Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 29. november 2007 - Bruselj

1. Otvoritev seje

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 9.05.)

2. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

3. Predstavitev letnega poročila Računskega sodišča - 2006 (razprava)

  Predsednik. − Prva točka je predstavitev letnega poročila Računskega sodišča za leto 2006.

  Hubert Weber, predsednik Računskega sodišča. – (DE) Gospod predsednik, podpredsednik Kallas, gospe in gospodje, vesel sem, da lahko danes sodelujem pri vaši razpravi o letnih poročilih Računskega sodišča za proračunsko leto 2006. 12. novembra sem letna poročila predstavil odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, naslednji dan pa Svetu za ekonomske in finančne zadeve.

Dovolite mi, da začnem s kratkim pregledom ključnih sporočil iz letnih poročil za leto 2006. Moja prva točka se nanaša na zanesljivost končnih računovodskih evidenc za leto 2006. Skupinski računovodski izkazi za proračunsko leto 2006 prikazujejo pravo sliko sredstev, obveznosti in finančnega stanja Skupnosti ter rezultate njihovih dejavnosti v navedenem letu, z izjemo precenitev v izkazih sredstev in obveznosti, terjatev ter zneska predfinanciranja. Komisija je napredovala pri izvajanju računovodstva, čeprav so še opazne nekatere pomanjkljivosti.

Sodišče je opazilo, da si je Komisija zelo prizadevala za odpravo napak v sistemu za obvladovanje tveganja v zvezi s financami EU. Nekatere spremembe že prinašajo vidne koristi na področjih, kot je kmetijski proračun.

Zdaj nadaljujem z zakonitostjo in pravilnostjo. Sodišče je ponovno izrazilo brezpogojno pozitivno mnenje glede transakcij v zvezi s prihodki, obveznostmi in plačili za odhodke in upravne odhodke v okviru predpristopne strategije, z izjemo odhodkov v okviru programa SAPARD. Poleg tega je bila vidna minimalna stopnja napak za odhodke, ki jih neposredno upravljajo in nadzirajo delegacije Komisije v skladu z zunanjimi ukrepi. Vendar je Sodišče ponovno izrazilo neugodno mnenje glede zakonitosti in pravilnosti transakcij v zvezi z odhodki. To se prvotno nanaša na odhodke v okviru skupne kmetijske politike, ki ni podvržena integriranemu upravnemu in nadzornemu sistemu (IAKS), na odhodke za strukturne ukrepe in notranje politike ter na znaten delež odhodkov za zunanje ukrepe. Na teh področjih velika stopnja napak še vedno vpliva na izplačila končnim upravičencem, čeprav na različnih ravneh.

Ugotovitve Sodišča glede področij proračuna, ki so podvržena deljenemu opravljanju, so: na področju kmetijstva, ki mu je bilo leta 2006 dodeljenih 49,8 milijarde EUR, je Sodišče opazilo strm padec predvidene celotne stopnje napak, čeprav je stopnja še vedno nekoliko nad pragom pomembnosti. S pravilno uporabo lahko IAKS, ki pokriva približno 70 % izdatkov za kmetijstvo, učinkovito zmanjša tveganje za nezakonita in nepravilna plačila izdatkov. Finančni popravki pri kmetijskih plačilih, kot so tisti, ki izhajajo iz odločbe Komisije o letni potrditvi obračunov v okviru postopka usklajevanja, se nanašajo na velike zneske, ki jih morajo države članice izplačati proračunu Skupnosti kot popravke ali denarne kazni zaradi neuspeha pri ureditvi primernega nadzornega sistema. Te izterjave proračunu Skupnosti še naprej financirajo nacionalni davkoplačevalci in ne upravičenci, ki so na nezakonit način prejeli denarna sredstva Skupnosti.

Poleg osvetljevanja težavnih področij s sklicevanjem na slikovite primere Sodišče meni, da je dolžno opozoriti na razvoj dogodkov, ki utegne biti pomemben za oblikovalce političnih odločitev. Na primer, Sodišče je opozorilo, da shema enotnega plačila olajšuje uporabo in plačilne postopke ter ima obenem tudi stranske učinke, kot je dodeljevanje pravic lastnikom zemljišč, ki niso nikoli obdelovali zemlje. Čeprav je to lahko zakonsko dovoljeno, je zaznavno premaknilo središče pomoči EU od lastnikov kmetij k lastnikom zemljišč. Med novimi prejemniki kmetijskih subvencij so železniške družbe, hlevi z jahalnimi konji, kobilarne, igrišča za golf in prosti čas ter lokalni organi. Razen tega so pravni predpisi, ki urejajo shemo enotnega plačila, državam članicam ponudili širok obseg delovanja pri dodeljevanju pravic, kar se je končalo z neenakim obravnavanjem upravičencev.

V zvezi s strukturnimi ukrepi, za katere je bilo leta 2006 skupno dodeljeno 32,4 milijarde EUR, se razmere, ki so prevladovale v prejšnjih letih, niso spremenile. Sodišče je opazilo veliko stopnjo napak, ki naj bi predvidoma znašala najmanj 12 % skupnega zneska odškodnin za upravičence. Najbolj navadne napake so bile v zahtevkih za povračilo neupravičenih izdatkov in neizvedenih javnih razpisih. Poleg tega je pogosto manjkala dokumentacija, ki bi dokazala režijske in osebne stroške.

Sodišče meni, da mora Komisija dati zgled pri ravnanju z izdatki, s katerimi neposredno upravlja, to pomeni z odhodki za notranje politike Unije in zunanjimi ukrepi. Čeprav so izboljšave opazne, so bile notranje politike, ki jih upravlja Komisija in za katere je bilo leta 2006 porabljeno devet milijard EUR, spet podvržene veliki stopnji napak. Glavni vzrok za to je bilo izplačilo odškodnin upravičencem, ki so oddali prijave, ki so precenile stroške projekta. Vzroki za napake v povezanih transakcijah so nepazljivost, pomanjkljivo poznavanje pravil, ki so pogosto zapletena, in naklepni poskusi prosilcev, da ogoljufajo proračun EU. Poleg tega je nadzor nad zahtevki za plačilo izdatkov za kmetijstvo, ki jih ne pokriva IAKS, ter odhodkov za strukturne ukrepe in notranje politike v številnih primerih neustrezen glede na pogostost in obseg ter je tudi manj kakovosten, saj v veliki meri temelji na informacijah, ki jih zagotovijo upravičenci.

V preteklih letih je Komisija ukrepala pri povečanju sistema izterjav in izboljšanju zaščite finančnih interesov Unije. Vendar zaradi zapletenosti svojih postopkov Komisija še vedno ni verodostojno obveščena o različnih zneskih in prejemnikih neupravičeno plačanih sredstev ter drugih finančnih vplivih na proračun EU. Le šest držav članic je namreč odgovorilo na zadnjo novembrsko zahtevo Komisije za poročilo o izterjavi nepravilnih izplačil. V svojem modelu enotne revizije je Sodišče predlagalo vzpostavitev učinkovitega okvira za vse notranje nadzorne sisteme v zvezi s sredstvi EU. Vsi taki sistemi morajo temeljiti na skupnih načelih in standardih; upoštevati morajo pripadajoče tveganje in vzpostavitev pravega ravnovesja med stroški nadzorov in koristmi, ki jih prinašajo.

Ena od največjih novosti v zadnjem času je obveznost držav članic, da predstavijo letne preglede ugotovitev svojih revizij in nadzorov. Obstajajo tudi prostovoljne pobude nekaterih nacionalnih revizijskih organov za izdajo nacionalnih izjav in izdelavo revizijskih poročil o upravljanju sredstev EU v svojih državah. Sodišče meni, da lahko nacionalne izjave in prizadevanja za nacionalno revidiranje v državah članicah pomagajo okrepiti zavest o pomembnosti notranjega nadzora sredstev EU. Sodišče v svojem mnenju št. 6/2007 navaja, da so taki nacionalni postopki sredstvo za usmerjanje in predstavljanje nacionalne odgovornosti pri uporabi sredstev EU. Razen tega lahko služijo za opredelitev popravljivih napak in zgledov dobre prakse ter za povečanje preglednosti in odgovornosti na področju finančnega poslovanja.

Sodišče še naprej dejavno spodbuja sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi ustanovami ter državami članicami in je vodilno telo v novi delovni skupini, ki se ukvarja s skupnimi standardi revidiranja in primerljivimi merili revidiranja, ustvarjenimi za potrebe EU.

Pri tem bom zaključil. Kljub velikemu prizadevanju Komisije za odpravo pomanjkljivosti v sistemu za obvladovanje tveganja za sredstva EU, je Sodišče ponovno izrazilo neugodno mnenje glede zakonitosti in pravilnosti transakcij na večini področij proračuna. Največje izboljšave so bile opazne v zvezi s skupno kmetijsko politiko. Visoka stopnja napak se v povezanih transakcijah pojavlja delno zaradi dejstva, da zapletene pravne zahteve in predpisi ter nejasna merila za upravičenost včasih povzročajo, da upravičenci pri zahtevanju odškodnine precenijo stroške, delno pa tudi zaradi nenehnih napak na področju notranjega nadzora.

Temeljni predpogoj za učinkovito upravljanje proračunskih sredstev je obstoj verodostojnih notranjih nadzornih sistemov na vsaki upravni ravni v vseh državah članicah in državah prejemnicah. Menim, da imamo Evropejci pravico do primerne uprave in nadzora nad sredstvi EU po vsej Uniji.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, Komisija pozdravlja poročilo Sodišča in pripombe predsednika Webra.

V letnem poročilu Sodišča za leto 2006 je bolj pozitivna ocena kot v njegovem poročilu za leto 2005. Zaradi sistema semaforizacije Sodišča je napredek zdaj mogoče natančno izmeriti. Poročilo Sodišča določa za vsako področje porabe posebej, kdaj so naši sistemi zadovoljivi in kdaj so napake glede praga pomembnosti Sodišča pod 2 %.

Komisija je glede na plačila v prejšnjih letih zadovoljna, saj je Sodišče odobrilo 40 % vseh plačil, medtem ko je prejšnje leto odobrilo približno tretjino, leto pred tem pa le 6 % vseh plačil. To je velik napredek pri doseganju skupnega cilja, tj. pozitivna izjava o zanesljivosti (DAS).

Sodišče prav tako poroča o izboljšavah na področju notranje politike, kot so raziskovalni programi, in področju zunanje politike. Sodišče navaja, da so naše računovodske evidence za leto 2006 resnične in poštene v vseh bistvenih kategorijah, razen nekaterih manjših precenitev, ki znašajo 0,13 % operativnih stroškov. Sodišče priznava, da si je Komisija zelo prizadevala za odpravo pomanjkljivosti na področju obvladovanja tveganj v zvezi s sredstvi EU.

Kljub temu je izjava o zanesljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij ponovno negativna. Ne glede na dejstvo, da se je na področju dosegel napredek, izpostavljam glavno oviro v zvezi z zagotovitvijo pozitivne izjave o zanesljivosti. Zadnji večji izziv, na katerega se je treba odzvati, je zagotavljanje nadzora nad ustreznim izvajanjem strukturnih politik. Zaradi porabe sredstev za strukturne politike, tj. 32,4 milijarde EUR v letu 2006, ostaja položaj v primerjavi s prejšnjimi leti nespremenjen, Sodišče pa je ponovno ugotovilo, da je napak veliko.

Najpogostejše napake so bili zahtevki za neupravičene izdatke in neizvedeni javni razpisi ter pomanjkljiva dokazila za izračun režijskih stroškov ali stroškov za zadevno osebje.

Sodišče navaja v poročilu tudi, da vsaj 12 % izplačil iz strukturnih in kohezijskih skladov v letu 2006 ne bi smelo biti povrnjenih. Strinjamo se, da obstajajo na tem področju dejanske težave. V sinteznem poročilu Komisije za leto 2006 je navedeno, da Komisija ni zaupala v sisteme za upravljanje strukturnih skladov v delih Italije, Latvije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva. V svojih letnih poročilih o delu so izrazili zadržanost tudi generalni direktorji.

Sodišče je leta 2006 pregledalo vzorec 19 regij in ugotovilo, da nobena regija ni bila učinkovita v celoti. Sodišče je ugotovilo, da so številni nadzorni sistemi v Angliji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Poljski, Portugalski, Škotski, Sloveniji in Španiji ter sistem za izvajanje pobude Skupnosti glede obmejnih območij Avstrije in Madžarske neučinkoviti.

Menimo, da se bo z novo zakonodajo stanje izboljšalo, vendar zaradi tega stalno visoko tveganje v zvezi z izplačili, ki so bila izvedena za programe 2000–2006, ne bo manjše in bo še naprej kritično vse do njihove ukinitve v obdobju 2009–2010. V zvezi s tem moramo ukrepati skupaj. Predsedniku Sveta, državam članicam in Evropskemu parlamentu sem pisal o nadaljnjih prizadevanjih Komisije.

Na srečanju Ekonomsko-finančnega sveta v začetku tega meseca sem prav tako pozval vse države članice, da do 15. februarja 2008 izpolnijo svoje obveznosti in predložijo letne povzetke revizij in izjav. Tak je bil dogovor med Parlamentom in Svetom ob sprejetju revidirane finančne uredbe.

Letni povzetek ne sme biti le poročanje brez dodane vrednosti. Komisiji mora zagotoviti prave analitične podatke, s katerimi bo predložila Sodišču in Parlamentu zagotovilo v zvezi s stanjem pregledov v vsaki državi članici.

Predstavitve glede razrešnice za leto 2006, ki jo bo 18. decembra 2007 organiziral odbor za proračunski nadzor za glavne komisarje za strukturne sklade, se bodo udeležili predstavniki nacionalnih odborov za proračunski nadzor. Komisija pozdravlja inovacije in upa, da bodo pomagale spodbujati izpolnjevanje obveznosti za izboljšanje upravljanja sredstev EU na nacionalni ravni.

Upoštevati moramo politiko opozarjanja, reševanja ali opuščanja. Cilj Komisije je ukiniti izplačila iz strukturnih skladov, kadar Komisija nima potrebnih zagotovil za učinkovito delovanje sistemov držav članic. Zato lahko Komisija sprejme nekaj nepriljubljenih odločitev, vendar je sklenila, da bo napredek prepočasen, če se ne poudari, da je potreben.

Na koncu bom razložil, kako so mediji letos poročali o poročilu. V zadnjih dveh tednih so novinarji prosili Komisijo, naj komentira dve glavni točki. Najprej so jo prosili, naj komentira ugotovitev Sodišča, da so golf klubi in drugi organi, ki niso uradno povezani s kmetijstvom, lansko leto prejemali subvencije EU. Eden od resnih časopisov je objavil naslov „Pomoč EU za revne napačno porabljena za golf klube“. Le z osmimi besedami jim je uspelo napačno razložiti tri dejstva. Naj pojasnim: Prvič, kmetijske subvencije niso pomoč revnim, drugič, ta pomoč ni bila porabljena za golf klube, ampak je bila porabljena kot subvencija za upravičene kmetijske dejavnosti – v zadevnih primerih je bila porabljena za mejna zemljišča, katerih lastniki so različni. Tretjič, denar ni bil napačno porabljen, ampak je bil dejansko porabljen zakonito v skladu s predpisi, kar je priznalo tudi sodišče. Za Sodišče je bilo bolj zanimivo vprašanje politike in končni rezultat skupne politike: vzpostavitev sheme enotnega plačila.

Take razprave pozdravljamo, pri čemer bodo cenjeni poslanci ugotovili, da si je Komisija v tem mandatu zelo prizadevala za popolno preglednost v zvezi z upravičenci do sredstev EU, kar je temelj za bolj ozaveščene politične razprave, kot je pregled stanja skupne kmetijske politike, ki ga je v začetku tega meseca sprožil kolega Marian Fischer Boel.

Isti pristop se je uporabil v zvezi s pobudo Komisije, da se vrhovnim revizijskim institucijam vseh držav članic pošlje dokončan seznam vseh izplačil prejemnikom v posameznih državah članicah.

Nekateri mediji so izjavo Sodišča, da je kmetijstvo eno od področij, na katerem so Komisija in države članice dosegli največji napredek ter za katerega je Sodišče odobrilo izplačila že skoraj v celoti, zaradi vprašanja o zadevnem golf klubu na žalost popolnoma spregledali. Zato je prav, da danes to tudi pojasnim.

Drugo vprašanje zadeva delež 12 % strukturnih skladov, ki po mnenju Sodišča ne bi smel biti povrnjen. Večina novinarjev je Sodišču očitala, da je to težava, saj so bile lani izplačane 4 milijarde EUR. To je treba pojasniti. Ni jasno, ali so bila sredstva izgubljena ali ukradena in ali so napake sistematične ali le enkratne. Zato mora Komisija pojasniti okoliščine v zvezi z izplačilom deleža 12 %. V govoru sem pojasnil ter predstavil nekatere težave, s katerimi smo se soočili, in ukrepe, ki jih bomo sprejeli.

Te težave bosta naslednji mesec na predstavitvi v svojem odboru za proračunski nadzor dodatno obravnavala komisarja Hüberjeva in Špidla.

Končno poudarjam, da nam poročilo Sodišča po našem mnenju ne glede na poročanje medijev pomaga, da se osredotočimo na glavna vprašanja. Komisija si zelo prizadeva, da bi dosegla napredek v zvezi s temi ključnimi točkami.

  José Javier Pomés Ruiz, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, Hans–Gert Pöttering, vesel sem, da ste prisotni na tej razpravi, ki poudarja pomembnost, ki jo Parlament pripisuje revidiranju svojih računovodskih evidenc, in da sta tukaj tudi podpredsednik Kallas in predsednik Weber. Toda kje so predstavniki Sveta? Kje je govornik, ki nam lahko pove, kaj stori Svet z vsemi predlogi in komentarji, ki sva mu jih s predsednikom Računskega sodišča predložila?

Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za sodelovanje na tej razpravi.

(Ploskanje poslancev z določenih strani dvorane.)

Na začetku se Računskemu sodišču zahvaljujem za odlično opravljeno delo, zlasti za drugo poglavje poročila, ki je odlično predstavljeno. V opravljanju tega dela ste vedno boljši, s čimer ne pomagate le Parlamentu, ampak vsem ljudem, da spoznajo, koliko stanejo posli Evropske unije.

Kmetom bi bilo potrebno čestitati, ker so zdaj, ko jim zmanjšujemo neposredna izplačila, uspeli bistveno izboljšati upravljanje z denarjem, ki ga prejmejo.

