadnje to sprejemljiva rešitev, ki zagotavlja hitro priznanje človekovih pravic v EU.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Leinena o Listini o temeljnih pravicah, za katerega sem tudi glasoval. Vendar sem se vzdržal glasovanja za predlog spremembe, ki od Poljske zahteva, da si bolj prizadeva za uporabo Listine o temeljnih pravicah v celoti. Ker sem poslanec Združenega kraljestva, se mi je zdelo to nekoliko hinavsko.
José Ribeiro e Castro (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Vzdržal sem se glasovanja o tem predlogu, ker portugalska ustava zagotavlja boljše varstvo temeljnih pravic in ker bi lahko mnenje nekaterih, da ima zakonodaja Skupnosti prednost pred zakonodajo držav članic, povzročilo škodljive pravne spore.
Marek Siwiec (PSE), v pisni obliki. − Danes sem glasoval za ponovno sprejetje nove oblike zadevne listine tako da bo za Evropske institucije postala zavezujoča. Moja socialistična stranka na Poljskem in v Evropi ter tudi sam odločno podpirava sprejetje zadevne listine. Listina je ključni instrument v Evropski uniji, ker daje pravice vsem njenim državljanom, tj. osebne pravice in pravice, povezane z državljanstvom. S to listino bomo odpravili veliko pomanjkljivosti na tem področju. Odločitev proti njenemu sprejetju ni dejanska odločitev proti njej, ker ostaja zadevna listina zavezujoča za institucije in zakonodajo Skupnosti, čeprav nekatere države še vedno upajo, da ne bo vplivala na nacionalno pravo. Sodišče bo zagotavljalo pravilno uporabo Listine. Razglasitev revidirane listine in sklicevanje na njo v novi Pogodbi bo okrepilo Evropsko unijo kot skupni prostor s splošnimi vrednotami in splošnimi pravicami. Zato še vedno upam, da se bo zadevna listina uporabljala brez izjeme v vseh 27 državah članicah, vključno z mojo lastno državo Poljsko in predvsem v njej.
Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za sprejetje poročila gospoda Leinena o odobritvi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v Evropskem parlamentu.
Menim, da je treba Listino Evropske unije o temeljnih pravicah sprejeti brez zadržkov, pri čemer jo mora sprejeti tudi moja država Poljska.
Skupaj s sprejetjem nove reformne pogodbe bo listina zavezujoč pravni dokument, enakovreden pogodbam. To je pomembno za naše državljane, pri čemer je to hkrati pobuda za nadzor ukrepov institucij EU na področjih, ki so jim jih zaupale države članice. Vsak državljan se bo lahko neposredno skliceval na listino in na podlagi zakonodaje EU uveljavljal svoje pravice pred sodišči v celotni Evropski uniji.
Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Zaradi listine o temeljnih pravicah postane sistem varstva temeljnih pravic v Evropi zapleten. Državljani še težje razumejo ta sistem, pri čemer mnogi Evropejci vanj dvomijo. Zato sta se dve državi članici odločili za protokole, ki jih varujejo pred nepričakovanimi učinki listine. Zato glasujem proti poročilu gospoda Leinena.
Jan Andersson, Ole Christensen, Göran Färm, Ana Hedh, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose, Inger Segelström in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski in danski socialdemokrati smo se odločili, da glasujemo za predlog spremembe 41 poročila. Negotove pogodbe o zaposlitvi in plače, s katerimi je nemogoče preživeti, so povzročile probleme na trgu dela. Treba jih je rešiti. Nekatere države so zakonito uvedle minimalne plače. Druge države takšna vprašanja rešujejo s pogajanji med socialnimi partnerji. V nordijskih državah smo se odločili za slednji model. Švedski in danski socialdemokrati menimo, da bi nam moralo biti omogočeno, da še naprej uporabljamo model kolektivnih pogodb za zagotavljanje dostojnih plač zaposlenim.
Ker predloženi predlog spremembe poziva, da se zadeva uredi v skladu z nacionalnimi sistemi držav članic, menimo, da je to združljivo z modelom kolektivnih pogodb, ki ga želimo uporabljati.
Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupina PPE-DE odločno podpira načelo prožnosti ter pomoč delavcem in delodajalcem v zvezi z njihovim prilagajanjem izzivom globalizacije. Tesno smo sodelovali z drugimi političnimi skupinami in poročevalcem PSE, da smo pripravili pozitivno in uravnoteženo poročilo, ter se v veliki meri strinjamo glede vseh glavnih točk.
Vendar smo se prav tako jasno strinjali, da ne bomo podprli končnega poročila, če bosta sprejeta zadnja predloga sprememb. Ne moremo sprejeti predloga spremembe 41 glede prisilnega skrajšanja delovnega časa, ki ga je skupina GUE/NGL predložila v zadnjem hipu ter ki bi omejeval osebno izbiro in plačila, sprejeti ne moremo niti njenega predloga spremembe 45 glede določanja minimalne plače v celotni EU, ker Pogodba potrjuje, da jo določajo države članice EU same, ker EU ni pristojna za to in ker ta zadeva ne spada v to poročilo.