Vendar te pohvale ne moremo pripisati strukturnim skladom. Že pred tremi leti je Parlament izjavil, da mora biti vpleten tudi Svet, katerega predstavniki so danes odsotni, da upošteva, kako porabi večji del proračuna, ki ga nadzira. Nekaj je jasno: v okviru nove finančne uredbe morajo zdaj države članice obvezno predložiti svoje povzetke izjav o nacionalnem upravljanju. To ni možnost, ampak obveznost. To morajo storiti do srede februarja naslednjega leta, kot pa vemo in se strinjamo z gospodom Kallasom, države članice to nerade storijo: zdi se, kot da jim ni potrebno predstaviti računovodskih izkazov. Če je to njihova obveznost, bi morale biti prve, ki bi postavile zgled. Rekli ste, da samo šest držav članic vodi evidenco, kako povrnejo sredstva. To je sramotno in si zasluži naslovno vrsto v časopisu: samo šest držav članic nam sporoča, kako povrnejo sredstva, ki so jih napačno uporabili. To je resnično sramota.

Če povzamem, bi vam rad povedal, da bo ta Parlament nadaljeval s svojim delom, vi pa lahko nadaljujete s svojim. Vas in gospoda Kallasa popolnoma podpiramo pri doseganju cilja pozitivne izjave o zanesljivosti in prevzamemo del krivde za vse tiste nadležne postopke; upravičeno nas krivite, saj včasih zahtevamo nemogoče. Ponujamo vam sodelovanje, da se v čim večji meri poenostavi postopke.

Hvala vam, gospod Weber, za sijajno poročilo.

  Herbert Bösch, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, stanje v zvezi s finančnim poslovanjem Unije je mešano: pozdravljam prizadevanja Komisije v zvezi s kmetijstvom. Sodišče poroča o izrazitem skupnem zmanjšanju števila napak v zvezi z izdatki za kmetijstvo. To je velik uspeh.

Vendar je bilo navedenih le malo pohvalnih izjav v zvezi s strukturnimi skladi. Sodišče meni, da so nadzorni sistemi držav članic na splošno neučinkoviti ali zmerno učinkoviti. Zato je poziv Parlamenta za izjave o nacionalnem upravljanju kot o sredstvu za večjo pristojnost držav članic pomembnejši kot kdaj koli prej.

Prav tako sem zelo razočaran, ker notranji nadzorni sistem Komisije sedem let po reformi še zmeraj ni tak, kot bi moral biti. Zaradi velikih slabosti pozdravljam zanesljive analize Sodišča v drugem poglavju njegovega letnega poročila.

Poglejmo, kakšne so možnosti za razvoj v prihodnosti. Sodišče je predlagalo medinstitucionalne razprave o zamisli dopustnega tveganja. To pobudo pozdravljam. Parlament in Komisija sta na različna načina že predložila spremembe k temu predlogu. Kdaj bo svoje mnenje o tem izrazil Svet, katerega predstavniki danes niso prisotni?

Reformna pogodba navaja: „Uredba določa obveznosti držav članic v zvezi z revizijo in nadzorom izvrševanja proračuna in nastalih obveznosti.“ Parlament bo dosledno upošteval izvajanje tega novega pravila.

Glede ureditve revizije v Uniji ne bom ponavljal, kar sem povedal že 18. oktobra 2007 v Luxembourgu. Poudarjam le, da so za Parlament zelo pomembne ugotovitve stalne strokovne ocene Sodišča. Čestitam gospodu Webru in zlasti gospodu Engwirdu, ker sta začela izvajati to dejavnost.

  Jan Mulder, v imenu skupine ALDE. – (NL) Gospod predsednik, na začetku se zahvaljujem Računskemu sodišču za nov sistem poročanja Evropskemu parlamentu. Mnogo let smo se spraševali, ali utegnejo biti napake v različnih poglavjih izmerjene premalo natančno. Mnogo let je Sodišče trdilo, da je to nemogoče, zdaj pa k sreči prvič vidimo, da Računsko sodišče lahko spremeni svoje mnenje; ta zdaj za poročanje uporablja sistem semaforizacije: rdečo, oranžno in zeleno. To zelo podpiramo in upamo, da se bo sistem v prihajajočih letih dodatno izpopolnil, da bomo lahko videli, kje so se stvari izboljšale. Glede izboljšav, ki jih je omenil že gospod Kallas, je lahko Komisija seveda ponosna, saj je bilo pred tremi leti domnevno zakonitih le 6 % izdatkov. Zdaj govorimo o 40 % in Komisija bo kmetijstvu kmalu lahko zagotovila zeleno luč. To je napredek. Veliko vprašanje je, ali so ljudje z doseženim napredkom zadovoljni. Lahko vam povem, da je odgovor nikalni. Težko je verjeti, da izjava o zanesljivosti po toliko letih še vedno ni pozitivna, kar povzroča veliko zaskrbljenost.

Še večja težava so strukturni skladi; 12 % je seveda veliko previsoko. Dobro bi bilo, da bi lahko Računsko sodišče v prihodnjih poročilih natančno pojasnilo, od kod pride teh 12 %. Od nepravilnega izpolnjevanja obrazcev? So to resnične napake? Ko zunaj na dvorišču slišim, kako težko je pridobiti denar iz strukturnih skladov, komaj verjamem, da nadzor ni primeren, ker slišim, da ljudje svoj delež vse pogosteje prepuščajo drugim, saj je prezapleteno imeti opravka s skladi. Tako namreč slišim v nekaterih nizozemskih pokrajinah.

Zdaj, ko začenjamo postopek dodeljevanja razrešnice za Komisijo, menim, da je najbolj pomembno to: kaj je storila Komisija kot odgovor na prejšnja priporočila Parlamenta v svoji resoluciji o razrešnici? Kajti, ali Pogodba ne zahteva, da mora Komisija storiti vse primerne ukrepe, da v čim večji meri vpliva na resolucije o razrešnici? Po mojem mnenju sta v njih dve stvari, ki jih je treba bolj podrobno obrazložiti, ne le v resoluciji, ampak tudi v Pogodbi, in sicer v posebnem odstavku o večletnem proračunu, v zvezi z izjavami držav članic. Mnogi drugi so se že sklicevali na to; dve resoluciji Parlamenta navajata, da morajo komisarji potrditi izjave, ki jih vsako leto v kakršni koli obliki predložijo generalni direktorji. Za Parlament to pomeni, da odgovornost ni v rokah Komisije kot kolektivnega telesa, ampak so komisarji posamezno odgovorni za svoj proračun. Vesel bi bil, če bi o tem slišal več.

Nazadnje nova Pogodba trdi, da so Komisija in države članice skupaj odgovorne. Z vidika izjav teh držav članic bi bilo zanimivo vedeti, kako se Komisija pripravlja na izvrševanje nove Pogodbe zdaj in v prihodnosti.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, člani Računskega sodišča, komisar, gospe in gospodje, leta 2006 je evropski proračun znašal približno 106 milijard EUR. Domnevno je to le 1 % bruto nacionalnega proizvoda v 27 državah članicah, a je še vedno precejšnja vsota. Gre za denar, ki ga plačujemo jaz, vi in vsi davkoplačevalci, zato mora biti podvržen primernemu pregledu. To je ena od ključnih dolžnosti Evropskega parlamenta. Zdaj že trinajstič zapored vidimo, da Računsko sodišče zavrača jamstvo za popolno zakonitost in pravilnost teh izdatkov.

Gospe in gospodje, ne gre za manjši pripetljaj. To je vzrok za jezo. Gre za resno opozorilo Komisije in tudi vlad držav članic, da morajo nekaj ukreniti. Karel Pinxten, belgijski član Računskega sodišča je o tem pisal v spletni verziji vodilnega poslovnega dnevnika De Tijd in v Echo de la Bourse, kjer je dejal, da na finančne trge silovito vpliva, če notranji ali zunanji revizor delniške družbe s sredstvi v višini proračuna EU tako zavrne potrditev računovodske evidence. Zelo ima prav in ne moremo dovoliti, da tako ostane.

Katere so prelomnice? Kmetijstvo, še vedno najpomembnejša proračunska postavka: približno 50 milijard EUR. Napredek v tem je nedvoumen, za kar se je treba zahvaliti delovanju Integriranega upravnega in nadzornega sistema. Toda razjasnimo, gospe in gospodje, da nekatere države članice, predvsem Grčija, nočejo biti del tega sistema. Zato ta denar upravlja uprava države članice in menim, da moramo na tem mestu Grčiji to prepovedati. Ponoviti je treba poziv za ukinitev izplačila denarja za kmetijstvo Grčiji, dokler se ta ne prilagodi.

Druga težava, ki zadeva kmetijstvo, je izplačilo denarja golf klubom, železniškim družbam, kobilarnam in lastnikom zemljišč, ki očitno niso pravi kmetje, ampak si prisvajajo denar iz kmetijskega proračuna, na kar je namigoval že gospod Weber in kar je povzel gospod Kallas. Omenjeni lastniki zemljišč so običajno pripadniki aristokracije in kraljevske družine. Tu se odvija nekakšna igra z naslovom „drži/ne drži“: Gospod Weber pravi, da drži, gospod Kallas pravi, da ne drži. Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor je pripravil predstavitev, na kateri je gospa Fischer Boel, komisarka za kmetijstvo, dejala, da je bilo vse to pretirano, in omalovaževala celotno zadevo. Zdaj bi rad, da gospod Kallas in gospod Weber podata odgovore glede resnice zadeve. Ali lahko Računsko sodišče dokaže svoje trditve? Ali stoji za njimi?

Druga velika proračunska postavka so še vedno strukturni skladi. Glede na poročilo Računskega sodišča dvanajstih odstotkov tega denarja ni treba plačati. To ni dovolj dobro. V zvezi s tem moramo nekaj storiti. Zato pozivamo države članice in vlade držav članic, gospod predsednik, ker je del odgovornosti na njihovi strani. 80 % evropskih sredstev upravljajo oni. Zato ponavljam vztrajanje Parlamenta v plenumu, da morajo podpisati izjavo, ki dokazuje, da je evropski denar porabljen pravilno, in tako izpolniti svojo politično dolžnost. Danska, Nizozemska in Združeno kraljestvo so to že storili. Kje so ostale vlade držav članic? Kje so Belgija, Francija, Nemčija? Ali njim ni treba opraviti svoje politične dolžnosti?

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospod predsednik, komisar, ponovno je nastopil del leta, ko Računsko sodišče podaja negativno mnenje o zakonitosti in ustreznosti izdatkov prejšnjega leta. Spomladi bo čas, da Parlament kljub negativnemu poročilu odobri razrešnico v zvezi z zadevnimi strankami. Takšna je bila namreč praksa v zadnjih nekaj letih, razen enkrat, ko so bile volitve.

Rad bi vas opozoril na diagrama V in VI v prilogi poročila Računskega sodišča, ki sta namenjena izračunu neto prispevka držav članic. Carinske tarife držav članic, vključno s tistimi, zaračunanimi blagu, ki je poslan v druge države članice, so bile vključene v tradicionalna lastna sredstva. To podaja zavajajočo sliko dejanskega neto prispevka, ki ga ustvarijo nekatere države članice, zlasti Nizozemska in Belgija, predvsem ko se upošteva pretirano velika 25-odstotna carinska provizija.

Prav tako je težko sprejeti metodo izračuna, ki navidezno izvira iz Komisije, ki ne vključuje upravnih izdatkov v izdatke Unije v zvezi s tem. Število revizij popolnoma in enostavno ne pove vse resnice o uporabi virov, zato: vsebuje tudi politične dejavnike. Pozitivno znamenje je, da je država, ki za izdatke za kmetijstvo ni pravilno uporabljala sistema za spremljanje in upravljanje, poimenovana po imenu, tj. Grčija. Primere o zlorabi kmetijskih plačil, ki jih je predsednik Računskega sodišča navedel v predstavitvenem govoru, je treba popraviti. Težave niso le v povezavi z golf klubi, komisar Kallas.

Dober primer o pozitivnem vplivu, ki so ga imela priporočila revizorjev, je upoštevanje nadomestila, plačanega poslanskemu pomočniku. Revidirana pravila so preprosto preveč stroga, a vseeno boljša kot dovoljevanje omalovaževanja.

(Ploskanje.)

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, v trinajstem letu delovanja je tako Računsko sodišče zavrnilo izvrševanje proračuna EU. Zakaj se je to zgodilo? Ali so politiki, birokrati in državljani EU razvpiti goljufi? Seveda ne. Težava je v tem, da hoče EU do potankosti urejati, kaj se dogaja v regiji s 23 državami in pol milijarde prebivalci. To odpira vrata goljufiji, zlorabi in napaki. Celotna organizacija mora biti popolnoma prenovljena. Za to obstajata dve možnosti.

Prvič, premakniti se moramo od sprevržene podrobne ureditve k sistemom, v katerih revne države članice dobijo pomoč brez podrobnih določb o tem, kako naj bo porabljen. Drugič, zagotoviti moramo, da se krivce razkrije. To pa zahteva največjo jasnost, da so prijavitelji obravnavani kot junaki, ne kot izdajalci, in da so novinarji dobrodošli pri preiskovanju upravljanja EU. Nobena od teh treh zahtev ni dejansko izpolnjena. Smotrn primer je usoda novinarja Hansa-Martina Tillacka. Razkrinkal je goljufijo v Eurostatu, a ga je Evropski urad za boj proti goljufijam obtožil prekrška. Izgubil je zadevo v belgijskem sodnem sistemu in na Evropskem sodišču, zdaj pa ga je razbremenilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Vloga EU v tej žalostni zgodbi kaže na to, kako daleč moramo iti, če želimo spremeniti njeno naravo kot birokratsko ustanovo. Ali želimo to storiti? Dvomim.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Tiranski gospod predsednik, pravna država, demokracija in nadzor, ki temelji na načelu enakosti, bi morali biti oporna zaščita proti tiraniji, vendar so ravno to stvari, ki tukaj manjkajo.

Vendar je to letno poročilo Evropskega računskega sodišča lahko neke vrste pomoč in kljub temu uredi nekatere stvari. Ponovno se sklicujem na dejstva, ki so bila v vaši pristojnosti, gospod Weber, končno zasluženo ugotovljena v točkah od 10.9 do vključno z 10.12. Te so za Evropski parlament le opozorila ali mile kazni. V tem delu svojega poročila Sodišče opaža, da je nadzor Parlamenta nad izdatki članov skrajno neprimeren, in načrtuje katalog opustitev. Katere so praktične posledice? To pomeni, gospod predsednik, gospod generalni sekretar Parlamenta, da so neželeni posamezniki izločeni, gospod Herbert Bösch, da je bojazljivo poročilo sestavljeno za Evropski urad za boj proti goljufijam, in pozneje, po nekaj letih preiskovanja, pride na dan, da ni bilo ničesar, nobene goljufije, popolnoma ničesar. Toda sem, kjer resnično je kaj, kar je lahko najdeno (sami ste dejali, gospod Weber, da je le 22 % izdatkov pravilno obdelanih), nihče ne pogleda. To je tiransko obnašanje.

Vsi v tem Parlamentu, vključno s predsednikom in generalnim sekretarjem, gospodom Rømerjem, vemo, da najmanj 80 milijonov EUR izdatkov poslancev ne pokriva pravilna dokazna dokumentacija. Zakaj se tega ne preišče? Zakaj se ne sprejme ustreznih ukrepov? Zakaj se različne skrajne meje nenehno razprostirajo? Stvari, ki se dogajajo tu (dovolite, da se ponovno zahvalim Računskemu sodišču za vpletenost v zadevo), vodijo k tiranskemu sistemu in temu organu tu, ki ga ne moremo resno opisati kot parlament. Tisti, ki so odgovorni, pa odnesejo pete. Tako se ne more nadaljevati.

Parlament in vse na Računskem sodišču pozivam: prosim, podrobno preiščite te zadeve in poiščite rešitev. Dejstvo je, da se veliko število pravih goljufij skriva pod površjem.

  Herbert Bösch (PSE). – (DE) Gospod predsednik, naučil sem se, da moram prenašati veliko stvari gospoda Martina v tem Parlamentu, toda najbolj protestiram proti opisu „bojazljivo poročilo“. Hvaležen bi bil, če bi lahko na tem mestu slišali posnetek, saj menim, da je gospod Martin zadnji, ki ima pravico do takih obtoževanj.

  Alexander Stubb (PPE-DE). – Gospod predsednik, svoj govor sem hotel končati z izjavo, da je poročilo o razrešnici dober vir za protievropsko propagando, ker pa je to povedal že gospodu Hansu-Petru Martinu, bom s to izjavo začel. Veseli me, da se je na govor gospoda Martina odzval že gospod Bösch.

Izpostavil bi rad tri točke. Prva točka je splošna, v zvezi z njo pa čestitam Računskemu sodišču za njegovo poročilo. Ker je letošnje poročilo boljše kot lansko, je treba čestitati tudi Komisiji. Strinjam se z ureditvijo s sistemom semaforizacije. Preprosti poslanci Evropskega parlamenta, kakršen sem tudi sam, lahko tako ustrezno ugotovimo prednosti in pomanjkljivosti v zvezi z razrešnico. Vendar imamo v Evropskem parlamentu kot vedno tri možnosti. Prva možnost je potrditev in podelitev razrešnice Komisiji, druga možnost je odlog in tretja možnost je zavrnitev razrešnice. To moramo upoštevati vedno, kadar začnemo razpravo.

Druga točka zadeva vprašanja v zvezi s politikami in zlasti v zvezi s skupno kmetijsko politiko. V zvezi s tem vam čestitam. Veliko ljudi je opazilo, da so bile težave le v zvezi z Grčijo. V prejšnjih govorih je že bilo ugotovljeno, da težava z igrišči za golf ni prava težava. Mediji so pretiravali. Tega ne govorim le zato, ker sem včasih igral za finsko državno reprezentanco v golfu ali ker v zvezi s tem ne bi imel neposrednih osebnih interesov.

Drugo področje so strukturne politike, s katerimi je po oceni povezanih 12 % napak. To se lahko izboljša. Obstajajo tudi neporavnane obveznosti (restes à liquider; RAL), ki znašajo 130 milijard EUR. Komisija mora na tem področju storiti še veliko.

Tretja in zadnja točka zadeva postopek dodeljevanja razrešnice, ki je enostavna tarča za propagando proti EU, kot se lahko ugotovi na podlagi predhodnih govorov, in tudi neprijetne ugotovitve iz tega poročila, da obstaja veliko pomanjkljivosti in veliko možnosti za izboljšave. Vendar so v tem poročilu tudi pozitivne ugotovitve, da so nekatere izboljšave že dosežene. Imamo zanesljivo računovodsko evidenco, pri čemer smo dosegli tudi nekatere izboljšave v zvezi s skupno kmetijsko politiko. Prav tako bi morali Komisijo pohvaliti, ker je pridobila odobritev v zvezi s svojo upravo.