Še naprej bomo tesno sodelovali z vsemi političnimi skupinami, ki si prizadevajo za konstruktivne zamisli, s katerimi bi pomagali delavcem pri soočanju z izzivom sprememb. Vendar ne bomo sodelovali s skupino, ki bi se ukvarjala s tem zaradi volitev, namesto da bi upoštevala zlasti resnične potrebe ljudi.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti, ker je nesprejemljivo, da bi Evropski parlament podprl temeljne cilje Evropske komisije o prožni varnosti. Ob priznavanju, da se zaposleni in delodajalci zanimajo za prožno varnost, besedilo potrjuje bistvo sporočila Evropske komisije, ki podpira deregulacijo trga dela, liberalizacijo pravice do neupravičenega odpuščanja delavcev, razvrednotenje kolektivnih pogodb in oslabitev prizadevanj delavcev in sindikatov, čeprav je besedilo v nekaterih pogledih kritično do sporočila.
V besedilu je večkrat izpostavljena potreba po „prožnih trgih dela“, „prilagodljivih pogodbenih ureditvah“ in „prilagodljivi delovni sili“. Nobenega dvoma ni, kakšen je pravi namen tega poročila, ki je rezultat dogovora med dvema glavnima političnima skupinama v Evropskem parlamentu, in sicer Evropsko ljudsko stranko in Evropsko socialistično stranko, vključno s portugalskimi poslanci strank portugalskih socialistov (PS), socialnih demokratov (PSD) in ljudske desnice (CDS/PP).
Obžalujemo, da so bili naši predlogi zavrnjeni, vključno z našim nasprotovanjem vključitvi načel o prožni varnosti v lizbonsko strategijo, pregledu smernic zaposlovanja za obdobje 2008–2010 in nacionalnih načrtov reform ter uporabi sredstev Skupnosti za financiranje napadov na pravice delavcev.
Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Politike zaposlovanja držav članic je treba določiti na nacionalni ravni v okviru obsežne in demokratične razprave, ki temelji na raziskavah in nacionalnih izkušnjah. Politike zaposlovanja držav članic se morajo izoblikovati na podlagi procesa institucionalne konkurence.
Zdaj lahko na srečo razpravljamo o danskem modelu prožne varnosti, ker EU ni uvedla skupne politike trga dela pred 25 leti. Če bi jo, bi nekatere celinske države, na čelu z Nemčijo, uvedle zakonodajo EU, ki bi imela uničujoče posledice za zaposlovanje in rast v Evropi ter bi jo bilo skoraj nemogoče spremeniti. Nove države članice bi bile prisiljene sprejeti politiko kot del pravnega reda Skupnosti, pri čemer bi bile v slabšem položaju.
Ker nimamo skupne politike na tem področju, lahko medsebojno primerjamo nordijski model, anglosaški model in celinski model. Rešitve, ki jih lahko primerjamo, obstajajo zahvaljujoč tekmovanju med institucijami, da bi zagotovile dobre rešitve.
Na podlagi zgoraj omenjenih argumentov smo na končnem glasovanju glasovali proti predlogu in proti vsem predloženim predlogom sprememb, ki navajajo, kakšno politiko zaposlovanja naj bi izvajale države članice.
Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Širjenje novih besed je eden od znakov nerešljivega problema: pomanjkanje talenta ali strokovnega znanja kljub bogatemu obstoječemu besedišču. Prav tako pomeni, da si elita, ki je brez domovine, načel in zakonov, ter njeni propagandni instrumenti prizadevajo za uporabo enotnega jezika.
„Prožna varnost“, ki naj bi bila metoda za doseganje blagostanja v Evropi z uravnoteženo kombinacijo „prožnosti“ na področju gospodarstva in „varnosti“ na socialnem področju, je nov trik zagovornikov Evrope, ki podpirajo globalizacijo.
To pomeni, da mora Evropska komisija za boj proti brezposelnosti omiliti le delovno zakonodajo. Vendar bo dejansko glavni učinek tega liberalnega koncepta ta, da bodo lahko podjetja enostavneje in ceneje odpuščala delavce, da bi zaposlila cenejšo delovno silo. Zaradi tega bo v Evropo prišlo še več priseljencev, kar bo ogrozilo socialne razmere, pri čemer bodo slabo plačana in sčasoma tudi dobro plačana delovna mesta manj varna.
Parlamentarni odbor za zaposlovanje in socialne zadeve si je prizadeval spremeniti to besedilo, da bi zmanjšal učinek na zaposlovanje, vendar to ne bo dovolj za omejitev liberalnih teženj zagovornikov Evrope.
Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Christensena, ker določa ustrezen pristop, ki ga mnogi podpirajo, k združitvi prožnosti in varnosti. Jasno navaja, da je prožen trg dela združljiv z varnostjo delovnega mesta.
Izraz „prožna varnost“ je pogosto demoniziran, vendar nam je v tem poročilu uspelo odpraviti negativne prizvoke tega vodilnega načela politike zaposlovanja v Evropi. Ustvarjanje delovnih mest je bistveno za boj proti brezposelnosti v Evropi, ki je kljub napredku v zadnjih letih previsoka. S prožno varnostjo lahko dejansko dosežemo cilje lizbonske strategije.