Zato pozivam h kritični, vendar konstruktivni razpravi o postopku dodeljevanja razrešnice, pri čemer upam, da se bo leta 2009 zagotovila izjava o zanesljivosti.

  Dan Jørgensen (PSE) – (DA) Gospod predsednik, tudi jaz se na začetku zahvaljujem Računskemu sodišču za odlično poročilo in današnjo dobro predstavitev tukaj. Jasno je, da je neverjetno uporabno sredstvo pri našem delu zagotovitev, da je denar državljanov EU upravljan dobro, zakonito in primerno. Žal je splošen zaključek poročila nezadovoljiv. Jasno je, da je razlog za hudo kritiko to, da 13 let zaporedoma ni bilo mogoče pripraviti pozitivnega revizijskega poročila. To na žalost kaže na to, da ni nadzora nad denarjem davkoplačevalcev in da nas tukaj v Parlamentu, skupaj s Komisijo in državami članicami, čaka še veliko dela. Delo moramo opravljati bolje. Delo mora biti bolje opravljeno.

V odboru za proračunski nadzor se zdaj izvaja letni postopek, to pomeni, da se posvetujemo z ustreznimi komisarji in temeljito pregledamo dokumente, ki so nam na razpolago. Šele ko končamo ta postopek, bomo lahko povedali, do katere mere lahko dodelimo, tehnično rečeno, razrešnico; z drugimi besedami, do katere mere lahko odobrimo računovodske evidence in izvrševanje proračuna za leto 2006. Argumenti v korist takšnega odobravanja so: na nekaterih področjih je viden napredek. Vendar je na žalost tudi nekaj zelo resnih kritik in posledično nekaj zelo resnih dokazov proti odobritvi računovodskih evidenc za leto 2006.

Dovolite, da začnem s pozitivnimi vidiki. Na srečo velja, da so v kmetijskem sektorju stvari zelo dobro opravljene, kot so omenili že drugi poslanci ter kot sta omenila Računsko sodišče in gospod Kallas v svojih prispevkih. Sistem, ki se imenuje povezani finančni nadzorni sistem, se je izkazal za učinkovitega. Povedati je treba, da je bil na področjih, kjer so ga izvrševali, dober finančni nadzor. Državljanom lahko pogledamo v oči in povemo, da je denar, ki so ga plačali za davke, upravljan dobro in primerno. V primeru Grčije, kjer ta sistem ni bil pravilno izvršen, menim, da je Komisija ukrepala odgovorno, ko je izjavila, da bo ukinila izplačila. To je pozitivno in negativno. Tudi v raziskovalnem sektorju je dober razlog, da je to pozitivno. Gre skoraj za šolski primer. V zadnjem letu smo zagotovo osvetlili nekaj kritik, ki jih je naknadno upošteval komisar Potočnik, in to je seveda način, kako bomo delali. Gotovo je zelo dobro, da tukaj nismo zato, da bi bili populisti, kot si nekateri poslanci želijo. Tukaj nismo zato, da bi tekali po opravkih za nasprotnike EU; tukaj smo zato, da osvetlimo točke, ki so vredne kritike, ter pripravimo dobre in konstruktivne predloge za rešitve.

Sicer obstajajo velike težave v zvezi s strukturnimi skladi. Niste nam pojasnili tistih 12 %, ki ste jih omenili, gospod Kallas. Možno je, da obstaja pojasnilo. Upamo, da. Vendar takega pojasnila nismo prejeli. Na žalost lahko tudi vidimo, da je seveda nezadovoljivo, da Računsko sodišče v vseh preiskovanih primerih nadzorne sisteme označi kot neučinkovite. Poleg tega moramo povedati, da v povezavi z zunanjo politiko, ki zadeva eno milijardo EUR, porabljeno skupaj z drugimi ustanovami v mednarodnih skrbniških skladih, primanjkuje nadzora. Za konec dodajam, da mora priti do nekaterih zelo jasnih odgovorov. Če hočemo priporočiti razrešnico, moramo imeti nekaj zelo dobrih pojasnil.

  Helga Trüpel (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar Kallas, gospe in gospodje, mi Zeleni pohvalimo delo Računskega sodišča. Informacije, ki jih pripravlja, potrebujemo, toda obžalujemo dejstvo, da na številnih področjih dejavnosti že nekaj let ni vidnih izboljšav, saj te ugotovitve Evropsko unijo spravljajo na slab glas. Nočemo, da nas imate še naprej za norce; hočemo le dolgoročno učinkovitost.

Gospod Kallas je bil danes videti precej spravljiv, toda ko je vsebina poročila Računskega sodišča postala javna, jo je imenoval preveč strogo in tudi napadel države članice. To ni bila pametna poteza s strani Komisije, saj ta nosi politično odgovornost, od nje pa pričakujemo, da vrši svojo odgovornost in zagotavlja končno uresničitev izboljšav.

Mi Zeleni resno dvomimo, ali lahko odobrimo razrešnico za proračun leta 2006, kar pa smo pravkar slišali, ima lahko politične posledice tudi za določene komisarje. Zato Komisijo nagovarjamo, da spremeni svoje proračunske prakse in začne izvajati pomembne izboljšave.

  Jeffrey Titford (IND/DEM). – Gospod predsednik, že trinajst let je isto. Zdaj je že trinajsto leto zapored, ko so ostale računovodske evidence nepreverjene. Ne potrebujemo novih revizorjev, ampak nove plačilne sisteme. Še vedno sem presenečen zaradi števila politikov v tem Parlamentu in v Westminstru, ki hladnokrvno tolerirajo zelo slabo stanje računovodske evidence EU in višajo davke za EU še naprej. Kot običajno obstaja veliko izgovorov za neusposobljenost in ignoriranje, najpogostejše pa je prenašanje krivde na države članice, kar ni sprejemljivo.

Kako lahko Evropska komisija prenese sredstva na države članice, ne da bi upoštevala pisna dokazila, ki potrjujejo, kako in kje bo denar porabljen? Ne predstavljam si, da bi to tako dolgo dovolila katera koli druga strokovna organizacija. Če države članice niso pripravljene predložiti potrebnih dokazil, tj. potrdil in računov, je treba finančni dotok prekiniti. Dotok finančnih sredstev bi bilo treba dejansko prekiniti na obeh straneh. Če EU ni pripravljena organizirati svoje uprave, bi morali politiki v Westminstru prenehati z zagotavljanjem denarja za EU, v kateri je v zvezi s tem še vedno veliko pomanjkljivosti.

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, že trinajst let dopuščamo zelo zaskrbljujoče in nesprejemljive razmere. Komisija in države članice slabo in nezakonito upravljajo denar davkoplačevalcev. Poročilo Evropskega računskega sodišča jasno prikazuje, da Komisija in države članice nadaljujejo nemarno in niso popolnoma seznanjeni s pravili proračunskih odhodkov.

Zdaj se pojavljajo tudi sumničenja o poskusu zlorabe denarja iz proračuna Unije. V popolnem nasprotju z uredbami Komisije in zakonodajami posameznih držav postopki javnega razpisa niso izvedeni, zahteva se izplačati neupravičene izdatke, prejemniki pa ne morejo upravičiti režijskih stroškov in stroškov za osebje, medtem ko je nadzor prav tako negotov.

Gospe in gospodje, če bi državljani, katerih denar tako nesramno zapravljamo, tako upravljali svoja podjetja in gospodinjstva, bi bila Evropska unija polna socialno izključenih ljudi in brezdomcev. Zdaj pozivam Komisijo in Svet, da se zbereta in začneta na denar davkoplačevalcev gledati, kot da bi bil njun. To je edini način, da okrepimo zaupanje v evropski integracijski proces.

  Gabriele Stauner (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Weber, gospe in gospodje, poročila uradov za revizijo so vedno zanimiva in pomembna. To velja predvsem za Evropo, saj je razumna in učinkovita uporaba evropskih sredstev vedno odvisna zlasti od velike pozornosti javnosti.

Poročilo se pravično osredotoča na porabo sredstev v državah članicah. V povezavi zlasti s strukturnimi skladi je treba gotovo še veliko storiti. Vendar to ne sme odvrniti naše pozornosti od prakse izdatkov naših lastnih ustanov, zlasti Komisije in Sveta. Na področju neposredno upravljanih izdatkov je največ prostora za izboljšave s strani Komisije. Skratka, Komisija ni le varuh pogodb, ampak mora biti tudi vzor poštenega finančnega poslovanja. Ko pogledam premik v kmetijski politiki, ki začenja s subvencijami in naklonjenostjo do pospeševanja ohranjanja pokrajine, se sprašujem, če je njen cilj morda subvencioniranje konjeniških športnih društev in golf klubov. Tak cilj ni v skladu s pravim namenom kmetijske podpore.

Nepremičninska politika še naprej daje Računskemu sodišču veliko v razmislek, in sicer, ali naj se poveča število sedežev Evropskega sodišča v Luxembourgu, ali stavbi Sveta in Parlamenta v Bruslju. Sodišče si pravično prizadeva za dosleden poskus razkrinkanja neprijetnih resnic, zlasti v primerih, ko je bil razpisni postopek neustrezen ali ga sploh ni bilo. Gotovo ne drži, da mora Sodišče plačati račun, ampak ni vpleteno v oblikovanje naročila in zbiranje ponudb.

Na koncu bi rada izkoristila priložnost in Komisijo spomnila na njen odgovor na moje pisno vprašanje z 2. avgusta o tej zadevi. Preprosto se ustvari slab splošni vtis, če morajo lokalne oblasti vsake manjše občine v EU objaviti javni razpis, preden lahko oddajo kakršno koli naročilo, vredno več kot 200 000 EUR, medtem ko lahko evropske ustanove tu in tam opustijo razpisni postopek za naročila, vredna več milijonov. Naši državljani tega ne morejo razumeti.

Prav tako se obračam na ekonomsko-socialni odbor in odbor regij, saj mora tudi vsak od njiju predstaviti poročilo, ki smo ga zahtevali. Komisijo pozivam, naj zagotovi, da se izboljšave pri odhodkih iz poslovanja za skupno zunanjo in varnostno politiko ne pojavijo v okviru upravnih izdatkov.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospod predsednik, na začetku čestitam Računskemu sodišču, zlasti njegovemu predsedniku, Hubertu Webru, ki se mu izteka mandatno obdobje ter s katerim smo socialisti in odbor za proračunski nadzor odlično sodelovali. Zahvaljujem se mu za njegovo delo in hočem predvsem osvetliti delo, ki ga je Sodišče opravilo na številnih določenih področjih, kot je pomoč pri razjasnjevanju politike Evropske unije o izvoznih nadomestilih.

Rad bi povedal, da sem zelo zaskrbljen nad proračunom Evropske Unije za zunanjo pomoč. Velik delež petih milijard EUR, ki smo jih porabili leta 2006, približno eno milijardo EUR, so porabili večstranski skladi. Poleg tega so določene mednarodne organizacije, ki jih financira Evropska komisija, porabile veliko drugih denarnih sredstev – rad bi vedel, na podlagi česa, ter ali je bilo to pooblaščeno, zakonito in pregledno. Čeprav smo že lansko leto prosili za natančne številke in pojasnila, Komisija še naprej zaničuje finančno uredbo in še vedno ni pripravila poročila o tem, kako je evropski denar porabljen v številnih državah Bližnjega vzhoda.

Obenem nas Evropska komisija noče poslušati, ko trdimo, da je Evropska agencija za obnovo bistveni mehanizem za zagotavljanje razpoznavnosti evropske navzočnosti na Zahodnem Balkanu, evropskega političnega vodstva ter poštenega in učinkovitega finančnega poslovanja. Zdaj ga hoče ukiniti, čeprav je to trenutno edino razpoložljivo sredstvo za izvrševanje dela, za katerega verjamemo, da bo učinkovito, v razmerah, ki so vse prej kot pregledne. To je nesprejemljivo, zato bi rad povedal, zlasti podpredsedniku Kallasu, da zadevi ne more preprosto obrniti hrbta in da bomo v postopku dodeljevanja razrešnice skrbno preiskali vse v tem proračunu, vključno z vsemi organizacijami, ki sredstev ne uporabljajo pregledno.

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, revidiranje in nadzor sredstev EU v državah članicah je temeljni predpogoj za učinkovito in pregledno upravljanje proračunskih sredstev Skupnosti. Vendar so zadnji predlogi Komisije zaskrbljujoči, saj lahko resno prizadenejo upravičence sredstev EU. Komisija hoče postopke narediti strožje in predpisati kazni za nepravilnosti v zvezi z razpisom, pogosto brez objektivnih razlogov.

Sklicujem se na dokument z naslovom „Strukturni skladi: Smernice o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki naj jih uporabljajo službe Komisije pri določanju finančnih popravkov“. Predlog EU za kazni ogroža zlasti lokalne in regionalne oblasti. Ne moremo si privoščiti razmer, v katerih, kot so že poudarili poslanci, EU vlaga denar v igrišča za golf v 15 starih državah članicah, medtem pa izdeluje sistem sankcij in kazni, ki prizadene manj razvite evropske države, vključno s Poljsko.

  Ingeborg Grässle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik in člani Računskega sodišča, gospod komisar, gospe in gospodje, Računskemu sodišču izražamo priznanje za bolje sestavljeno poročilo in vas prosimo, da tako nadaljujete. Nismo še dosegli vsega, kar je mogoče, kajti bolj kot so vaša poročila razumljiva, bolj pomagajo nam in bolj pomagajo Komisiji, da odgovori na vse vaše ugotovitve. Zato, prosim, nadaljujte v tem duhu. Zelo smo zadovoljni s tem, kar smo prejeli do sedaj.

Prav tako čestitamo Komisiji. Kar je bilo doseženo na področju kmetijstva, je pravi mejnik in kaže na to, da leta trdega dela dejansko prinesejo izboljšave.

Zdaj smo prišli do strukturnih skladov. Dejstvo je, da moramo tudi na tem področju urediti stvari in se vsaj približati standardom, doseženim v kmetijstvu. Pripravljeni smo, da začnemo potrebna dogovarjanja. Ne želimo nemogočega. Zato govorimo o sprejemljivem tveganju. Zavedamo se težav Komisije, vendar se zavedamo tudi, da je edini način, ki nam lahko omogoči napredek, podpiranje Komisije. Zato imate vi, gospod Kallas, pri smernicah strukturnih skladov podporo Parlamenta in njegovega odbora za proračunski nadzor. Spodbujamo vas, da v tem dosežete otipljive rezultate. Moramo napredovati.

Na žalost nimamo nikogar iz Sveta, na kogar bi se lahko obrnili. Vendar bomo Svet ogovorili ob prvi najboljši priložnosti. Tako ne moremo nadaljevati. Ne moremo se srečati naslednje leto in spet skleniti enako. Dovolj dolgo smo že predmet posmehovanja.

Za konec še nekaj besed o parlamentarnem proračunu: kar poslanci pričakujejo od drugih, seveda zahtevajo tudi od sebe. Zahvaljujem se Računskemu sodišču, da nam je omogočil nadaljevanje parlamentarnega proračuna za leto 2006, kolikor zadeva nadomestila za pomoč poslancem. Medtem je bila urejena in odpravljena težava v zvezi z dokazno dokumentacijo za nadomestilo za pomoč, ki je bila opažena leta 2006, pri vseh, razen šestih poslancih. To je sporočilo, gospod predsednik Pöttering, ki ga moramo posredovati tudi evropskim davkoplačevalcem. Zanimamo se za reševanje starih primerov in to storimo skupaj s parlamentarno upravo. Poiščemo rešitev, ki ne bo drugačna od tistih, ki jih pričakujemo od drugih.

  Francesco Musotto (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na začetku bi rad osvetlil zelo pozitiven odnos in dragoceno delo Računskega sodišča ter opozoril zlasti na številke, ki smo jih prejeli v zvezi z letnim poročilom za leto 2006.

Vidno je izboljšanje pri uporabi sredstev Skupnosti. Letošnje leto je Sodišče pozitivno ocenilo način, kako je bilo porabljenih 40 % sredstev v primerjavi s 30 % sredstev lansko leto. Pozitiven razvoj, o katerem smo lahko prepričani, čeprav so sredstva daleč od tega, da bi bila popolnoma uporabljena, pomeni, da vsako leto napredujemo. Pred leti je Sodišče odobrilo le 6 % vseh izdatkov.

Zato je zanimivo opaziti, da je največ težav, na katere smo naleteli, v povezavi z nepravilnostmi in ne z goljufijo. Najpogostejša vrsta napak so manjkajoči dokumenti, neupoštevanje meril za upravičenost, netočne prijave in neizpolnjevanje postopkov. Izpolnjevanje formalnosti je očitno težava.

Nova finančna uredba je korak k enostavnejšemu in bolj preglednemu vodenju. Obvezna objava v zvezi s sredstvi, ki jih neposredno upravljajo nacionalne in regionalne oblasti, ki obračunava približno 80 % proračuna Skupnosti, je posebno pomembna.

Veliko je še treba storiti za poenostavitev formalnosti z namenom, da se poenostavi predpise, ki urejajo sprostitev sredstev. To bi omogočilo bistveno zmanjšanje nepravilnosti, zlasti s strani manjših upravičencev, od katerih številnim primanjkujejo zahtevani pripomočki za izvrševanje potrebnih postopkov.

Končno ostaja ključna točka evropskega finančnega nadzornega sistema okrevanje. Če morajo biti obnovitvena dela poenostavljena, morajo biti Računskemu sodišču, Parlamentu in Komisiji na razpolago podrobnejše informacije in podatki, uvedeni pa morajo biti bolj zavezujoči zakonodajni instrumenti, kot so sistemi jamstva in poroštva.

Čeprav izidi, ki so bili zapisani v letnem poročilu Računskega sodišča, kažejo na nekaj izboljšav, bi zaključil, da poenostavljanje postopka in izboljšanje sodelovanja držav v času nadzora ostaja največji izziv.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Richard James Ashworth (PPE-DE). – Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil gospodu Webru in Računskemu sodišču za poročilo, ki sta ga predložila letos in ki sem ga prebral z velikim zanimanjem. Pogosto sem opozarjal, da revizorji na žalost neustrezno imenujejo in podcenjujejo področja, na katerih so izboljšave nujno potrebne. Če bi si prizadevali za izboljšave, bi poslancem Parlamenta zagotovili informacije, ki jih potrebujejo, da so bolj učinkoviti pri prizadevanju za doseganje pozitivne izjave o zanesljivosti ali (DAS).

Kljub temu je popolnoma jasno, da je najpomembnejše vprašanje, ki ga je treba obravnavati, dejstvo, da se 80 % transakcij Evropske unije ali več izvede v skladu s skupnimi sporazumi o upravljanju v okviru držav članic, običajno prek agencij. To ne pomeni, da se 80 % transakcij izvede prek agencij, ampak da imajo te agencije premajhne pristojnosti v zvezi s finančnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo v imenu Evropske unije. Pohvaliti je treba Odbor za proračun in Odbor za proračunski nadzor, ker sta opozorila na to pomanjkljivost in leta 2006 dosegla vključitev člena 44 medinstitucionalnega sporazuma. Opozarjam, da se v skladu z navedenim členom od držav članic zahteva predložitev potrdil, ki dokazujejo samocertifikacijo za ravnanje s finančnimi sredstvi in opravljenimi transakcijami.

To je ustrezen ukrep, vendar se je doslej dosegel le majhen napredek v zvezi z uresničitvijo tega cilja ali pa napredek sploh ni bil dosežen. Zato je smiselno predvidevati, da pozitivne izjave o zanesljivosti ne bomo dosegli do leta 2012, čeprav bi v naslednjih letih dosegli napredek; to pomeni, da pozitivne izjave o zanesljivosti ne bomo dosegli niti v 18 letih.

Svet in Komisija morata razumeti, da je to nesprejemljivo. Razumeti morata, da to neuspešno prizadevanje za doseganje pozitivne izjave o zanesljivosti zelo škodi Parlamentu. Zdaj je čas, da izvoljeni poslanci izvedejo večji pritisk na Svet in Komisijo ter spoznajo, da je ta glavna naloga zelo pomembna. Sam na primer nisem nikoli glasoval za razrešnico za zaključne račune. Proti bom glasoval tudi v prihodnosti, dokler ne ugotovim, da sta Svet in Komisija spoznala, da je ta naloga zelo pomembna.

  Hubert Weber, predsednik Računskega sodišča. − (DE) Gospod predsednik, dovolite, da se najprej zahvalim za mnogo lepih besed, izrečenih o Računskem sodišču, njegovem poročilu in predstavitvi. Tem komentarjem pripisujem velik pomen in jih z veseljem posredujem v Luxembourg. Verjamem, da bodo komentarji zelo močna spodbuda našemu osebju. Vesel sem bil tudi zelo pogostega sklicevanja na nove upravičence skupne kmetijske politike. Kljub temu menim, da imam možnost, da spravim nekaj stvari v red, za kar me je sicer neposredno prosil gospod Staes.

Začeti moram z nekaj osnovnimi informacijami. Shema enotnega plačila je pravzaprav nekaj, kar Računsko sodišče že od začetka sprejema. Ta zadeve znatno poenostavi, v čemer se pojavlja njegov učinek. Skupaj z integriranim in upravnim nadzornim sistemom (IAKS) je vplival na izrazito zmanjšanje pogostosti napak. Toda, vedno ko se ustvari nova pravila, obstaja seveda možnost, da napake ne bodo opažene. Gledati moramo tudi na celotno področje in se ne osredotočati izključno na en pojav, kot je neupoštevanje pravila desetih mesecev in nastajanje velikih finančnih izgub.

Upoštevati moramo seveda tudi to, da so bila pravila oblikovana zelo splošno in da je veliko prepuščenega presoji držav članic. To je povzročilo določen pojav. Gotovo se pojavijo tudi tako imenovani stranski učinki, ki imajo lahko manj resne finančne posledice, ampak morda pritegnejo več pozornosti javnosti. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je bil splošni pojem kmetijske dejavnosti opredeljen zelo široko. Danes zadošča upravljanje površine zemljišč v skladu z dobro kmetijsko in okoljsko prakso. Dovolj je samo košenje trave in zahtevanje subvencije. To točko poskušamo osvetliti, da bi se o njej vprašali. Skupno se ukvarjamo s 700 primeri, zato v tem trenutku ne morem reči, ali so vsi ti primeri pravno ustrezni, saj bo vsak od njih preiskovan glede na njegovo vsebino. Jasno je, da razmere, v katerih podpora, ki so jo prejeli golf klubi, pokrije tudi samo področje igrišč za golf, zagotovo niso zakonite. Vendar, kot sem rekel, moramo vsak primer preučiti posebej, Komisijo pa povabim, da tudi sama ukrepa tako.

Vendar sem opozoril tudi na to, da je treba upoštevati tudi druge učinke. Uvedba dinamičnega modela pomeni, da bo prišlo do prerazporeditve, in sicer od upravitelja zemljišča (kmeta) do lastnika zemljišča. Vesel sem, da ste se na nas obrnili tudi za komentiranje posledic politik.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, zahvaljujem se spoštovanim poslancem za komentarje. O glavnem vprašanju, tj. o boljšem upravljanju strukturnih skladov, bo potekala podrobna razprava na predstavitvi odbora za proračunski nadzor 18. decembra. Temu bo sledila splošna predstavitev v zvezi s skupnim upravljanjem in notranjimi nadzornimi sistemi v januarju.

Še enkrat se zahvaljujem za vaše komentarje. Komisija bo pripravljena podrobno odgovoriti na vsa vprašanja na predstavitvi.

  Predsednik. − S tem se ta točka zaključuje.

Pisne izjave (člen 142)

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – Pozdravljam letno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2006, ker so v njem ugotovljene potrebne izboljšave, zlasti v zvezi s porabo na področju kmetijstva. Napake, ki so bile ugotovljene, so povezane predvsem s pomanjkljivostmi v notranjih nadzornih sistemih v državah članicah in Komisiji.

Zaradi pozitivnega napredka v zvezi s porabo na področju kmetijstva je še bolj jasno, da sta integrirani upravni in nadzorni sistem (IAKS) ter poenostavitev postopkov za vložitev zahtevkov in izplačila v novi shemi enotnega plačila učinkovita.

Za področje kmetijstva v celoti, za katerega se je leta 2006 porabilo 49,8 milijarde EUR, je Sodišče ugotovilo izrazito nižjo splošno stopnjo napak.

Sodišče ugotavlja, da ima shema enotnega plačila stranske učinke, kot je dodelitev pravic lastnikom zemljišč, ki se niso s kmetijsko dejavnostjo ukvarjali nikoli prej, kar pomeni, da se znaten del pomoči EU namesto kmetom dodeli lastnikom zemljišč.

S to splošno izjavo se ne strinjam, saj se enotno plačilo na kmetijo izplačuje dejavnim proizvajalcem in NE lastnikom zemljišč.

Zmotno bi bilo, če bi Sodišče odločilo, da se golf klubom izplača enotno plačilo na kmetijo. Če prejemajo to pomoč, je ne bi smeli, ker jo lahko prejemajo le dejavni proizvajalci, ki obdelujejo zemljo in skrbijo, da je v dobrem stanju za kmetovanje. Igrišča za golf ne izpolnjujejo teh pogojev.

4. Imenovanje 7 članov Računskega sodišča (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o sedmih poročilih gospe Ayala Senderjeve iz odbora za proračunski nadzor, ki govorijo o predlaganem imenovanju Davida Bostocka, Michela Cretina, Maartena B. Engwirda, Henrija Grethena, Haralda Noacka, Ioannisa Sarmansa in Huberta Webra za člane Računskega sodišča.

  Inés Ayala Sender, poročevalka. − (ES) Gospod predsednik, kot vsi veste, člane Računskega sodišča imenuje Svet po posvetovanju s Parlamentom, in sicer za mandatno obdobje šestih let. Odbor za proračunski nadzor je odgovoren za pripravo mnenja Parlamenta.

V odboru je trenutno 27 članov iz držav članic Unije, zdaj pa pripravljamo obnovo mandata štirih kandidatov, in sicer Davida Bostocka za Združeno kraljestvo, Maartena B. Engwirda za Nizozemsko, Ioannisa Sarmasa za Grčijo in Huberta Webra za Avstrijo ter predlaganje treh novih kandidatov, in sicer Michela Certina za Francijo, Henrija Grethena za Luksemburg in Haralda Noacka za Nemčijo.

Med postopkom v odboru za proračunski nadzor so bili vsi kandidati potrjeni, toda ne vsi enoglasno. Vendar vidimo, da je ob upoštevanju nekaterih pojasnil moj končni predlog načeloma ta, da se odobri vsa predlagana imenovanja, če ni nadaljnjih komentarjev.

Po osebnih pogovorih s tremi novimi kandidati, poudarjam, da se je dobro izkazal gospod Cretin, francoski kandidat, ki bo v Sodišče prinesel svoje znatne izkušnje v mednarodnem revidiranju, in sicer v povezavi z Združenimi narodi in Natom. Odbor za proračunski nadzor obravnava te izkušnje kot veliko prednost.

V osebnih pogovorih s štirimi člani, katerih mandat čaka na obnovo, je bila najpomembnejša točka njihovo mnenje o postopku samoocenjevanja, s katerim je začelo Računsko sodišče in ki se bo zaključil konec leta 2008, prav tako pa tudi prispevek vsakega kandidata k sedanjim razpravam o potrebi po reformi načina organizacije Sodišča, zlasti od širitve, pri čemer se upošteva, da ima trenutno odbor 27 članov, ter z namenom povečanja njegove učinkovitosti in modernizacije.

V zvezi s tem moram reči, da je bil zlasti prepričljiv gospod Sarmas, ki ga je enoglasno potrdil odbor, verjetno zato, ker je bil med postopkom odobritve posebno sodelujoč.

Po drugi strani sporazum med gospodom Engwirdom in nizozemsko vlado ni bil popolnoma pregleden, kar je v odboru vzbudilo nekaj sumov.

Glede gospoda Webra, sedanjega predsednika Računskega sodišča, bi rada pred glasovanjem pojasnila eno stvar, ki je zame zlasti pomembna in ki se je v odboru za proračunski nadzor pojavila po predstavitvi potrditve, zato menim, da je ta forum odlična priložnost za pojasnilo.

Gospod predsednik, ob upoštevanju tega vas prosim, da po mojem govoru dovolite besedo gospodu Webru, ki bo pojasnil naslednjo zadevo.

Po predstavitvi letnega poročila Sodišča, katerega predsednik je gospod Weber, 13. novembra 2007, je nekdanji glavni računovodja za BBC News podal različne izjave, s katerimi je trdil, da je 80 % proračuna Skupnosti še vedno sumljivih. Takoj za tem je sledil citat gospoda Webra, da navedene analize predstavljajo bolj običajen pristop, ampak da je izjava gospoda Kallasa prav tako utemeljena.

Rada bi slišala resnico, gospod Weber pa naj potrdi, ali so te izjave njegove in jih, če niso, javno zanika ter pošlje kopijo v ta Parlament, da se prepreči škoda, ki jo je taka vrsta protislovja povzročila v mnenju splošne javnosti.

Če se vrnem k vsebini mojega poročila, bi rada izrazila razočaranje nad dejstvom, da je Svet – njegova odsotnost na tej razpravi je obžalovanja vredna – ponovno ignoriral merila, ki jih je v svoji resoluciji leta 1992 postavil Parlament z namenom, da doseže večjo preglednost.

Dokončno je Svet v dveh primerih ignoriral priporočilo, naj ne prekorači obdobja dveh mandatov na Računskem sodišču, z drugimi besedami 12 let služenja. Vendar je slabše, da ni upošteval priporočila Parlamenta o potrebi po boljšem ravnovesju med moškimi in ženskami na Sodišču. Medtem ko je do danes med 27 člani pet žensk, je zdaj predlagano, da se število zmanjša na štiri. V zvezi s tem enkrat za vselej menim, da mora Svet sprejeti posebne ukrepe.

V zvezi s tem od Sveta tudi zahtevam priznanje, da so dobri odnosi med Parlamentom in Računskim sodiščem nujni, če želimo, da nadzorni sistem pravilno deluje. Zato moramo pravočasno sprejeti predlog Sveta z njegovimi predlaganimi imenovanji in se pripraviti na tesno sodelovanje s člani v obdobju pred odločitvijo.

Še pomembneje, na kar želimo opozoriti Svet, je potreba po spoštovanju mnenja Evropskega parlamenta, da se ne ponovi dogodek iz leta 2004, ko je Svet popolnoma ignoriral negativno mnenje v zvezi z enim od predlaganih članov.

Ob upoštevanju prihodnosti Sveta, bi rada omenila zaskrbljenost, ki jo čutijo poslanci Evropskega parlamenta, nad učinkovitostjo tako pomembnega organa, ki ga ureja odbor do 27 članov. Zato z nekaj potrpežljivosti pričakujemo sklep izvrševanja samoocenjevanja, v svojem poročilu pa dejansko priporočam, da ga Parlament pozorno preuči do konca leta 2008, ko bo odobren, in da zavzame stališče o različnih možnostih.

Vendar se medtem lahko kaj izboljša, zato povabim Računsko sodišče, da uporabi vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da racionalizira in poenostavi svoje delo, zlasti pri uporabi možnosti, ki so razpoložljive v okviru sedanje Pogodbe: na primer možnost, da poročila sprejme večina in ne vedno soglasnost, ter tudi možnost, da se ustanovi zbor, odgovoren za specifična poročila, ki jih zato odboru ni potrebno obravnavati.

Skladno s tem predlagam, da mora Parlament pri sprejemanju predloga za potrditev predlaganih imenovanj članov v skladu z omenjenimi predpisi izraziti željo, da moramo na vsak način prejeti pojasnilo o tem, kar sem predlagala prej.

  Predsednik. − Hvala, gospa Ayala. Ker gospoda Webra ni v dvorani, upam, da ga bo o vaši prošnji obvestil eden od njegovih kolegov in se bo lahko odzval na vaše skrbi.

  Petya Stavreva v imenu skupine PPE-DE. – (BG) Danes bomo glasovali za imenovanje sedmih novih članov Računskega sodišča. Evropski parlament in poslanci Evropskega parlamenta so tej ustanovi vedno pripisovali veliko pomembnost. ker sem poslanka Evropskega parlamenta iz Bolgarije in predstavnica nove države članice, menim, da je pravilno delovanje Računskega sodišča in njegovo učinkovito sodelovanje s poslanci Evropskega parlamenta zelo pomembno za finančni položaj celotne Evropske unije.

Med predstavitvijo kandidatov v odboru za proračunski nadzor smo imeli možnost, da spoznamo njihove poklicne spretnosti, osebno znanje in osebno motivacijo. Seveda lahko le obžalujemo dejstvo, da med kandidati ni bilo nobene ženske ali mlade osebe, toda Evropski parlament nima oblasti nad državami članicami in njihovo izbiro na nacionalni ravni.

Kot poslanci Evropskega parlamenta imamo dolžnost, da ocenimo predlagana imenovanja in menim, da so kandidati, ki so se predstavili v odboru za proračunski nadzor, vredni izvolitve v Računsko sodišče. Glasovi večine, ki jih je med glasovanjem odbora prejelo 7 predlaganih imenovanj, so izkaz velikega spoštovanja, podarjenega vsakemu od teh kandidatov. Med temeljnimi merili sta bila njihova politična in poklicna neodvisnost, ki sta vodila oceno imenovanj. Skupina PPE-DE v Evropskem parlamentu bo podprla vsa imenovanja v pričakovanju na dobro in rodovitno sodelovanje s člani Evropskega računskega sodišča.

  Gabriele Stauner (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam predloge za imenovanje sedmih članov Računskega sodišča in ponavljam, kako pomembno je delo Računskega sodišča za zaščito finančnih interesov EU in držav članic. Računsko sodišče ima ključno vlogo pri doseganju tega cilja in ima velik ugled. Svoje naloge opravlja pogumno, pošteno, profesionalno in neodvisno, vendar se mora seveda zanašati na posameznike, saj institucije delujejo zaradi ljudi. In ker njegove člane predlagajo države članice, so moje pripombe namenjene zlasti njim.

Kar zadeva te kandidate, bi nekateri lahko nasprotovali njihovi sorazmerno visoki starosti. Vendar mislim, da so za te funkcije osebne in poklicne izkušnje bistvene, revizorji pa pri starosti 25, 30 ali 35 let enostavno nimajo ustreznih lastnosti. Mislim, da si več kritike zasluži zelo nizek delež žensk. Vendar mora kakovost kandidatov prevladati nad njihovim spolom. Zelo pomemben je razvoj ekipnega duha in morale ter prizadevanje za tesne povezave z nacionalnimi revizijskimi uradi. Obstajati mora sodelovanje, vendar brez odvisnosti.

Kot je znano, se je o vprašanju, ali ima Računsko sodišče preveč članov, v zadnjem času veliko razpravljalo. Z reformno pogodbo se je zdaj sprejela odločitev. Še vedno se pojavljajo nekateri dvomi, ki so legitimni, ali lahko Sodišče s 27 člani vseeno deluje z največjo mogočo učinkovitostjo. Število in profil članov morata biti ustrezna. Zlasti na tem področju politični vidiki ne smejo prevladati nad strokovno pristojnostjo. V zvezi s prihodnjimi načrti za prestrukturiranje, ki se bodo zagotovo pripravili, želim navesti primer zveznega urada za revizijo v državi, iz katere prihajam, ki ima veliko članov – mislim, da več kot 50 – vendar vsak član vodi oddelek ter je v celoti vključen v revizijske dejavnosti in uživa popolno sodno neodvisnost.

Ne glede na to, kakšna bo prihodnost zveznega urada za revizijo, je in bo ostal naš glavni zaveznik pri izvajanju naloge proračunskega nadzora.

  Predsednik. − Mislim, da moramo gospoda Webra vprašati, ali bi želel na kratko komentirati ali odgovoriti na poziv poročevalke za to razpravo, gospe Ayala.

Gospod Weber, ali želite povedati nekaj besed?

  Hubert Weber, predsednik Računskega sodišča. − (DE) Gospod predsednik, ko je bilo zastavljeno to vprašanje, sem sejno dvorano že zapustil. Seveda želim pojasniti to zadevo. Navedeno je bilo, da sem v intervjuju za BBC podprl gospo Andreasen. Lahko vam povem, da sem sicer imel intervju z BBC-jem, vendar ime Andreasen sploh ni bilo omenjeno. Dva člana mojega osebja, ki sta prisotna, lahko to potrdita.

Naslednja zlasti pomembna točka je, da naj bi izjavil, da se 80 % izdatkov ni dobilo zelene luči, če se lahko izrazim tako preprosto. Dejansko sem rekel prav nasprotno. Novinar, ki me je intervjuval in lahko seveda svobodno odloča, kako bo predstavil stvar, me je vprašal, ali se mi zdi izjava gospoda Kallasa, da se je odobrilo 40 % izdatkov, sporna. Odgovoril sem, da se mi ne zdi sporna. To poudarjam, da bi pojasnil, da med dojemanjem gospoda Kallasa in mojim lastnim dojemanjem ni nobene razlike. Vedno lahko razpravljamo o odstotkih. Ta odstotek bi lahko bil celo višji od 40 %, vendar moram ponoviti, da številke 80 nisem niti omenil. Prav tako nisem govoril o gospe Andreasen, ker je to zdaj zadeva Komisije in same gospe Andreasen, zato se Sodišče v to ne želi vmešavati. Najlepša hvala za možnost, da sem se lahko odzval na te navedbe.