Če želimo to doseči, moramo najti načine, kako kvalificirani, prožni, mobilni in motivirani delovni sili zagotoviti dostop do delovnih mest in usposabljanja.
Biti zaposlen je najboljše zagotovilo, ki nas varuje pred vsemi oblikami socialne izključenosti. Evropa mora države članice spodbuditi, da omogočijo dostop do delovnih mest tistim, ki si prizadevajo vstopiti ali ponovno vstopiti na trg dela.
Za zakonodajo v zvezi z zaposlovanjem in delovnimi pogoji so v celoti pristojne države članice, pri čemer podpiram predloge sprememb, ki krepijo načelo subsidiarnosti.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Jasno pozdravljam prizadevanje Komisije za sprejetje listine o prožnosti. V tem poročilu Parlament pojasni, da se mora s prožnostjo izboljšati varnost zaposlitve in spodbujati varnost zaposlitve. Nobenemu delavcu se ne smejo odvzeti pravice do enakopravnega obravnavanja, vseživljenjskega učenja in prejemkov socialne varnosti.
Jean-Claude Martinez (NI), v pisni obliki. – (FR) Pod pretvezo „prožne varnosti“ bodo delo in delavci postali le blago.
Zdi se, da ta pretveza izhaja iz Danske. Po švedskem modelu v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, jugoslovanskem modelu samoupravljanja v sedemdesetih letih, večnemu Maovem modelu, nekdanjemu sovjetskemu modelu, Blairovem modelu in celo zapatističnem modelu imamo zdaj danski model. Vsi so navdušeni nad Andersenom, Margaret Thacher pod krinko male morske deklice, kar naj bi nas prepričalo, da „zamenljivim delavcem“ zagotavljamo večjo varnost, če jim omogočimo nekaj nadomestil, usposabljanje in hitro ponovno vključitev.
Na Danskem delavci stavkajo več dni kot v Franciji, ampak to ni pomembno. Zaradi prožne varnosti so trgi dela prožni in delavci srečni, čeprav se moramo vprašati, zakaj še vedno stavkajo.
Kaj je dejanska resnica pri vsem tem? Resnica je, da v Evropi po vzoru Kitajcev poskušamo ustvariti „pol kmete in pol delavce“, ki delajo pod najslabšimi pogoji.
Namen je zmanjšati raven varstva, ki ga zagotavljata zakonik o socialni varnosti in zakonik o delu.
„Prožna varnost“ je pretveza na področju delovne zakonodaje. Gospodarski rezultat bo navidezen, tako kot pri zmanjšanju prispevkov za socialno varnost, s katerim neravnovesje med proizvodnimi stroški v Aziji in Evropi ni bilo odpravljeno.
Bairbre de Brún in Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pozdravljava dejstvo, da se poskuša v poročilu ponovno uravnotežiti sporočilo Komisije v korist varstva pravic delavcev. Čeprav pozdravljava priznavanje potrebe po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, sposobnosti vseživljenjskega učenja, stalnem izpopolnjevanju in izobraževanju delavcev ter po posameznih strategijah za vključevanje mlajših delavcev in žensk, obžalujeva, da so obveznosti nejasne in da na teh področjih ni dejanskih ciljev.
Dinamično in prilagodljivo gospodarstvo mora upoštevati pravice in potrebe delavcev ter interese podjetja. Zavračava enostransko različico prilagodljivosti, ki je bila predstavljena.
Nasprotujeva poročilu zaradi dejstva, da EU in države članice niso ukrepale v zvezi s stalnim izkoriščanjem in zlorabo atipičnih delavcev, zlasti delavcev za določen čas.
Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu gospoda Christensena o prožni varnosti, ker v imenu prožne varnosti ogroža varstvo redne zaposlitve in varnost zaposlenih. Kljub prizadevanjem in predlogom evropske levice je Evropski parlament prek evropske desnice, tj. kompromisa socialdemokratov, ki ga je odobril, sprejel osnovno filozofijo neoliberalnih predlogov Komisije, kljub nekaterim posameznim spremembam. V imenu konkurenčnosti in dobička podjetij, dosežki sindikatov zdaj veljajo za „neprožne“ in „breme“. Podjetja bodo lažje odpuščala zaposlene, pri čemer jim ne bo treba kriti stroškov odpuščanja, medtem ko bodo stroške varstva brezposelnih mladih ljudi nosile le lokalne skupnosti. Odgovornost podjetij do zaposlenih bo zamenjala odgovornost družbe do brezposelnih. V tem novem modelu imajo kolektivna pogajanja in sindikati manjšo vlogo. Evropska levica se v sodelovanju s sindikati prek svojih predlogov, predloženih odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter na plenarnem zasedanju, zavzema za varstvo vseh zaposlenih, ne glede na njihovo vrsto pogodbe o zaposlitvi. Meni, da je pravica do kolektivnega ukrepanja pomemben del delovne zakonodaje. Pozivamo države članice, da spodbujajo redno zaposlitev ter zagotovijo in izboljšajo pravice zaposlenih, vključno z visokim standardom socialnega varstva.
Pierre Pribetich (PSE), v pisni obliki. – (FR) Bistven predlog spremembe k poročilu Ole Christensena o skupnih načelih prožne varnosti je na žalost večina poslancev Evropskega parlamenta zavrnila, pri čemer sem zato glasoval proti poročilu.