  Predsednik. − Hvala za vaše pojasnilo, ki odgovarja na dvome poročevalke. Ta skupna razprava je zdaj končana.

Glasovanje bo potekalo danes zjutraj ob 11.00.

5. Pravo, ki se uporablja za pogodbene obveznosti (Rim I) (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0450/2007) gospoda Dumitrescuja v imenu odbora za pravne zadeve o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti (Rim I).

  Franco Frattini , komisar. − (FR) Gospod predsednik, veseli me, da je rezultat pogajanj tako odličen. Podpiramo kompromis, ki se zdaj obravnava. Gospe in gospodje, če se boste strinjali, bomo zaključili razpravo, ki je trajala dve leti in jasno pokazala, kako pomembno je to vprašanje za evropski pravosodni prostor in notranji trg. Posebej želim čestitati poročevalcu, gospodu Dumitrescuju, ki je s svojim učinkovitim pristopom prispeval k doseganju uspešnega rezultata, ter tudi poročevalcem v senci iz vseh političnih skupin.

Mislim, da je bilo leto 2007 pomembno leto za usklajevanje mednarodnega zasebnega prava na področju civilnih in gospodarskih obveznosti. Uredbo Bruselj I o sodni pristojnosti, ki zajema pogodbe in škodna dejanja, bosta zdaj zamenjali uredba Rim II o pravu, ki se uporablja za škodna dejanja, na podlagi katere se je maja letos začel prvi spravni postopek v sektorju „varnost in pravica“, in uredba Rim I.

Kompromis za člen 5 pomeni korak naprej za potrošnike. Člen je prav tako v skladu z uredbo Bruselj I, na podlagi katere se potrošnika lahko kazensko preganja le na sodiščih v njegovi državi stalnega prebivališča. Prav tako potrjujem, da se je Komisija zavezala, da bo sozakonodajalcu kot del poročila o izvajanju uredbe Rim I predložila študije o dveh pomembnih vprašanjih, v zvezi s katerima na podlagi kompromisa ni bilo mogoče uskladiti pravil na ravni Skupnosti, in sicer odstop terjatev in zavarovalne pogodbe. Na tem področju je treba pozneje po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. Splošno poročilo bo vključilo tudi člen 5 o potrošniških pogodbah, zlasti če so v skladu s pravili o mednarodnem zasebnem pravu, ki se uporablja za potrošniške pogodbe. Vseeno poudarjam, da poročilo ne bo obravnavalo materialnega prava varstva potrošnikov.

Kar zadeva zavarovalne pogodbe, sta Komisija in Svet menila, da je treba predložiti jasno izjavo, da vključevanje posebnih pravil v uredbo Rim I ne sme ovirati dela v zvezi s predlogom Solventnost II. Tudi Parlament lahko podpre to izjavo, če želi.

Kot je znano, je Komisija, da bi poudarila svojo pravico do pobude na področju zunanjih pristojnosti, predložila drugo izjavo v zvezi z uvodno izjavo 16b. Poudariti želim, da nameravamo predlagati horizontalni mehanizem, ki bo državam članicam omogočil sklepanje dvostranskih sporazumov s tretjimi državami na področjih, za katere je odgovorna Skupnost. Komisija je vseeno sprejela uvodno izjavo 16b, da bi odpravila ovire za sporazum na prvi obravnavi.

Na koncu želim poudariti, da se s Parlamentom strinjamo glede pomena alternativnih metod za reševanje sporov glede pogodb, sklenjenih prek spleta. Zato smo dejavno spodbujali razvoj takšnih metod z direktivo o posredovanju in vzpostavitvijo evropskega omrežja za pomoč potrošnikom, ki želijo začeti zunajsodne postopke v drugi državi članici.

Zato upam, da bo Parlament danes potrdil sporazum, dosežen med pogajanji s Svetom, da se Svetu omogoči sprejetje predlogov sprememb Parlamenta na njegovem zasedanju, ki bo potekalo naslednji teden, tj. 6. in 7. decembra 2007.

  Cristian Dumitrescu, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, gospod komisar, gospe in gospodje, danes bomo glasovali o drugem instrumentu na področju mednarodnega zasebnega prava, prihodnji ureditvi prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, kar je redka stvar v zakonodaji Skupnosti, tj. dokument o popolnoma pravnem vprašanju.

Vendar je ta uredba kljub svoji tehnični naravi zelo pomembna za evropske državljane. Pogodbeno pravo je jedro gospodarskega in družbenega življenja, pogodbe na enotnem trgu pa se vse pogosteje sklepajo med subjekti, ki prebivajo v različnih državah članicah. Zato je ta instrument, ki določa enotna pravila o veljavnem pravu, tako pomemben. Rešitve, ki so bile na koncu vključene v predloge sprememb, ki smo jih predložili v glasovanje, so rezultat prijateljskega, ambicioznega in inovativnega sodelovanja s poročevalci v senci, gospodom Gauzèsom, gospodom Wallisom in gospo Frassoni, ter s portugalskim predsedstvom in koordinatorjema političnih skupin v odboru za pravne zadeve, gospodom Medino Ortego in gospodom Lehnejem. Prav tako se iskreno zahvaljujem gospe Marii Berger, ki je bila moja predhodnica v vlogi poročevalke.

Na začetku so se težave zdele nepremagljive, zlasti za poslanca EP iz ene od najnovejših držav članic. Poudariti moram, da je Evropska komisija pri svojih prizadevanjih za nadomestitev rimske konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih morda nekoliko naivno izjavila, da poskuša obstoječi instrument vključiti v okvir Skupnosti, čeprav je dejansko izvajala temeljite spremembe. To je povzročilo široko kritiko, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti, da mora opraviti oceno učinka.

Preden nadaljujem s členom 5, ki je bil največja težava, ki smo jo morali obvladati, bom na kratko opisal glavne točke, ki smo jih dosegli. Težava te uredbe ni člen 5, ampak člen 3, ki določa osnovno načelo, da so stranke neodvisne, in člen 4, ki vsebuje pravila o pravu, ki se uporablja v primerih, ko se stranke niso odločile, katero pravo naj velja. Svet je upošteval pristop, ki ga je tukaj sprejel odbor za pravne zadeve. Povedati je treba, da sta Parlament in Svet v tem postopku soodločanja prevzela vodstvo ter razširila področje uporabe prihodnje uredbe na pogodbe o zavarovanju in prevozu blaga ter natančneje opredelila pravila o prevladujočih obveznih določbah in pravilih.

Če se vrnem k spornemu vprašanju v zvezi s členom 5, je treba povedati, da je bil Parlament pri tem v celoti uspešen, kar izraža tesno in prijateljsko sodelovanje med poročevalcem in poročevalci v senci. Težava je bila, da se je predlog Komisije razen nekaterih izjem razlikoval od rimske konvencije zaradi navedbe, da mora za pogodbe med potrošniki in poslovnimi subjekti veljati potrošniško pravo. Težava s to različico člena 5, ki jo je predlagala Komisija, je, da bi morali trgovci, zlasti spletni trgovci, pripraviti pogoje za vsako posamezno državo članico EU posebej. To bi bilo nemogoče za mala in srednje velika podjetja, ki nimajo enakih sredstev kot velika večnacionalna podjetja, kar bi pomenilo veliko oviro za MSP, ki želijo izvajati e-trgovino v okviru enotnega trga. Poročevalec se dobro zaveda, da so MSP gonilna sila evropskega gospodarstva ter da ustvarjajo delovna mesta in inovacije. Manjše države članice so bile zaskrbljene tudi, da bi bile izključene iz trga za e-trgovino.

Na koncu se je sprejela odločitev, da se ponovno uporabi poenostavljena različica člena 5 rimske konvencije. Novi člen 5 določa načelo, da je treba uporabljati pravo varstva potrošnikov, vendar strankam dovoljuje, da izberejo veljavno pravo. Glede na to, da je večina pogodb med potrošniki in poslovnimi subjekti standardna, tj. pogodbe po sistemu „vzemi ali pusti“, to v praksi pomeni, da bodo trgovci uveljavili svoje pravo. Ker pa člen 5 določa, da je izbira zakonodaje odvisna od obveznih pravil države prebivališča potrošnika, zagotavlja rešitev, ki zlasti koristi potrošnikom. Novi člen 5, ki ga predlagamo, torej zagotavlja rešitev, ki koristi vsem in pri kateri se potrošniku zagotavlja največja mogoča zaščita, MSP pa lahko svobodno ponujajo svoje proizvode in storitve na spletu na podlagi pogodb, za katere velja njihova zakonodaja.

Na koncu vas moram opozoriti na kratko uvodno izjavo, ki določa, da lahko Skupnost v prihodnosti sprejme standardne pogoje za elektronske pogodbe med potrošniki in poslovnimi subjekti. Zadnji velik korak naprej je vključitev zavarovalnih pogodb, o čemer so se države članice dolgo pogajale, kar je omenil komisar Frattini, in vključitev pogodb o prevozu blaga.

Na koncu moramo nujno omeniti, da so se v Združenem kraljestvu, ki se je prvotno odločilo, da se ne bo vključilo v sprejemanje uredbe zaradi svojih zadržkov v zvezi z rimsko konvencijo, zdaj očitno odločili, da bodo le sodelovali ob upoštevanju besedila, doseženega s pogajanji.

Zato to besedilo priporočamo Parlamentu. Mislimo, da pomeni zelo pozitiven rezultat za potrošnike in podjetja ter neposredno dokazuje možnost zelo učinkovitega prispevka Parlamenta k postopku soodločanja, tudi v zvezi s takšnimi zapletenimi vprašanji.

Predsednik Sveta nam je zagotovil, da bomo v primeru sprejetja predlogov sprememb v prvi skupini na seznamu glasovanja dosegli sporazum na prvi obravnavi. To bi bil izjemen in nepričakovan uspeh Parlamenta in predsedstva in kot poročevalec iz nove države članice, Romunije, me veseli, da sem lahko k temu nekoliko prispeval. Ob koncu svojega mandata v vlogi romunskega poslanca v EP moram povedati, da sem tudi zelo ponosen.

  Predsednik. − Gospod Dumitrescu, ob tej priložnosti vam želim veliko uspeha in sreče v življenju, ko boste predali svoje naloge, ki ste jih tako dostojanstveno opravljali v vsem tem času.

  Klaus-Heiner Lehne, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skupina PPE-DE je zadovoljna z rezultatom tega procesa. Tako je zlasti zaradi dejstva, da je poročevalec zaradi dovršenih pogajalskih sposobnosti, velike potrpežljivosti in trmaste vztrajnosti uspel izpogajati in doseči kompromis, ki ga je na koncu sprejel tudi odbor za pravne zadeve. Zato se našemu poročevalcu posebej zahvaljujem.

Iz rezultata je bilo razvidno, da je bila potrpežljivost najboljša politika. Namesto hitrih odločitev pri eni sami obravnavi je bilo ustrezneje nadaljevati pogajanja s Svetom in Komisijo, ker je bil prav ta način primeren za razpravo na eni obravnavi za razrešitev vseh zapletenih vprašanj, namesto da bi dve leti razpravljali na srečanjih spravnega odbora, ki bi moral razpravljati o enakih težavah kot danes mi.

Mislim, da je člen 5 jedro te uredbe, in veseli nas, da smo lahko spremenili njegovo vsebino, da izraža prvotni namen rimske konvencije, tj. usklajevanje interesov potrošnikov in ponudnikov. Če bi se odobril predlog Komisije, bi verjetno precej resno vplival na e-trgovino ter mala in srednje velika podjetja, kar bi hkrati vplivalo na dobavo blaga in storitev potrošnikom.

Stalno smo kritizirali dejstvo, da Komisija kljub medinstitucionalnemu sporazumu iz decembra 2003 v tem primeru ni izvedla ocene učinka. Vseeno smo prepričani, da je to zadnja takšna napaka, ki se v prihodnjih zakonodajnih predlogih Komisije ne bo ponovila.

Na koncu želim pripomniti le, da je celotna razprava o potrošniških pogodbah, načelu namembne države in načelu države izvora ter odnosu med ponudniki ali dobavitelji in potrošniki le še okrepila stalno sporočilo Parlamenta, da dolgoročno potrebujemo neobvezen instrument za pogodbeno pravo, ki ureja čezmejno trgovino, zato nas veseli, da je ta zahteva vključena v uvodne izjave predloga resolucije, ki ga obravnavamo.

  Manuel Medina Ortega, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, mislim, da je to dober primer pravilnega delovanja evropskih institucij. Kljub institucionalni zapletenosti Parlament, Komisija in Svet dobro obvladujejo to vprašanje in upam, da lahko z ustreznim glasovanjem na tej parlamentarni seji sprejmemo resolucijo na prvi obravnavi brez dodatnih zamud.

Gospodu Frattiniju se zahvaljujem, da je omogočil takšen izid, poročevalcu pa za ves njegov trud pri doseganju tega sporazuma.

Kot je bilo že večkrat navedeno, se je naša razprava osredotočila na člen 5, ki zadeva varstvo pravic potrošnikov. Pri pogodbenih zadevah potrošnik ni enakovreden, ampak je običajno v neugodnem položaju. Če navedem enostaven primer osebe, ki mora podpisati pogodbo za najem vozila na letališču; potrošnik ne more prebrati vsebine pogodbe, ne pozna zakonodaje, ki velja za pogodbo, in je v celoti v rokah ponudnika pogodbe, razen če je pravno zaščiten.

Cilj tega predloga uredbe je, da se brez odpovedovanja načelom, ki urejajo izbiro veljavne zakonodaje, zagotovi sistem varstva potrošnikov, kar je zdaj izraženo v besedilu, ki ga je predlagal Svet, da izbira zakonodaje ne sme povzročiti zmanjšanega varstva potrošnika, ki je zagotovljeno na podlagi neodtujljivih pogodbenih določb zakonodaje, ki bi brez možnosti izbire veljala na podlagi odstavka 1.

Na splošno je glavna težava v Evropski uniji slabo usklajevanje materialnega prava. Te formule, ki veljajo za kolizijsko pravo, so le dopolnilne in upamo, da bo Komisija nadaljevala s svojim zakonodajnim prizadevanjem in predložila besedila, ki bodo potrošnikom zagotovila materialno varstvo, enotno po vsej Evropski uniji, zaradi česar ne bo več treba uporabljati teh zapletenih kolizijskih določb.

  Katalin Lévai (PSE). – (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik. Gospod komisar, gospe in gospodje, dokument, ki ga obravnavamo, je zelo pomemben z gospodarskega, družbenega in političnega vidika, njegov glavni cilj pa je bil uskladitev vsebine uredbe Bruselj I in zakonodajnega dela v zvezi z uredbo Rim II za vzpostavitev ustreznega ravnotežja med njima. Oblikovala se je dobra kompromisna rešitev, kar smo slišali tudi v pripombah naših kolegov poslancev, razlog za to pa je dejstvo, da so Svet, Komisija in Evropski parlament zgledno sodelovali. Unija je kot svoj cilj določila vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, kar zahteva kompromisne rešitve, kot so te, in pomeni velik napredek za potrošnike. Potrošnika se lahko pred sodiščem obravnava le v njegovi domači državi, zato takšna rešitev za pogodbeno pravo, ki je tako pomembno za gospodarsko življenje, v vsakem primeru napoveduje napredek. Najlepša hvala.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospod predsednik, na začetku se zahvaljujem poročevalcu za njegov prispevek k pripravi osnutka uredbe, ki je tako pomembna za prihodnost Evropske unije. Ne smemo pozabiti, da je rimska konvencija edini pravni instrument na področju mednarodnega zasebnega prava na ravni Skupnosti, ki je zdaj v obliki mednarodne pogodbe.

Konvencijo je treba spremeniti, da se upoštevajo sedanje in prihodnje potrebe na notranjem trgu Evropske unije. Tudi iz tega razloga je predlagana uredba politično zelo občutljiva, zlasti kar zadeva varstvo potrošnikov ter možnosti za mala in srednje velika podjetja, da zagotavljajo proizvode in storitve prek spleta.

Poročilo, ki ga obravnavamo, predstavlja kompromis med zagotavljanjem možnosti za varstvo potrošnikov ter spodbujanjem dejavnosti malih in srednje velikih podjetij na skupnem trgu EU. Prav tako sproža pomembno vprašanje standardizacije klavzul v pogodbah, ki urejajo transakcije prek spleta. Strinjam se, da je Evropska komisija morala sprejeti ustrezne ukrepe na tem področju. To je storila in pozdravljam doseženi kompromis. Poročevalcu se še enkrat zahvaljujem in podpiram sprejetje uredbe.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo ob 11.00.

(Seja je bila prekinjena ob 10.50 in se je nadaljevala ob 11.00.)

PREDSEDUJOČI: Gospod ONESTA
Podpredsednik

6. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, na seji, ki je potekala včeraj pozno zvečer, je imela gospa McCarthy tu v Parlamentu pri sebi orožje. Zanima me, kdo je izdal dovoljenje za prinašanje orožja v sejno dvorano.

  Predsednik. – To je dobro vprašanje. Zadevo bom posredoval ustreznim organom in vas obvestil o odgovoru.

7. Čas glasovanja

  Predsednik. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim glejte zapisnik.)

7.1. Elektromedicinska oprema, ki se uporablja v veterinarstvu (glasovanje)

– Poročilo: Arlene McCarthy (A6-0431/2007)

7.2. Merske enote (glasovanje)

– Poročilo: Arlene McCarthy (A6-0430/2007)

– Pred glasovanjem.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, Komisija potrjuje, da bo spremljala razvoj dogodkov v zvezi s to direktivo in njenim izvajanjem še naprej ter da bo ob upoštevanju rezultatov navedenega spremljanja razmislila o uporabi nadaljnjih ukrepov.

7.3. Sprememba Direktive 2003/54/ES, kar zadeva Estonijo (glasovanje)

– Poročilo: Angelika Niebler (A6-0440/2007)

7.4. Sporazum med ES in Arabsko republiko Egipt o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (glasovanje)

– Poročilo: Angelika Niebler (A6-0429/2007)

7.5. Osnutek Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (Finančna uredba) (glasovanje)

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0465/2007)

7.6. Makrofinančna pomoč Libanonu (glasovanje)

– Poročilo: Kader Arif (A6-0452/2007)

7.7. Evropski nalog za nadzor v predsodnih postopkih (glasovanje)

– Poročilo: Ioannis Varvitsiotis (A6-0428/2007)

7.8. Boj proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije(glasovanje)

– Poročilo: Martine Roure (A6-0444/2007)

– Pred glasovanjem.