V predlogu spremembe 41 v zvezi s spodbujanjem evropske politike plač je bilo predlagano, da naj minimalna plača znaša vsaj 50 % povprečne nacionalne plače, pri čemer menim, da je to bistveno za boj proti nizkim plačam, ki so pogosto vzrok za revščino.
Z uskladitvijo minimalnih plač na evropski ravni bi lahko zagotovili pomembno izboljšanje pogojev zaposlitve za evropske delavce. Zelo obžalujem, da je to glasovanje socialni Evropi znova preprečilo, da bi dosegla napredek na področju pravičnosti in kohezije.
Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Za delovno silo v EU je ključno, da se določi sklop temeljnih pravic, ki se lahko po potrebi zavarujejo s pravnimi sredstvi.
Glede na pritiske zaposlovanja več milijonov ljudi v sodobnem liberaliziranem gospodarstvu in glede na učinke prizadevanj na notranjem trgu je nujno, da se vzpostavi pravilno in učinkovito ravnovesje. V zadevnem poročilu sem podprl elemente v zvezi z omenjenimi zadevami zaradi razlogov, ki sem jih ravnokar navedel.
Renate Sommer in Gabriele Stauner (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasovali smo proti temu poročilu, ker navaja nasprotujoče si trditve brez jasne usmeritve v zvezi s katerim koli glavnim socialnim vprašanjem. Besedilo si lahko poljubno razlagate. Predvsem Komisiji omogoča, da ukrepa brez ustrezne pravne podlage. Poleg tega zavračamo izraz prožna varnost, ker je besedna zveza brez pravega pomena.
Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Prožnost je možna samo, če ima tisti, ki je izgubil službo, primerno podporo v smislu finančne pomoči in pomoči pri iskanju nove zaposlitve.
Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Koncept prožne varnosti se je tako uveljavil v razpravi, da se mu je nemogoče izogniti. Nastal je spor, katera opredelitev je pravilna. Poenostavljeno povedano konzervativci poudarjajo prožnost, medtem ko socialisti poudarjajo varnost. V poročilu o prožni varnosti, o katerem smo danes glasovali v Evropskem parlamentu, na srečo prevladuje slednja opredelitev. Zato sem podprl poročilo kljub številnim neustreznim vidikom. Če se želimo uspešno boriti proti izključenosti, je treba največjo pozornost nameniti odpravi togosti, ki zlasti mladim in starejšim delavcem preprečuje dostop do trga dela.
Emanuel Jardim Fernandes (PSE), v pisni obliki. − (PT) V celoti moramo podpreti predlog Evropske komisije o novi evropski turistični politiki, ki ga je predstavila v svojem sporočilu „Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem“.
Določbe predloga Komisije so v poročilu okrepljene, dopolnjene in izboljšane, pri čemer poročilo:
– zagovarja uskladitev standardov kakovosti za namestitvene zmogljivosti v Evropi in podpira oblikovanje evropskega okvira za sisteme upravljanja kakovosti;
– zagotavlja varstvo potrošnikov, zlasti na področju turističnih elektronskih storitev (rezervacije in plačila);
– na področju dostopnega turizma ustrezno upošteva turiste z omejeno mobilnostjo ter probleme, ki vplivajo na dostopnost regij s posebnimi naravnimi in geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije;
– spodbuja trajnosten turizem (v gospodarskem, družbenem, ozemeljskem, okoljskem in kulturnem smislu);
– zagotavlja krepitev pravic potnikov v zračnem prometu;
– promovira Evropo in evropske turistične destinacije.
Zato sem glasoval za to poročilo.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Medtem ko pozdravljamo nekatere vidike tega poročila, kot so spodbujanje standardov kakovosti za namestitvene zmogljivosti, varstvo potrošnikov, izboljšanje dostopnosti do turističnih destinacij in turističnih storitev za vse, obžalujemo zavrnitev naših predlogov, ki so poudarjali potrebo po:
– zagotavljanju pravic zaposlenim in kakovostnih delovnih mest, pri čemer je treba vlagati v usposabljanje in razvoj človeških virov, zagotoviti varne pogodbe o zaposlitvi ter poštene in dostojne plače;
– sprejetju vsesplošnega pristopa sektorja k politikam in skladom Skupnosti, pri čemer je treba ustanoviti poseben program Skupnosti, ki bo dopolnjeval pobude držav članic;
– zmanjšanju sezonsko omejenega povpraševanja, zmanjšanju vpliva uporabe virov in nastajanja odpadkov ter razvoju turizma, ki bo dostopen za vse brez kakršne koli diskriminacije;
Pozdravljamo odobritev predlogov, katerih namen je:
– zagotoviti trajnostni turizem, ki podpira druge gospodarske dejavnosti v povezanih sektorjih, ceni pokrajino in našo kulturno, zgodovinsko in okoljsko dediščino ter spodbuja ozemeljsko kohezijo;
– nasprotovati ustanovitvi turističnih zmogljivosti za namene masovnega turizma, ki bi negativno vplival na lokalne skupnosti, okolje ter zgodovinsko in kulturno dediščino.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Coste o politiki na področju turizma. Turistična industrija ima pomembno vlogo v gospodarstvih vseh evropskih narodov in je bistvena za veliko podeželskih območij, kot so Škotsko višavje in otoki. Pomembno je, da se razvoj turistične industrije, ki upošteva lokalna gospodarstva, kulturno in jezikovno raznolikost ter čisto okolje, v EU podpre v celoti.
Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Zaradi možnosti, ki jih turistični industriji zagotavljajo nove tehnologije, se vedno več turistov izogiba posrednikom in potovalnim agencijam, pri čemer si zlasti potovanja in nastanitve rezervira prek elektronskih sredstev.
Pogosto so potrošniki razočarani nad storitvami, ki so jih plačali vnaprej. Pred kratkim sem izvedela za ravnanje s slovaškimi turisti v hotelu Victoria Garden Suites v Strasbourgu, pri čemer so jih iz hotela s tremi zvezdicami premestili v hotel z dvema zvezdicama ter z njimi ravnali kot bi bili drugorazredni državljani. Hotel jim ni povrnil razlike v ceni med storitvami, ki so jih plačali, in storitvami, ki so jih prejeli, čeprav so bili do tega upravičeni.
Zaradi tega razvoja uporabe informacijske tehnologije za turistične storitve potrebujemo okvir za varstvo potrošnika in osebnih podatkov pri elektronskih rezervacijah. Pomembno je, da potrošniki prejmejo resnične, nezavajajoče, najnovejše in nedvoumne informacije. V interesu varstva potrošnikov bi bilo treba spletnim stranem, ki ponujajo informacije in elektronske turistične storitve (rezervacije in plačila, podeliti certifikate kakovosti.
Kot je rekel poročevalec gospod Costa, je za turizem najslabše, da so evropski potrošniki nezadovoljni, pri čemer se zlasti strinjam s poudarjanjem varstva potrošnikov, zato sem v celoti podprla poročilo o „obnovljeni turistični politiki EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem“.
Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje tega poročila, ker vsebuje veliko dobrih zamisli o tem, kako razvijati našo politiko na področju turizma. Vendar poudarjam pomembnost industrijske dediščine in načina, s katerim nam lahko to pomaga obnoviti stara industrijska območja ter spoznati in obogatiti kulturo in zgodovino.
Ohranitev naše industrijske dediščine je enako pomembna kot ohranitev starodavnih artefaktov ali geografskih pojavov. Živim v regiji, kjer se je začela industrijska revolucija, revolucija, ki je temeljna za življenja tako veliko ljudi in katera bi morala biti del naše edinstvene evropske kulture.
Vendar so sredstva za industrijsko dediščino na nacionalni in evropski ravni v primerjavi z drugimi turističnimi sektorji še vedno majhna.
Evropska zveza za turistične in muzejske vlake (FEDECRAIL) je na primer vodilna institucija na svetu na področju ohranjanja železniške dediščine, vendar prejme od Evropske unije malo pomoči.
Evropska unija bi se morala zavedati pomembnosti industrijske dediščine in to posebno vejo turizma čim bolj spodbujati, da bi lahko mladi razumeli, kako pomembna je naša industrijska preteklost.
Nedvomno je zdaj pravi čas, da se poudarijo možnosti, ki jih ima industrijska dediščina v zvezi s prednostnimi nalogami v kateri koli prihodnji evropski politiki na področju turizma.
Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Podpiram poročilo o novi turistični politiki EU. Poudarja priložnosti za ukrepanje EU na področju turizma.
Čeprav EU ni pristojna za to področje, lahko še vedno sprejema ukrepe za spodbujanje turizma. Tako lahko Unija pomaga okrepiti konkurenčnost turistične industrije, ki je pomemben gospodarski dejavnik in še pomembnejši vir zaposlovanja.
Menim, da je zlasti pomembno, da se spodbuja trajnosten turizem, tj. oblika turizma, ki enako upošteva okoljske, gospodarske in socialne elemente. Trajnostni turizem je pomemben za razvoj in vzdrževanje turističnih dejavnosti ter bistven za ohranitev in okrepitev naše naravne in kulturne dediščine. Varstvo naravne dediščine ima ključno vlogo pri zagotavljanju nadaljnjega uspeha te gospodarsko pomembne industrije, pri čemer evropskim turističnim destinacijam omogoča, da se uveljavijo v okviru mednarodne konkurence. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je EU za vzor. Vedno več držav v svetu se na številnih področjih delovanja zgleduje po nas. Zato imamo veliko odgovornost. Zato pozivam kolege poslance, zlasti tiste, ki prihajajo iz turističnih regij, da podprejo prizadevanja za trajnost.
Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Nova turistična politika EU mora okrepiti varstvo potrošnikov, zato zahtevam, da se spletnim stranem, ki ponujajo turistične storitve, podelijo certifikati kakovosti. Potrošniki morajo imeti na voljo jasne in pregledne storitve rezervacij in plačil, ki izpolnjujejo ustrezne varnostne standarde.
Kljub dejanskemu napredku na področju promoviranja evropskih destinacij, doseženemu z vzpostavitvijo portala turističnih destinacij, pozivam Komisijo in države članice, da si še naprej prizadevajo za razvoj izoliranih regij z velikim turističnim potencialom, zlasti najbolj oddaljenih regij, v katerih je turizem glavna gospodarska dejavnost ter osnova za gospodarski in družbeni razvoj.