  Martine Roure (PSE). – (FR) Gospod predsednik, povedati želim le, da je Evropski parlament ponovno pokazal svojo zrelost in občutek odgovornosti, poleg tega pa želim Svet, katerega predstavniki niso prisotni, opozoriti, da naj sledi našemu zgledu; pripravili smo besedilo, ki ga je soglasno sprejel skoraj celotni odbor, na kar smo lahko ponosni. Zahvaljujem se vsem kolegom iz odbora.

7.9. Obravnavanje predlogov za sprejetje predhodnih odločb, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice (glasovanje)

– Poročilo: Diana Wallis (A6-0451/2007)

7.10. Imuniteta in privilegiji Renata Brunette (glasovanje)

– Poročilo: Aloyzas Sakalas (A6-0449/2007)

7.11. Usklajevanje nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (glasovanje)

– Poročilo: Ruth Hieronymi (A6-0442/2007)

7.12. Zakonik Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (Komisiji podeljena izvedbena pooblastila) (glasovanje)

– Poročilo: Françoise Grossetête (A6-0277/2007)

  Izjava Komisije Komisija pripravlja zakonodajni predlog, ki je predviden v zakonodajnem programu Komisije za leto 2008 in zadeva spremembo sistema nadzora zdravil v Skupnosti za zdravila za ljudi. Prišlo bo do natančnega pregleda besedila iz naslova IX (Farmakovigilanca) direktive 2001/83/ES.

V tem predlogu se Komisija zavezuje, da bo predlagala uporabo predpisanega postopka iz členov 5 in 7 sklepa 1999/468/ES za sprejetje končnih ukrepov za varstvo javnega zdravja v zvezi z dovoljenji za promet z zdravili, ki bodo morda potrebna zaradi vrednotenja podatkov o farmakovigilanci (ukrepi iz novega predloga spremembe ali zamenjave četrtega pododstavka člena 107(2) direktive 2001/83/ES).

Prav tako namerava Komisija v svojih prihodnjih predlogih ohraniti obstoječe stanje, pri čemer lahko v skladu s členom 107 od držav članic zahteva takojšnje sprejetje začasnih ukrepov za varstvo javnega zdravja, kadar je potrebno, ne da bi upoštevala kakršen koli postopek v odboru; za sprejetje katerega koli drugega sklepa za posameznega naslovnika v zvezi z dovoljenji za promet z zdravili bo še naprej upoštevala upravljalni postopek iz členov 4 in 7 sklepa 1994/468/ES.

7.13. Sprememba Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (glasovanje)

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0346/2007)

7.14. Sprememba Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (glasovanje)

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0350/2007)

7.15. Nadzor nabave in posedovanja orožja (glasovanje)

– Poročilo: Gisela Kallenbach (A6-0276/2007)

– Pred glasovanjem.

  Gisela Kallenbach (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da je ta kompromis med odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov, odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Svetom in Komisijo, ki nam je omogočil doseganje rezultatov na prvi obravnavi občutljivega vprašanja nabave in posedovanja orožja, izjemen dosežek. Vsem vključenim posameznikom se iskreno zahvaljujem.

– Po glasovanju.

  Arlene McCarthy (PSE). – Gospod predsednik, gospod Rübig me je zdaj že dvakrat obtožil, da sem v sejno dvorano prinesla strelno orožje. Naj pojasnim, da se je s tem strinjala varnostna služba in da je bilo predsedstvo o tem obveščeno.

Do tega glasovanja moje orožje ni veljalo za strelno orožje. Zdaj ko je Parlament odločil, da gre za strelno orožje, sem ga pripravljena predati oblastem.

  Predsednik. – Mislim, da je edino orožje v tem Parlamentu moč naših prepričanj.

7.16. Pravo, ki se uporablja za pogodbene obveznosti (Rim I) (glasovanje)

– Poročilo: Cristian Dumitrescu (A6-0450/2007)

– Pred glasovanjem o členu 5, predlog spremembe 77.

  Cristian Dumitrescu, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, za besedo sem že zaprosil, vendar ste najprej poklicali gospo McCarthy, kar popolnoma razumem, saj imajo dame prednost.

Ob upoštevanju tega začenjamo glasovanje, in pozivam vas, da začnemo s členom 5 in predlogom spremembe 77.

Predlagam, da zavrnemo predlog spremembe skupine GUE in glasujemo o paketu iz kompromisa, ki smo ga dosegli z vsemi ostalimi političnimi skupinami. Tako upam, da bomo zaradi odločitve Sveta in Komisije dogovor sprejeli na prvi obravnavi. Hvala.

  Predsednik. – Gospod Dimitrescu, s tem se v celoti strinjam, ker sem želel predlagati prav to.

7.17. Gensko spremenjena živila in krma (Komisiji podeljena izvedbena pooblastila) (glasovanje)

– Poročilo: Karin Scheele (A6-0299/2007)

7.18. Predpisi, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravila glede njihovega financiranja (glasovanje)

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0412/2007)

– Pred glasovanjem.

  Jo Leinen, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, ker je portugalsko predsedstvo tako učinkovito in zavzeto vodilo pogajanja v zvezi s tem težavnim vprašanjem, smo danes to resolucijo lahko sprejeli na prvi obravnavi. Vsi kompromisni predlogi sprememb so v sklopu 1, kar pomeni, da vsi ostali predlogi sprememb niso sprejemljivi.

Ta uredba bo evropskim političnim strankam končno omogočila udeležbo na evropskih volitvah. To se morda zdi popolnoma običajno, vendar prej ni bilo tako. Upam, da bo ta nova uredba desetim skupinam političnih strank dejansko omogočila, da bodo na naslednjih evropskih volitvah leta 2009 zagotovile novo dinamiko. Hvala vsem, ki ste si skupaj z mano prizadevali za to zakonodajo.

(Ploskanje.)

7.19. Ostanki pesticidov v ali na hrani in krmi (Komisiji podeljena izvedbena pooblastila) (glasovanje)

– Poročilo: Robert Sturdy (A6-0342/2007)

– Pred glasovanjem.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, Komisija se zahvaljuje Evropskemu parlamentu za konstruktivno podporo in pozdravlja dober kompromis, ki je bil dosežen. Kot del navedenega kompromisa se je Komisija odločila za naslednjo izjavo:

„Standardni rok za predpisani postopek s pregledom je določen v členu 5a(3) in (4) sklepa 1999/468/ES. Odstopanje od odstavkov 3 in 4 je dovoljeno v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Cilj omejitve rokov v skladu s predpisanim postopkom s pregledom iz predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi glede izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji, je končati proces od uporabe mejnih vrednosti ostankov do njihovega sprejetja v manj kot enem letu. Te prilagoditve so potrebne za zagotovitev skladnosti s predlaganim enoletnim rokom za pridobitev dovoljenja za dajanje v promet, in sicer fitofarmacevtskih sredstev iz predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem fitofarmacevtskih sredstev v promet.

Evropska komisija bo pregledala ustreznost omejitve rokov v skladu s predpisanim postopkom, po dveh letih izkušenj pa jih bo pregledala s postopkom izdaje dovoljenj iz predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem fitofarmacevtskih sredstev v promet, pri čemer bo upoštevala izkušnje, pridobljene z uporabo teh postopkov v Evropskem parlamentu in Svetu.“

7.20. Imenovanje člana Računskega sodišča (g. David Bostock) (glasovanje)

– Poročilo: Inés Ayala Sender (A6-0439/2007)

7.21. Imenovanje člana Računskega sodišča (g. Michel Cretin) (glasovanje)

– Poročilo: Inés Ayala Sender (A6-0438/2007)

7.22. Imenovanje člana Računskega sodišča (g. Maarten B. Engwirda) (glasovanje)

– Poročilo: Inés Ayala Sender (A6-0437/2007)

7.23. Imenovanje člana Računskega sodišča (g. Henri Grethen) (glasovanje)

– Poročilo: Inés Ayala Sender (A6-0436/2007)

7.24. Imenovanje člana Računskega sodišča (g. Harald Noack) (glasovanje)

– Poročilo: Inés Ayala Sender (A6-0435/2007)

7.25. Imenovanje člana Računskega sodišča (g. Ioannis Sarmas) (glasovanje)

– Poročilo: Inés Ayala Sender (A6-0434/2007)

7.26. Imenovanje člana Računskega sodišča (g. Hubert Weber) (glasovanje)

– Poročilo: Inés Ayala Sender (A6-0433/2007)

7.27. Razglasitev soglasja o humanitarni pomoči (glasovanje)

– Predlog resolucije B6-0484/2007

7.28. Razmere v Gruziji (glasovanje)

– Skupni predlog resolucije RC-B6-0481/2007

– Pred glasovanjem o odstavku 9.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, v odstavku 9 želim zamenjati besedilo:

„pozdravlja pripravljenost gruzijskih oblasti, da mednarodnim opazovalcem dovolijo spremljanje volitev“ z besedilom „pozdravlja poziv gruzijskih oblasti, naj mednarodni opazovalci spremljajo volitve“.

S tem besedilo jasneje izraža, kaj se dejansko dogaja.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 4.

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Gospod predsednik, besede „o lastnem pristopu Rusije“ na koncu predlaganega besedila, ki naj bi se vstavilo za odstavkom 10 in ki je na seznamu glasovanja v predlogu spremembe 4, so premalo izrazne. Ali je ta pristop dober ali slab? Zato predlagam, da se to opredeli z dodajanjem besed „obžalovanja vreden“, tako da bi se vstavila naslednja besedna zveza, ki bi se glasila „lastni pristop Rusije, ki je vreden obžalovanja …“. Poslance prosim, naj podprejo to pojasnitev.

  Predsednik. – Gospod Landsbergis, ali lahko pojasnite, če govorite o odstavku 10 ali predlogu spremembe 4?

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Gospod predsednik, v skladu s seznamom glasovanja bi moralo biti besedilo vstavljeno za odstavkom 14. Gre za odstavek 14a, kot so ga predlagali gospod Gahler in drugi v predlogu spremembe 4.

  Predsednik. – To je zdaj jasno, hvala.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o uvodni izjavi D.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, za večjo jasnost bi pred izrazom „varnostne sile“ dodala besedo „policijske“, da bi se besedilo glasilo:

„ker je v šestih dneh množičnih zborovanj opozicije prišlo do nasilja, ko so policijske varnostne sile“ itd.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o uvodni izjavi G.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaradi jasnosti in preiskave, ki zdaj poteka, želim črtati sklicevanje na 90 %, tj. bi črtali besedilo:

„do 90 %“ in ga nadomestili z izrazom „delež“, da bi se besedilo glasilo „z deležem ...“ itd.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o uvodni izjavi H.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, gruzijska ustava vsebuje izraza „referendum“ in „plebiscit“, ki ne pomenita enako. Zato predlagam, da se izraz „referendum“ zamenja z izrazom „plebiscit“, da se to uskladi z gruzijsko ustavo.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

– Po glasovanju o uvodni izjavi J.

  Hannes Swoboda (PSE). – Gospod predsednik, ker obstajajo za nedavne dogodke tudi socialni razlogi, bi se lahko na te dogodke sklicevali vsaj nevtralno. Zato je moj ustni predlog spremembe: „ker bi morale gospodarske in socialne reforme v Gruziji izboljšati življenjsko raven splošnega prebivalstva“.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

7.29. Odobritev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v Evropskem parlamentu (glasovanje)

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0445/2007)

– Pred glasovanjem.

  Jo Leinen, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, s to resolucijo bomo omogočili slovesno razglasitev Listine o temeljnih pravicah s strani vseh treh institucij 12. decembra v Strasbourgu.

Naj vas opozorim na pomemben predlog spremembe, in sicer predlog spremembe št. 3, ki ga podpiram in ki Veliko Britanijo in Poljsko poziva, naj ponovno razmislita in spremenita svojo odločitev o izvzetju. Kar zadeva temeljne pravice in svoboščine, mora EU zavzeti enotno stališče tako doma kot na tujem. Zato je predlog spremembe št. 3 zelo pomemben.

7.30. Skupna načela prožne varnosti (glasovanje)

– Poročilo: Ole Christensen (A6-0446/2007)

– Pred glasovanjem.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, poudariti želim le, da je pri grškem prevodu tega besedila nekaj zelo resnih težav, zlasti v zvezi z uvodnimi izjavami 4, 5, 6 in 8, členom 20 itd., za katere se kot veljavna obravnava angleška različica besedila.

  Predsednik. – Gospod Lambrinidis, prav imate, prožnost ne sme veljati tudi za jezikovne napake.

7.31. Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem (glasovanje)

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0399/2007)

7.32. Trgovina in podnebne spremembe (glasovanje)

– Poročilo: Alain Lipietz (A6-0409/2007)

– Pred glasovanjem o odstavku 4.

  David Martin (PSE). – Gospod predsednik, za skupino PPE-DE je bistvo poročila odstavek 4. Za to poročilo bi glasovali, če ne bi bila pri glasovanju zagotovljena večina glasov za njegovo sprejetje že prej. Zato se bomo vzdržali glasovanja. Poslance skupine PSE pozivam, naj se vzdržijo glasovanja v zvezi s tem odstavkom.

  Predsednik. – Parlament bo to upošteval.

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 18.

  David Martin (PSE). – Za doseganje soglasja predlagamo, da se v delu besedila „primerno bi bilo pregledati pravila o ukrepih trgovinske zaščite“ beseda „pregledati“ črta in zamenja z besedo „oceniti“.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

7.33. Pospeševanje afriškega kmetijstva – Predlog za razvoj kmetijstva in varnosti preskrbe s hrano v Afriki

– Poročilo: Luisa Morgantini (A6-0432/2007)

8. Obrazložitev glasovanja

Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0412/2007)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Leinena je še en dokaz škodljivega sistema samouprave, ki ga Evropska unija razvija v vseh političnih skupinah. Mislim, da je tipično, da zdaj celo evropske volilne kampanje financirajo davkoplačevalci, kampanje, ki se seveda izvajajo v imenu proevropskih strank, ker vemo, da je zgornja meja zelo visoka in da je za evroskeptike dejansko nemogoče izpolniti merila za financiranje. To je že nešteti primer kraje davkov, ki se v tem parlamentu prikriva in predstavlja kot demokratizacija. Ljudje, ki si zdaj jemljejo sredstva iz proračuna Skupnosti, so ljudje, ki so neposredno zavrnili organizacijo demokratičnega referenduma v Franciji in na Nizozemskem ter prej na Danskem in ga še vedno zavračajo. Ti isti ljudje pravijo, da naši državljani ne morejo odločati o tem, ali naj se Turčija pridruži EU ali ne. Prosim vas, naj že nehajo govoriti o demokratizaciji in svojo veliko željo po denarju predstavljati kot željo po pomoči družbi.

– Poročilo: Martine Roure (A6-0444/2007)

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, proti poročilu gospe Roure sem glasoval iz več osnovnih razlogov. Eden od njih je, da so države članice v celoti sposobne uveljaviti zakonite zaščitne ukrepe proti rasizmu, torej da je ukrepanje EU na tem področju dejansko v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Okvirna direktiva je tudi napad na svobodo izražanja. Čeprav je boj proti rasizmu sprejemljiv – in kot rasizem mislim na posebno spodbujanje k nasilju ali uporabo nasilja – ni sprejemljivo, da se ta koncept zamenjuje z zakonito javno razpravo, kot je nasprotovanje množičnemu priseljevanju in islamizaciji ali obramba nacionalne identitete.

  Jean-Louis Bourlanges (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, kot moji kolegi sem tudi sam glasoval za poročilo gospe Roure o boju proti rasizmu in ksenofobiji v skladu s kazenskim pravom. Tako sem glasoval, ker podpiram usmeritev poročila ter ker sta poročevalka in odbor za državljanske svoboščine pripravila poročilo, katerega cilj je zaščita svobode misli, raziskav in izražanja. Vsake odločitev te vrste vključuje tveganje, in sicer tveganje, da bi politični oblasti podelili pravico, da določa, kaj lahko ljudje zakonito mislijo, rečejo in pišejo ter kaj ne.

V moji državi se je pojavilo nekaj neustrezne zakonodaje; gospod Gollnisch je na primer želel, da se v šolski učni načrt vključi pozitivno sklicevanje na kolonialna prizadevanja Francije. Kar je še bolj prekanjeno, zakoni, katerih namen je bil zelo jasen, kot je zakon gospe Taubira, so se napačno razlagali ali neustrezno uporabljali za neupravičeno preganjanje zgodovinskih del, katerih objektivnost, intelektualno natančnost in akademsko odličnost na splošno so zgodovinarji široko priznali.

Mnenje, ki smo ga sprejeli, bi lahko preprečilo takšne zlorabe, zlasti ker uradno priznava svobodo izražanja kot temeljno pravico in, drugič, ker cilj okvirnega sklepa ni kaznovanje pripomb, analiz ali mnenj, ampak spodbujanja k sovraštvu, kar je nekaj povsem drugega. Upajmo, da bodo lahko vse države članice in politične skupine prevzele tako uravnotežen in razumen pristop kot naša poročevalka.

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0412/2007)

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Leinena o financiranju evropskih političnih strank, ker ni sprejemljivo, da se evropska finančna sredstva prenašajo k obstoječim evropskim političnim združenjem, s čimer se diskriminira skupine, ki se jim ne zdi potrebno organizirati na evropski ravni. In zelo cinično je, da se evropsko financiranje evropskih volilnih kampanj in vseh vrst evropskih političnih ustanov prikazuje kot krepitev evropske demokracije. Kot je pravkar povedal gospod Claeys, so zadevne stranke dejansko prav tiste, ki so vedno soglasno zahtevale, da moramo pozabiti na francosko in nizozemsko zavrnitev evropske ustave in nadaljevati proces ratifikacije. Te stranke prav tako niso veliko omenjale vprašanja referenduma o pristopu Turčije. Vendar bi to pomenilo krepitev evropske demokracije. Vendar je jasno, da je financiranje primerno le za tiste stranke, ki politično korektno razmišljajo o Evropi. Zato moramo glasovati proti poročilu.

– Poročilo: Martine Roure (A6-0444/2007)

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, ker sem pravkar široko kritiziral prvo poročilo gospoda Leinena, želim le ponoviti misli kolega Philipa Claeya, ki je dejansko ustrezno odgovoril na nekoliko nenavadne pripombe gospoda Bourlangesa. Pojma rasizma na eni strani in legitimne javne razprave na drugi strani se vse bolj zamenjujeta. To jasno kažejo pripombe evropskega centra za spremljanje rasizma, da je islamofobija nova oblika diskriminacije in da je bil odgovor na danske stripe zakon o bogoskrunstvu. To je zelo nevarno, ker vemo, da se lahko običajna javna razprava o islamu in islamizaciji obravnava kot spodbujanje k sovraštvu do muslimanov. Iz vseh teh različnih razlogov mislimo, da je celotna razprava nesprejemljiva, zato smo glasovali proti poročilom gospoda Leinena in gospe Roure.