Pozivam tudi strokovne organe sektorja, da vzpostavijo usklajen sistem ocenjevanja namestitvenih zmogljivosti ter v ta namen oblikujejo javno-zasebna partnerstva.
Na koncu pozivam Komisijo, da izvede študijo o učinku posledic sezonskega turizma na regionalni ravni in v preteklosti. Ob boljšem razumevanju tega pojava se bomo lahko učinkoviteje borili proti njemu.
Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Takoj na začetku, v uvodni izjavi A, poročilo navaja, da pravne podlage za evropsko turistično politiko ni. Nato razpravlja o pomembni vlogi, ki jo turizem lahko ima pri spodbujanje socialnega vključevanja, ter o pomembnosti okrepljenega sodelovanja pri zagotavljanju zmogljivosti za turiste. Omenja tudi zbiranje statističnih podatkov ter skupno ukrepanje za zagotavljanje kakovosti in varstva potrošnikov. Poudarja tudi, da je treba zaščititi, varovati in obnoviti evropsko kulturno dediščino.
Parlament poziva Komisijo, da državam članicam zagotovi smernice za izboljšanje političnega usklajevanja v zvezi z razvojem turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Evropski parlament želi uvesti tudi zaščitni znak evropske dediščine, da se čim bolj podpre tiste elemente, ki jih je vredno ohraniti, pri čemer so kot primer navedene evropske kulturne poti in spomeniki.
Menim, da morajo o turistični politiki odločati države članice, kar je tudi v skladu z obstoječo zakonodajo. Turistična industrija se mora razviti ob konkuriranju s turističnimi dejavnostmi drugih držav, pri čemer mora vsaka država oblikovati svojo politiko. Zato sem glasoval proti temu poročilu.
Daniel Caspary (PPE-DE), v pisni obliki. − Odločil sem se glasovati za sprejetje poročila gospoda Alaina Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah na novembrskem mini plenarnem zasedanju v Bruslju. Poročilo je dobro in obravnava veliko zadev, ki skrbijo vse nas. Vendar sem se odločil glasovati proti nekaterim predlogom sprememb in odstavkom, ker menim, da je treba vprašanja v zvezi z globalnim segrevanjem obravnavati s trajnostnimi ukrepi, ki nimajo škodljivega učinka na svetovno gospodarsko rast ali na dolgoročne vidike evropskega socialnega modela.
Vprašanje o podnebnih spremembah me zelo zanima. Evropska unija ima vodilno vlogo v zvezi s predlogi daljnosežnih rešitev pri iskanju načinov za obvladovanje podnebnih sprememb. Menim, da so predlogi Evrope postali merilo za vsako prihodnjo razpravo in da so združljivi z našim gospodarskim modelom.
Menim, da je svetovna trgovina koristna za svetovno gospodarstvo, vendar se hkrati strinjam, da je treba za zmanjšanje škodljivih emisij storiti več zlasti v prometnem sektorju. Vendar se svetovna trgovina kot taka ne sme izkrivljati.
Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah, ker menim, da mora biti Evropa na področju boja proti podnebnim spremembam vodilna v svetu, zato menim, da je treba za spodbujanje gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika temeljito spremeniti trgovinsko politiko Evropske unije.
Poročilo poudarja, da je treba razviti proizvodne, potrošniške in tržne vzorce, ki bodo prispevali k zmanjšanju podnebnih sprememb in gospodarskih učinkov teh sprememb. Zato je treba sprejeti ukrepe za spodbuditev lokalne proizvodnje kot načina za zmanjševanje potrebe po prometu ter uvedbo splošnih standardov Evropske unije in sistemov označevanja, katerih namen je ozavestiti potrošnike o okoljskih posledicah različnih izdelkov.
Christofer Fjellner (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Nam zmernežem je danes uspelo Evropski parlament prepričati, da glasuje proti predlogu o uvedbi tarif za blago iz držav, ki niso podpisale kjotskega protokola. Prav tako smo Evropski parlament prepričali, da ne podpre stališča, da je za svetovne okoljske probleme krivo tržno gospodarstvo. Zato smo glasovali za poročilo o trgovini in podnebnih spremembah.
Trgovina sama po sebi ne ogroža okolja, prav nasprotno. Trgovina zagotavlja blagostanje, ki ga potrebujemo, da se bomo lahko spopadli s prihodnjimi okoljskimi izzivi. Omogoča nam, da učinkoviteje uporabimo omejene vire ter odpravimo revščino, ki je glavni vzrok za večino svetovnih okoljskih problemov. Odprtost in trgovina sta pogoj za prenos tehnologije, ki bosta državam v razvoju omogočili zagotoviti čistejše okolje hitreje, kot to lahko omogočimo mi.
Medtem ko je promet, ki ne krije lastnih okoljskih stroškov, velik problem. Menimo, da je pristop Parlament, ki zagovarja predloge v zvezi z oviranjem in omejevanjem trgovine, na današnjem glasovanju napačen. Namesto tega mora Parlament prometni sektor prisiliti, da bo kril svoje okoljske stroške. Zaskrbljenost v zvezi z okoljem ne sme postati pretveza za protekcionizem, ker slednji ogroža razvoj in s tem okolje.
Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Gospod Lipietz se v svojem poročilu ukvarja s pomembnimi vprašanji. Če zares želimo poskušati nadzorovati proizvodnjo toplogrednih plinov, moramo zagotoviti, da so ti stroški stalno večji ob vsaki priložnosti. Trgovina, tj. prosta trgovina, je pomembna gibalna sila svetovnega gospodarstva in jo moramo podpirati. Kljub temu dolgoročno ne moremo nadaljevati s prevažanjem blaga več tisoč kilometrov okrog sveta, medtem ko se praktično enako blago prevaža v nasprotno smer, pri čemer stroški niso pokriti v celoti. Vendar bo pri izvajanju tega prehoda potrebna previdnost, da se zagotovi, da obremenitve zaradi razsipnosti industrializiranega sveta, ki lahkomiselno izkorišča okoljske vire planeta, ne bi prizadele najrevnejše ljudi na svetu. Evropa je odgovorna, da zaščiti ljudi, katerih preživljanje temelji na vrednotenju kratkoročnega dobička namesto dolgoročne sposobnosti preživetja planeta, pri čemer niso krivi za to sami.
Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) V stranki Junilistan menimo, da ima EU pomembno vlogo pri prizadevanjih za zmanjšanje učinkov človeškega ravnanja na podnebje Zemlje. Kot eden od glavnih akterjev v svetovni trgovini lahko EU vpliva na učinke, ki jih imata proizvodnja in mednarodni promet na okolje.
Vendar je s tem poročilom povezanih veliko tveganj. Iz vsebine poročila je razvidno, da bo politika, ki temelji na teh vidikih, omogočila oblikovanje protekcionističnih teženj, ki jih podpira veliko interesnih skupin in držav v EU. Posebni interes se vedno predstavlja kot zagovornik javnega interesa. Zato bi bilo zelo tvegano podpreti to poročilo. Rezultat je lahko okrepljen protekcionizem ter s tem visoki stroški, ki jih morajo kriti najrevnejši v svetu in potrošniki EU.
Namesto tega mora EU nadaljevati po začrtani poti kot vzornica in zaveznica vseh držav sveta, ki želijo v zvezi s podnebnimi spremembami ukrepati odgovorno. V stranki Junilistan smo se zato odločili glasovati proti temu poročilu.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V celoti se strinjamo s trditvama poročila, da „sedanji gospodarski model, ki zahteva stalno povečevanje porabe, proizvodnje in trgovanja, ni trajnosten, saj še povečuje potrebo po virih in prometu ter povzroča nastajanje vse več odpadkov in emisij“ ter da sedanji trgovinski sistem vodi v „globalno delitev dela, kar pomeni močno obremenitev prometa zaradi prevoza proizvodov“, ki bi jih bilo sicer mogoče proizvesti na lokalni ravni na bolj trajnosten način.
Vendar poudarjamo nekatere negativne vidike, kot sta poziv, da se v okviru STO pri sedanjem krogu pogajanj iz Dohe doseže sporazum o odpravi carinskih in necarinskih ovir za „okoljsko blago in storitve“, ter prikrito odobravanje pogajanj o sporazumih o prosti trgovini, kar je v nasprotju s prejšnjimi trditvami poročila o sedanjem trgovinskem sistemu.
Prav tako ostro nasprotujemo uvedbi načela „odgovornosti povzročitelja, v najboljšem primeru z razširitvijo sistema za trgovanje z emisijami na ves svet, zaradi posledic, ki bi jih imelo“.
Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah. Vprašanje podnebnih sprememb je danes eno od najpomembnejših, pri čemer je v zvezi z njim potrebno dejansko ukrepanje na nacionalni, evropski in svetovni ravni.
Čeprav podpiram zadevno poročilo, ki obravnava veliko pomembnih mednarodnih vprašanj, izpostavljam tudi predloge škotske vlade za osnutek zakona o podnebnih spremembah. Škotska vlada je določila obvezni dolgoročni cilj, v skladu s katerim je treba do leta 2050 na Škotskem doseči manjše izpuste emisij za 80 %. Menim, da bo to sprejeto z odobravanjem, in upam, da bodo enako ambiciozne cilje sprejele druge države članice EU v zvezi z lastnim prizadevanjem v boju proti globalnemu segrevanju.
Syed Kamall (PPE-DE), v pisni obliki. − Čeprav obstaja splošno soglasje glede potrebe po manjšem izpustu škodljivih emisij, je avtor tega poročila pozval k ukrepom, ki bi omejili trgovino z revnejšimi državami, s čimer bi obsodili njihove prebivalce na revščino, ovirali svetovno dobavno verigo in uvedli nerealne kazni.
Predstavniki konzervativne stranke menijo, da je najboljši način za manjše izpuste škodljivih emisij večji poudarek na tehnologiji, skupni dogovori o realnih ciljih in večja trgovinska izmenjava z revnejšimi državami, tako da bi lahko vlagale v čistejšo, bolj okolju prijazno tehnologijo in procese.
Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Za splošnimi izrazi o dobrih namenih in zaskrbljenostjo za okolje se skriva reakcionarna vsebina predloga resolucije, za katero se zavzemajo imperialistične skupine in organizacije.
Zračni in cestni promet kritizira, da v primerjavi s pomorskim in železniškim prometom proizvedeta največ emisij CO2, medtem ko poudarja, da je svoboda pri izbiri načina prevoza (za večnacionalne družbe) bistvenega pomena za svetovno trgovino.
V zvezi s prometnim sektorjem poziva k trgovanju s toplogrednimi plini, ki ni zagotovilo zmanjšanja emisij CO2, vendar se je izkazalo za donosen borzni mehanizem, ki zagotavlja kapital. Podpira cilje mednarodnih monopolov v zvezi z radodarnim financiranjem prek „mehanizma čistega razvoja“.
Evropski investicijski banki pripisuje vlogo okolju prijaznega nadzornika, ki bo ukrepal „v skladu z nasveti Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G8“, pri čemer zahteva, da mora prihodnje predloge predložiti STO.
Bistvo predloga je, da večnacionalne družbe še vedno plenijo naravne vire, gozdovi se še vedno izrabljajo, zaloge pitne vode se zmanjšujejo in uničujejo, gensko spremenjeni pridelki se širijo, strupene kemikalije povzročajo onesnaževanje, oboroženi spori in imperialistično posredovanje so podpirani, emisije toplogrednih plinov naraščajo, na milijarde ljudi je izpostavljenih ropanju kapitala in dobičkarjem, pri čemer bo ta resolucija zagotovila podporo in pomoč.
Zato bomo poslanci grške komunistične stranke glasovali proti predlogu.
David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, ki navaja veliko število stvarnih ukrepov, s katerimi bi lahko v boju proti podnebnim spremembam uporabili trgovino. Rešitve kot so dovoljenje za ničto stopnjo carine za izdelke z nizko stopnjo toplogrednih plinov pri proizvodnji/potrošnji, prepoved uvoza eksotičnega lesa, politika označevanja energetsko učinkovitih proizvodov in vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami, se morajo razvijati naprej.
Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah obravnava dve področji, na katerih lahko EU vpliva na mednarodni ravni. Zato je pomembno, da poslanci Evropskega parlamenta izrazimo svoje mnenje o tej zadevi. Vse države na svetu morajo imeti koristi od mednarodnega gospodarstva s pomočjo trgovine. Le z razvitim trgovinskim sistemom in gospodarskim razvojem lahko odpravimo revščino in vplivamo na okolje. Evropska zavezanost okolju in razvoju mora še služiti kot spodbuda za trajnostno gospodarstvo, ki temelji na trgovini in ne oviranju trgovine. Zato obžalujem, da se poročilo, o katerem smo danes glasovali, bolj odločno ne zavzema za trgovino in razvoj. Kljub velikemu nezaupanju sem glasoval za poročilo, ker so bile najbolj sporne izjave odstranjene.
Jim Allister (NI), v pisni obliki − V zvezi z glasovanjem za predlog spremembe 6 poročila gospe Morgantinijeve o izboljševanju afriškega kmetijstva smo lahko ugotovili, komu je skupina GUE/NGL in na splošno večina strank levice naklonjena. S simpatiziranjem s tiranom Mugabejem in oporekanjem nasprotovanju njegovi prisotnosti na vrhu EU-Afrika v Lizboni so pokazali svoje resnične namene. Ker menim, da je Mugabe podel tiran, zaradi katerega so prebivalci v njegovi državi lačni, sem z veseljem glasoval proti sprejetju predloga spremembe 6 ter tako izrazil ogorčenje nad njegovim vedenjem in načrtovano prisotnostjo na lizbonskem vrhu. Dejstvo, da je Parlament sprejel ta predlog spremembe, čeprav z majhno večino, je podpora za tega tirana, ki lahko ima hude posledice.
Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Obsojamo nesprejemljivo politično potezo reakcionarnih sektorjev Evropskega parlamenta, ki so poročilo o afriškem kmetijstvu izkoristili za kritiziranje zakonite udeležbe predsednika Republike Zimbabve, polnopravne članice Afriške unije, na naslednjem vrhu EU-Afrika. Ta poteza je bila kljub vsem nameram neuspešna.
Kar zadeva samo poročilo, menimo, da vsebuje številne pozitivne točke, kot je kritika, da je zagotavljanje podpore za olajšanje trgovine v okviru pospeševanja afriškega kmetijstva le na podlagi sporazuma o gospodarskem partnerstvu oblika izsiljevanja, da se zagotovi liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi.
S spodbujanjem veliko od teh držav, da svoje kmetijstvo prilagodijo trgu EU, se poskuša te države prisiliti v sporazum, na podlagi katerega bodo morale uvesti kmetijski model, ki temelji na izvozu monokultur, kar bo povzročilo očitne in resne gospodarske, družbene in okoljske probleme za prebivalstvo afriških držav ter prebivalstvo držav članic EU.
Zato menimo, da je treba afriškemu kmetijstvu pomagati tako, da se podpira družbeno odgovoren razvoj kmetijskega modela, ki temelji na svojih posebnih potrebah ter neodvisnosti in varnosti oskrbe s hrano vsake države.