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0412/2007)

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Leinena, ker se pravila o financiranju evropskih strank, kar že zdaj obravnavamo kot nesprejemljivo samo po sebi, razširjajo. Za upravičenost se morajo poleg številčnih uporabljati tudi ideološka merila, kar pomeni, da opozicijske stranke ne bodo imele nobenih možnosti. Uveljavljene stranke in skupine odločajo, kdo je upravičen do financiranja. Nobene določbe ni, ki bi omogočala pritožbo na takšne odločitve.

Zavedati se moramo tudi postopnega odločanja, pri katerem se uporablja tipična taktika postopnega popuščanja. Načelo financiranja evropskih strank se je pred nekaj leti previdno obravnavalo. Takrat se je sprejela izrecna odločitev, da se denar ne sme uporabljati za financiranje volilnih kampanj. In zdaj? Volilne kampanje se bodo dejansko financirale. Poleg tega pa se bo denar prenašal k različnim političnim ustanovam. Gospod predsednik, ob upoštevanju tega boste razumeli, zakaj sem glasoval proti tej formuli samouprave.

– Resolucija o Gruziji (RC-B6-0481/2007)

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, danes sem glasoval proti resoluciji o razmerah v Gruziji. Resno sem zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v Tbilisiju in nasilja varnostnih sil.

Razmere v regiji zahtevajo dialog z vsemi stranmi, vključno z voditelji opozicije. Mednarodna skupnost, katere del sta Evropska unija in Ruska federacija, si mora na vse mogoče načine prizadevati za zagotovitev, da bodo prihajajoče volitve v Gruziji demokratične ter da se bodo spoštovale človekove pravice in medijska svoboda.

Vseeno sem bil presenečen, da so poslanci iz skupine UEN želeli črtati stavek v odstavku C, ki obravnava izpustitev domnevnih političnih zapornikov.

Gospod predsednik, mislim, da na začetku mojega imena niste navedli povsem pravilno, zato je bil tudi uvod daljši. Nisem bil prepričan, če sem že dobil priložnost govoriti.

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0445/2007)

  Jaroslav Zvěřina (PPE-DE). – (CS) Ne strinjam se s splošnim navdušenjem nad tem besedilom v Parlamentu. Mislim, da mora deset božjih zapovedi, ki jih je svetu posredoval Mojzes pred davnimi leti, ustrezno veljati na področju človekovih pravic. Seveda je treba upoštevati tudi vsebino deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah.

Najbolj moramo ceniti svobodo posameznikov, ki se jo lahko omeji le za ohranjanje svobode drugih oseb. Zlasti nejasno so opredeljene nekatere določbe v zvezi s socialnimi pravicami, zato jih je morda težko razlagati. To zadeva zlasti protidiskriminacijske določbe in tudi pravice, kot je samoumevna pravica starejših do sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju. Mislim, da samoumevnih resnic ne bi smeli obravnavati z zakonodajnimi sredstvi. Določba, ki je povezana s pravicami delavcev, ne določa jasnih načel, ampak predvsem povzroča težave.

Mislim, da Evropska unija ni le nahajališče najetih delavcev. Zato se Listina ne uporablja uravnoteženo, saj ne poudarja dovolj zaščite zasebne lastnine ter pravic lastnikov in podjetij. Moj zaključek je, da obstoj te Listine ne bo bistveno obogatil naših življenj.

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospod predsednik, glasujem za to poročilo, ker sem odločno prepričan, da reformna pogodba ali lizbonska pogodba podeljuje pravni status Listini o temeljnih pravicah s 54 individualnimi pravicami, vključno s pravico do življenja, prepovedjo mučenja, enakostjo pred zakonom, spoštovanjem družinskega življenja in pravico do sojenja.

Mislim, da večina ljudi na Irskem enako kot irska vlada podpira to Listino glede na to, da se je pred nekaj leti potrdila evropska ustava.

Gospod predsednik, na Irskem bomo morali organizirati referendum v zvezi z lizbonsko pogodbo in če bo uspešen, bomo morali pripraviti jasno, pregledno, vidno in profesionalno kampanjo. Mislim, da bo irski glas za ustavo odvisen predvsem od ukrepov, sprejetih v Evropi za zagotovitev polnega spoštovanja človekovih pravic iz Pogodbe.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, člen 3(d) Evropske listine o temeljnih pravicah dovoljuje terapevtsko kloniranje, ker prepoveduje le reproduktivno kloniranje. To je v nasprotju z deklaracijo ZN z dne 8. marca 2005 o kloniranju človeka, ki opozarja na potrebo po prepovedi vseh oblik kloniranja človeka. Kloniranje uničuje človeške zarodke ne glede na razlog kloniranja. Zato ne morem glasovati za to. Želim si, da bi lahko glasovala za člen 26 o pravicah o vključenosti invalidov.

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, preprečiti želim kakršno koli napačno razumevanje. Dejstvo, da sem glasoval proti poročilu gospoda Leinena o temeljnih pravicah, zagotovo ne pomeni, da sem proti temu, da se evropskim državljanom zagotovi več temeljnih pravic in svoboščin. Prav nasprotno, tako v tem parlamentu kot zunaj njega sem pogosto zagovarjal svobodo izražanja in nasprotoval zakonom, ki poskušajo utišati ljudi. Bistvo je, da pri tem poročilu ne gre za temeljne svoboščine. Evropskim državljanom so na srečo že zagotovljene temeljne pravice in svoboščine, s katerimi se borijo proti zlorabam v svojih državah in na ravni Evropske unije. Glasoval sem proti, ker bi določitev pravno zavezujoče Listine dejansko pomenila zelo velik korak k federalni Evropi. Zagovarjam Evropo kot zvezo svobodnih narodov, zato sem glasoval proti temu poročilu o temeljnih pravicah, vendar hkrati seveda ne nasprotujem temeljnih osnovnim pravicam samim po sebi.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v sedmih urah, ki sem jih preživel v celici v belgijski pravosodni palači zaradi bruseljskega župana in neodzivnosti pristojnih organov, sem imel veliko časa za razmišljanje o temeljnih pravicah.

Opozoriti želim na neustrezno pozornost, ki se namenja nevarnostim člena 10, zaradi česar je stranka Lega Nord glasovala proti Listini o temeljnih pravicah. Kar zadeva versko svobodo, ni težav, v zvezi s svobodo običajev pa ni omejitev? To so omejitve iz ustave moje države, Italije: omejitve javnega ravnanja, varnost ter javni red in mir.

Ali se Evropska unija zaveda, da je kanibalizem še vedno težava? Ali ve, kakšni so obredi vudu? Mislim, da so naši flamski kolegi ustrezno in jasno izpostavili dvoumnost besedil, ki jih pripravlja Evropska unija, na primer v zvezi z islamofobijo. Nikoli pa se ne govori o kristjanofobiji ali rasizmu proti belcem. To so resnične težave in Evropska unija mora upoštevati tudi ta tveganja in nevarnosti ter zaščititi svoje državljane, kulturo in tradicije, tj. identiteto evropskih ljudstev, če želimo Evropo ljudstev in ne Evropo, ki bo postala talilni lonec, v katerem temeljne pravice dejansko niso zaščitene.

Prav mi smo dokaz tega, ker smo bili vrženi v ječo zaradi obrambe lastnih zamisli in pravic evropskih državljanov, medtem ko je Evropa le stala ob strani.

  Francesco Enrico Speroni (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi sam sem glasoval proti poročilu o Listini o temeljnih pravicah, in sicer nisem proti tem pravicam, vendar sem želel izpostaviti nejasnost in nevarnost ubeseditve teh pravic, zlasti v členu 10, kot je poudaril že gospod Borghezio, kjer ni nobenih omejitev svobode verskega čaščenja, prakticiranja in običajev.

Ker ni nobene omejitve, se lahko dovolijo in izvajajo tudi satanistične prakse, obredi vudu ali obredi, ki nasprotujejo javnemu redu, javni morali in drugim pravicam. Če bi Sodišče v Luxembourgu dobesedno razlagalo besedilo, ne bi imelo druge izbire, kot da razsodi v korist tistih, ki izvajajo takšne obrede, če bi ti vložili tožbo, kar bi bilo v nasprotju s starodavnimi tradicijami in razumnostjo.

– Poročilo: Alain Lipietz (A6-0409/2007)

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – Gospod predsednik, skupina PPE-DE se je odločila glasovati za sprejetje poročila gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah na tem mini plenarnem zasedanju. Poročilo je dobro in obravnava veliko zadev, ki skrbijo nas vse. Vendar smo se odločili glasovati proti nekaterim predlogom sprememb k odstavkom, ker menimo, da je treba vprašanja v zvezi z globalnim segrevanjem obravnavati s trajnostnimi ukrepi, ki nimajo škodljivega učinka na svetovno gospodarsko rast ali dolgoročne vidike evropskega socialnega modela.

Kot politično skupino nas zelo zanima vprašanje o podnebnih spremembah. Evropska unija ima vodilno vlogo v zvezi s predlogi daljnosežnih rešitev pri iskanju načinov za obvladovanje podnebnih sprememb. Menimo, da so predlogi Evrope merilo za vsako prihodnjo razpravo in da so združljivi z našim gospodarskim modelom.

Menimo, da je svetovna trgovina koristna za svetovno gospodarstvo, vendar se hkrati strinjamo, da je treba za zmanjšanje škodljivih emisij storiti več zlasti v prometnem sektorju. Vendar se svetovna trgovina kot taka ne sme izkrivljati.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Arlene McCarthy (A6-0430/2007)

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − – Glasoval bom za sprejetje tega poročila, ker državam članicam, zlasti Združenemu kraljestvu, končno dovoli, da uporablja merske enote imperialnega sistema še naprej.

Osebno mi je bolj všeč metrični sistem, vendar obstajajo nekatera področja, na katerih je treba zaradi samih značilnosti dela, ki se opravlja, uporabljati merske enote imperialnega sistema. S tem ne mislim prodajanja zelenjave, ampak delo, kot je prenova načinov prevoza, ki so del zgodovine in dediščine, zlasti železnice.

Poudarjam, da vsi prebivalci Združenega kraljestva ne uporabljajo merskih enot imperialnega sistema. V ragbiju se že več let uporablja metrični sistem.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Kljub najhujšim poskusom nekaterih ljudi, da zmanjšajo pomembnost Evropske unije na podlagi merskih enot, je jasno, da je EU sposobna obravnavati težave na praktičen način. Da se merske enote imperialnega sistema poleg metričnega sistema v Združenem kraljestvu lahko uporabljajo, je njegovim prebivalcem že dolgo znano. Čeprav uporabljajo šole zdaj metrični sistem in je veliko ljudi odraščalo s temi merskimi enotami, veliko drugih ljudi še vedno uporablja merske enote imperialnega sistema. To je pohvalno in bi moralo pomiriti veliko ljudi, ki so bili zmedeni zaradi predhodnih časopisnih člankov, v katerih je pisalo nasprotno.

– Poročilo: Kader Arif (A6-0452/2007)

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − – Libanon je ena od držav z največjimi dolgovi na svetu, zato je dodelitev makroekonomske finančne pomoči EU v celoti upravičena. Vendar je treba določiti pogoje za zagotovitev, da so finančna sredstva EU ustrezno evidentirana ter da so goljufije in neustrezno upravljanje odločno nesprejemljive. Dejstvo, da popravlja škodo, ki so jo povzročili napadi Izraelcev na sosednjo državo, ponovno EU, ni pomembno.

– Poročilo: Ioannis Varvitsiotis (A6-0428/2007)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Zagotoviti moramo, da sodstvo v Evropi ne ostane omejeno z nacionalnimi mejami, ki so med državami članicami fizično že izginile.

Bistveno je, da se zagotovi enako obravnavanje vseh državljanov EU ne glede na njihovo narodnost ali državo prebivališča. Osumljenca, ki ne živi v državi, kjer poteka sojenje, se ne sme obravnavati drugače kot osumljenca, ki živi v tej državi.

Ukrepi nadzora brez odvzema prostosti se zdaj ne morejo prenašati med državami članicami, saj ni vzajemnega priznavanja teh ukrepov. To povzroča dvome v sodno zaščito individualnih pravic.

Zato podpiram ta predlog okvirnega sklepa o evropskem nalogu za nadzor v predsodnih postopkih, ki mora omogočiti vzajemno priznavanje predsodnih ukrepov nadzora, da se lahko osumljenci med postopkom preiskave vrnejo v svojo državo prebivališča.

To zmanjšuje število aretacij (zlasti v primeru manj resnih kršitev), hkrati pa spodbuja učinkovitejše pravno sodelovanje.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot pri prejšnjih postopkih je ta okvirni sklep Sveta o evropskem nalogu za nadzor v predsodnih postopkih, ki ga je Evropski parlament pravkar potrdil, del prizadevanj za okrepitev in dokončanje „skupnega evropskega območja pravice“ na podlagi programov iz Tampereja in Haaga za doseganje „Evrope brez (notranjih) meja“.

Med drugim predlog okvirnega sklepa in poročilo zagovarjata razširitev uporabe evropskega naloga za prijetje za vključitev vseh kaznivih dejanj (brez določitve zgornje meje).

Cilj teh in drugih načrtovanih ukrepov je razširitev obsega za usklajevanje kazenskega prava v različnih državah članicah EU, okrepitev federalistične narave Evropske unije ter razvoj in črpanje moči iz reformne pogodbe, ki iz držav premešča nova področja pristojnosti v pravosodju in notranjih zadevah.

– Poročilo: Martine Roure (A6-0444/2007)

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Po več kot petih letih pogajanj je Svet končno dosegel sporazum o okvirnem sklepu za boj proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom. Čeprav pozdravljamo ta premik, moramo tudi obžalovati, da se je zgodil na račun minimalne zaščite.

Kot je izpostavljeno v poročilu gospe Roure, okvirni sklep določa le minimalno raven usklajevanja, njeno učinkovitost in področje uporabe pa resno omejuje več odstopanj, ki jih vključuje.

Kljub prizadevanjem Evropskega parlamenta, ko se je z njim posvetovalo o tem besedilu, za zagotovitev veljave, okvirni sklep ni dovolj ambiciozen in ne bo dovolj za obvladovanje težav, s katerimi se srečujemo, tj. boj proti rasizmu in razširjanje naših univerzalnih vrednot.

Ta okvirni sklep je treba obravnavati kot prvi korak v procesu obvladovanja rasizma in ksenofobije na evropski ravni ter največjega mogočega usklajevanja na tem področju.

Kljub tem pomanjkljivostim sem na plenarnem zasedanju glasoval za sprejetje tega poročila, ker je ključno za Evropsko unijo in zlasti za Evropski parlament, da posredujeta odločno politično sporočilo v korist temeljnih pravic.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Podpiram mnenje manjšine, ki ga je uradno izrazil gospod Dillen. Okvirna direktiva o kriminalizaciji nekaterih oblik in izrazov rasizma in ksenofobije je evropska zakonodaja, ki škoduje svobodi mišljenja in izražanja enako kot Gayssotova in Taubirina zakonodaja v Franciji.

Noben politični govor, ki brani nacionalno identiteto in izraža ponos zaradi nacionalne zgodovine ali nasprotuje razširjanju priseljevanja in splošni nevarnosti za svobodo, ki ga povzroča napredujoča islamizacija naše celine, se zdaj ne bo izognil nadzoru. Evropa se ponovno ne postavlja na stran svojih državljanov, saj so se tisti, ki so pripravili osnutek te direktive, in poslanci, ki so ga pravkar sprejeli, že odločili, kdo naj bi bili zločinci in kdo žrtve.

Kar zadeva usklajevanje kazenskega prava, imamo v času, ko se v francoskih predmestjih strelja na policijo, ko našo celino še vedno ogrožajo teroristi in ko zločinci izkoriščajo odpravljanje meja za izvajanje strašnih zločinov v eni ali drugi državi, več nujnejših nalog, kot pa je označevanje tistih, ki podpirajo vse, kar je tuje, in krepijo multikulturalizem, kot intelektualnih in pravosodnih diktatorjev.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Namen poročila gospe Roure je boj proti rasizmu. To je zelo hvalevreden cilj, vendar se ga žal uporablja kot izgovor za izvajanje politike, ki diskriminira državljane naših držav članic, ki v lastnih državah postajajo drugorazredni državljani.

Oba tragična dogodka iz prejšnje nedelje to dokazujeta. Umor mlade Francozinje, Anne-Lorraine Schmitt, ki ga je zagrešil obsojeni turški posiljevalec, se ni uvrstil na naslovnice enako kot na primer smrt dveh mladih, Moushina in Laramija, ki sta isti dan prehitro vozila neregistrirano manjše motorno kolo brez čelad in trčila v policijsko vozilo. O nesreči se je pri televizijskih poročilih obsežno poročalo in francoski predsednik se je srečal s starši obeh najstnikov.

Če torej želite odziv države, ali morate požigati in pleniti mesta, kot je to storilo več sto huliganov, ki naj bi se s tem maščevali za smrt svojih „kolegov“ Moushina in Laramija? Zakaj se nedolžne žrtve obravnava manj kot prestopnike? Skrajni čas je, da odpravimo ta odstopanja, tj. neodločen pristop organov, nesprejemljivo politika na področju priseljevanja v zadnjih 30 letih in domnevni protirasizem, ki se v Franciji kaže bolj kot splošni rasizem proti Francozom.

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija ni le enotni trg, ampak predvsem zveza ljudstev z enakimi vrednotami, zlasti varstvom individualnih temeljnih pravic. Sprejetje okvirnega sklepa o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom je bilo torej nujno.

Evropa sprejema ukrepe za boj proti rasizmu in diskriminaciji, zato je nujen instrument, ki v vseh državah članicah zagotavlja enako raven zaščite pred rasističnimi in ksenofobnimi dejanji. Vzpostaviti moramo pravično ravnotežje z zagotavljanjem ustrezne ravni kaznovanja besed in dejanj, ki spodbujajo k nasilju in sovraštvu, hkrati pa zagotoviti pravico do svobode izražanja. Zato na primer pri obsojanju revizionizma spoštujemo nacionalne tradicije.

Vseeno obžalujem dejstvo, da se je obseg tega predloga zmanjšal zaradi zahteve po soglasju v Svetu, zato države članice pozivam, naj si skupaj z Evropskim parlamentom pri ponovni obravnavi tega besedila še bolj prizadevajo.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo gospe Roure je povzročilo veliko razmišljanja. Seveda v celoti podpiram ambicije boja proti rasizmu in ksenofobiji na različnih ravneh, kjer se lahko pojavljata. Za razpravo o zakonodaji na ravni EU obstajajo dobri razlogi. Dobre in slabe ideje se hitro širijo čez meje in med ljudmi. Sodna zaščita je v Evropi neenotna.

Hkrati imamo dobre razloge, da smo previdni pri usklajevanju kazenskega prava, tudi na področju z ustavnimi posledicami. Švedska je zelo naklonjena svobodi izražanja, medijski svobodi in verski svobodi. Nekateri deli Evrope iz očitnih razlogov nimajo enakega odnosa. Sklep Sveta, o katerem se je prizadevno pogajalo in ga sprejelo nemško predsedstvo, zagotavlja najmanjšo raven varstva. Poročilo gospe Roure je želelo napredek in je vključilo več zelo nejasnih določb. Zato sem na koncu glasoval proti temu poročilu.

Svoboda izražanja seveda ne more biti absolutna. Vendar je treba jasno poudariti, da morajo biti vse omejitve zlasti dobro utemeljene.

– Poročilo: Ruth Hieronymi (A6-0442/2007)

  Marie-Hélène Descamps (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Danes sprejeto besedilo je pomemben korak za sektor avdiovizualnih medijev in evropske državljane.

Je rezultat dolgotrajnih pogajanj, pri katerih je imel Evropski parlament pomembno vlogo.

Znatno izboljšuje prvotni predlog Evropske komisije, zlasti z razširjanjem področja uporabe direktive na nove medije in prek praktičnih ukrepov za spodbujanje evropskih avdiovizualnih del.

Te točke zagotavljajo, da se lahko tradicionalni in digitalni avdiovizualni mediji konkurenčno razvijajo in hkrati varujejo kulturno raznolikost, ki Evropi daje njeno identiteto.

Priznavanje pravice dostopa do kratkih odlomkov je dodaten napredek za izdajatelje televizijskega programa, vključno z vseevropskimi, če se ta pravica uporablja razumno.

Končno, prvič bomo imeli jasna pravila o promocijskem prikazovanju proizvodov. Ta praksa že obstaja, vendar se zdaj razvija brez kakršnega koli ureditvenega okvira in torej brez preglednosti ali pravne varnosti. S predlaganimi jamstvi bo promocijsko prikazovanje proizvodov zagotovilo nove priložnosti za evropsko avdiovizualno proizvodnjo in ustvarjanje, hkrati pa potrebno varstvo in obveščanje potrošnikov.

  Henri Weber (PSE), v pisni obliki. – (FR) Prišli smo do konca dolgotrajnega in napornega postopka. Od Sveta smo dobili toliko, kolikor nam je lahko ponudil. V besedilo smo ponovno vključili, kar se nam je zdelo bistveno, in s presenečenjem in veseljem moramo priznati, da so bili sprejeti skoraj vsi naši novi predlogi.

Seveda bi bilo bolje, če bi lahko omejili zasebne izdajatelje televizijskih programov in izvajalce v zvezi z liberalizacijo oglaševanja. Seveda bi bila boljša prepoved promocijskega prikazovanja proizvodov. Boljše bi bilo odločnejše stališče glede oglaševanja za otroke. Vendar to očitno ni bilo stališče večine v Parlamentu ali Svetu.

Ker avdiovizualne medijske storitve to novo zakonodajo potrebujejo čim prej in ker moramo priznati, da sta Svet in nemško predsedstvo zagotovila odprto in na koncu tudi produktivno sodelovanje, lahko zdaj rečemo, da je kozarec na pol poln. Zato skupina socialdemokratov podpira predlog za izboljšanje besedila, ki je rezultat pogajanj.

– Poročilo: Gisela Kallenbach (A6-0276/2007)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Nedovoljena proizvodnja strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter nedovoljena trgovina z njimi imata škodljive vplive na varnost vseh prebivalcev EU. Poleg tega je spremljanje strelnega orožja najpomembnejše pri boju proti organiziranemu kriminalu.

Bistveno je sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje te vrste kriminala, boj proti temu in izkoreninjenje tega.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se medosebno nasilje in samomor v starostni skupini od 15 do 44 let uvrščata na tretje in četrto mesto svetovne lestvice vodilnih vzrokov slabega zdravja in prezgodnje smrti, pri čemer je največji vzrok za to uporaba strelnega orožja.

Zato je namen te pobude sprejeti direktivo o nadzoru nabave in posedovanja orožja ter določiti skupna pravila, ki bodo državam članicam omogočala, da spremljajo nabavo in posedovanje strelnega orožja ter njihov prenos v drugo državo članico.

Čeprav je predlog Komisije na splošno pozitiven, vključuje le vidike protokola ZN iz leta 2001. Prav tako je pomembno, da upošteva spremembe, ki jih je Komisija v svojem poročilu iz leta 2000 označila za potrebne.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila o orožju, ki ga je pripravila moja skupinska kolegica gospa Kallenbach in ki je dober kompromis.

Zakonita uporaba strelnega orožja je zelo pomembna v Evropski uniji. Strelno orožje je pomembno za različne dele gospodarstva, npr. za njegovo proizvodnjo, prodajo ali dele gospodarstva na podeželju, v katerih je streljanje nujno potrebno. Več tisoč ljudi prav tako sodeluje v strelnih dejavnostih v svojem prostem času.

Vendar je bistveno, da obstaja ustrezen nadzor za preprečevanje uporabe zakonitega strelnega orožja za kriminalne namene. V zadevnem poročilu je upoštevano razumno ravnovesje, ki bo omogočalo zakonito uporabo orožja še naprej, medtem ko bo preprečevalo uporabo za nezakonite namene.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasujem za poročilo gospe Kallenbach o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (KOM(2006)0093 – C6–0081/2006 – 2006/0031(COD)). Strinjam se, da imata nedovoljena proizvodnja strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter nedovoljena trgovina z njimi škodljive vplive na varnost vseh prebivalcev EU.

Poročilo pravilno poudarja, da je orožje malega kalibra sredstvo za izvajanje nasilnih dejanj v družbi, ker je lahko dostopno, prenosno, poceni in enostavno za uporabo.

Prav tako poudarja, da je treba v področje uporabe direktive vključiti spletno trgovino in oblikovanje spletnih platform za trgovino z orožjem.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje tega poročila, hkrati pa pozdravljam pristop Evropskih skupnosti k Protokolu ZN o nadzoru nakupa in posedovanja strelnega orožja. Navedeni protokol bo zagotovil večje varstvo potrošnikov, okrepil nadzor trga, omogočil hitro sledljivost orožja z računalniško bazo podatkov in uničenje nezakonitega orožja, s čimer bo pomagal zmanjšati nedovoljeno proizvodnjo in trgovanje z orožjem na ozemljih držav članic.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Orožje ni konvencionalen proizvod. Zelo nevarno je zlasti za otroke in mlade, ki jih ogroža širjenje kulture uporabe orožja prek interneta. V Evropi je bilo pred kratkim nekaj zelo negativnih incidentov, v katerih so mladi uporabili orožje. Vesela sem, da smo se odzvali na dogodke na Finskem in v Antwerpnu v Belgiji.

Zavedam se, da bi se zaradi prepovedi orožja povečala nedovoljena trgovina, zato je potreben previden političen pristop k temu vprašanju. Protokoli ZN so bili podlaga za to direktivo. Pred njihovo ratifikacijo je bilo treba obveznosti iz teh protokolov prenesti v evropsko zakonodajo.

Glasovala sem za poročilo, ker uvaja izvedljiv kompromis, pri čemer omeji nedovoljeno prodajo orožja ter hkrati spoštuje dovoljene interese lovcev in zakonitih lastnikov športnega orožja. Direktiva bo zagotovila izboljšano označevanje orožja, pri čemer priznava, da ima vsaka država članica svojo tradicijo in kulturo uporabe orožja. V skladu z direktivo bo uporaba orožja mlajšim od 18 let prepovedana. Mladi bodo lahko v športnih disciplinah sodelovali le pod nadzorom trenerjev ali staršev.

Menim, da bo zahvaljujoč odgovornemu delu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov Evropa imela sodobno zakonodajo o orožju. Delna uskladitev predpisov v Uniji bo omogočila odpravo nedovoljene prodaje ter zagotovila, da bo nevarno orožje, ki ogroža nedolžne ljudi, postopno izginilo z naših ulic.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − To poročilo o nadzoru nakupa in posedovanja orožja je treba pozdraviti. Odpravljanje kriminalnih dejanj s strelnim orožjem in nezakonitega tihotapljenja orožja v EU mora biti prednostna naloga.

– Poročilo: Cristian Dumitrescu (A6-0450/2007)

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Dumitresca, pri čemer me veseli, da smo lahko zahvaljujoč naporom Parlamenta sprejeli sprejemljiv kompromis za vse udeležence. Za Luxembourg je člen 5 uredbe bistvenega pomena.

Ta člen ponovno vzpostavlja pogodbeno svobodo, ki obema strankama, potrošniku in nosilcu dejavnosti, omogoča, da izbereta, katero nacionalno pravo bo veljalo za njuno pogodbo, tj. pravo države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali države članice, v kateri ima nosilec dejavnosti stalno prebivališče.

V svojem predlogu je želela Komisija to spremeniti tako, da bi veljalo le pravo države stalnega prebivališča potrošnika. To bi imelo uničujoče posledice za manjše države članice, ker bi morala podjetja iz teh držav, ki delujejo na enotnem trgu, uporabiti 27 različnih nacionalnih zakonodaj, kar bi mala in srednje velika podjetja odvrnilo od tržnih dejavnosti izven nacionalnih meja.

Potrošniki v manjših državah članicah bi se spopadali z zmanjšanjem oskrbe, saj bi zaradi povečanja birokracije, kot posledice predloga, nosilci dejavnosti prenehali zagotavljati storitve potrošnikom, ki živijo v teh državah.

  Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo glasovali za poročilo, ker menimo, da je z vidika pravne varnosti in v smislu dogodkov na področju trgovine in na trgu pomembno, da imamo sodobna skupna pravila za izbiro prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih. Vendar nismo zadovoljni z doseženim kompromisom, zato smo glasovali proti odstavku 2 predloga sprememb 77, ki zadeva potrošniške pogodbe. Menimo, da je treba v Evropi okrepiti varstvo potrošnikov, pri čemer so potrebna jasnejša pravila za nosilce dejavnosti in potrošnike. Menimo, da kompromis ni zagotovil zadovoljive rešitve za to zadevo.

Brezskrbni potrošniki, ki se zavedajo svojih pravic in zaupajo v čezmejne nakupe, so pomembni za evropsko gospodarstvo in blagostanje. Vendar se strinjamo s pomisleki malih podjetij glede bremen v zvezi s pridobitvijo strokovnega znanja o potrošniški zakonodaji različnih držav članic, uvedenih za podjetja, ki se v Evropi ukvarjajo z e-poslovanjem. To je pomembno vprašanje, ki ga je treba še rešiti.

– Poročilo: Karin Scheele (A6-0299/2007)

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo Karin Scheele o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, ker menim, da se bo na podlagi sprememb, predstavljenih v poročilu, katerih namen je razširiti področje uporabe uredbe, okrepila vloga Evropskega parlamenta, kar bo spodbudilo boljšo pravno ureditev.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament je danes sprejel poročilo gospe Scheele o gensko spremenjenih živilih in krmi. Kot je dobro znano, je še vedno veliko dvomov glede gensko spremenjenih živil, zlasti v zvezi z njihovim vplivom na zdravje ljudi in živali. Zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov je treba upoštevati previdnostno načelo.

Poleg tega pri hranjenju živali z gensko spremenjenimi živili ti proizvodi vstopijo v našo prehranjevalno verigo, čeprav znanstveno ni dokazano, da to ne škoduje zdravju.

V tem poročilu Evropski parlament podpira stališče Komisije o izvedbenih pooblastilih, podeljenih Komisiji, in uvaja številne pogoje v zvezi z obstoječo zakonodajo, pri čemer temeljna vprašanja ostajajo nerešena.

Zato ne moremo glasovati za to poročilo. Čeprav so pogoji pozitivni, temeljno vprašanje ostaja nerešeno.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Moja skupina je vložila pomembne predloge sprememb k poročilu gospe Scheele. Menimo, da bi moral imeti Evropski parlament popoln pregled v zadevah v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi. Gensko spremenjeni organizmi so velika nevarnost za zdravje in okolje v EU, zato morajo biti vse odločitve v zvezi s takšnimi zadevami čim bolj pregledne.

  Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Po obsežnih posvetovanjih smo poročevalci političnih skupin tega parlamenta dosegli kompromis o spremembi uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila. Ta kompromis smo dosegli po posvetovanju z drugimi organi, vključno s Svetom. V celoti upošteva nov regulativni postopek s pregledom.

Uspelo nam je razširiti pooblastila Parlamenta v primerjavi s tistimi, predvidenimi v osnutku Komisije. Prav tako nam je uspelo popraviti osnutek poročila odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, pri čemer smo ga spremenili v uporaben in izvedljiv predlog. Vsi predlogi sprememb, katerih namen je zlorabiti nov postopek komitologije za prikrito spreminjanje ključnih elementov obstoječe zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih, so bili zavrnjeni.

Dejstvo je, da se ne moremo odpovedati zelenemu genskemu inženirstvu. Ravno nasprotno, gensko spremenjeni organizmi so nepogrešljivi za našo prihodnost. V smislu razprave o podnebju bi moralo biti celo skupini zelenih, ki so preobremenjeni z ideologijo, jasno, da je uporaba metod bioinženiringa nujna za izboljšanje obnovljivih virov ki se uporabljajo za proizvodnjo biomase in energije. Obdelovalnih površin za pridelovanje zadostnih količin konvencionalnih energetskih rastlin ni dovolj. Poleg tega moramo zagotoviti, da poljščine in energetske rastline ne bodo tekmovale za prostor. Dovoljeni gensko spremenjeni organizmi so varni, pri čemer ideologija ne more potešiti lakote.

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0412/2007)

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Nasprotujemo povečanju subvencij za politične stranke na ravni EU. Za demokracijo je značilno, da se politične stranke oblikujejo od spodaj navzgor na podlagi procesa oblikovanja mnenja, ki mu sledita izdelava političnih programov in ustanovitev strank, ki si na splošnih volitvah pridobijo podporo. Zamisel, da lahko politična in tehnokratska ustanova ustanovi stranke EU od zgoraj navzdol z davkoplačevalskim denarjem, je v nasprotju z demokracijo. Posledica bodo stranke, ki ne bodo odvisne od svojih članov, ampak od politične elite.

Zato ni ustrezno, da se zdaj povečajo subvencije strankam EU iz proračunskih sredstev za ustanovitev političnih ustanov na ravni EU. Stranke EU iz proračuna EU za leto 2007 prejmejo 10 milijonov EUR davkoplačevalskega denarja, pri čemer se zdi, da bodo politične ustanove prejele prav toliko iz finančnih prispevkov. To pomeni, da bodo morali davkoplačevalci EU plačati približno 190 milijonov švedskih kron za stranke EU in ustanove, s katerimi so te stranke povezane. Sredstva prejmejo stranke EU, ki jih je ustanovil Bruselj, pri čemer ustanovitev teh strank niso zahtevali ljudje kot državljani ali davkoplačevalci.

Prav tako je moralno sporno, da politiki tega parlamenta davkoplačevalski denar namenjajo za svoje organizacije v času, ko države članice zmanjšujejo javno porabo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Medtem ko poskušajo uvesti bistvo predloga pogodbe, ki je že bil zavrnjen ter znan kot „ustaven“, „mini“, „poenostavljen“ in „reformni“, nadnacionalne institucije EU vedno znova poskušajo spodbujati umetno oblikovanje tako imenovanega „evropskega javnega mnenja“.

Poleg tega je potem, ko so Francozi in Nizozemci zavrnili evropsko ustavo, ta odločenost prerasla v neke vrste križarsko vojno, pri čemer uporablja vsa razpoložljiva sredstva, vključno z „evropskimi političnimi strankami“ in zdaj njihovimi političnimi strankami na lokalni ravni, za spodbujanje „oblikovanja evropske zavesti“.

Kot je povedalo portugalsko predsedstvo, je sodelovanje vseh naših državljanov v tem enkratnem procesu evropskega združevanja bistveno in najpomembnejše. Zato se moramo vprašati, zakaj se kljub obsežnemu navdušenju izogibamo organiziranju referendumov o evropski pogodbi.

Vendar si tega prevladujoče sile v EU ne želijo. Med drugim zdaj želijo, da bi se iz proračuna skupnosti financirale volilne kampanje evropskih političnih strank v okviru volitev v Evropski parlament, kar bi lahko povzročilo vmešavanje v notranjepolitične zadeve in demokratično delovanje vsake države.

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) V državah, kjer živijo različni narodi, je običajno, da ni strank, ki bi delovale na nacionalni ravni. Nekdanja Avstro-Ogrska je imela veliko različnih socialnodemokratskih, katoliških in liberalnih strank, ki so zastopale različne skupine prebivalstva ter njihove interese in jezik. Tudi Belgija že desetletja nima nacionalnih strank, ampak le flamske in valonske. Kako naj ima torej EU „evropske“ stranke?

Naša socialistična stranka na Nizozemskem stranke obravnava kot lokalne organizacije, tj. ljudska gibanja, ki sodelujejo, da bi uresničila svojo predstavo o družbi, pri čemer se zavzemajo za interese skupin, ki jih podpirajo. Stranke niso del ureditve države, pri čemer jih ne bi smeli ustanavljati z davčnimi prihodki. Zato smo glasovali proti prejšnjim odločitvam o financiranju evropskih strank, pri čemer smo proti povečanju ravni financiranja na 85 %. Prav tako menimo, da je spodbujanje evropskih namesto nacionalnih kampanj na prihodnjih evropskih volitvah nerealno. Sedemindvajset nacionalnih volitev poteka v veliko različnih razmerah. Rezultat teh volitev je en mednarodno zastopan parlament, ki ga sestavljajo skupine isto mislečih ljudi. Vsi podpiramo mednarodno sodelovanje isto mislečih ljudi, vendar to sodelovanje ne potrebuje sredstev EU.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Politične stranke na evropski ravni imajo različna in včasih nasprotna politična stališča o evropskih politikah na različnih področjih. Zato morajo biti katere koli politične organizacije, ki so povezane z evropskimi strankami, neodvisne, da lahko zastopajo svoja politična stališča, kot se jim zdi ustrezno.

V skladu s to uredbo bo naloga evropskih političnih organizacij spodbujati uradne evropske politike, ki so pogosto v nasprotju z izraženimi stališči evropskih strank. To pomeni neposredno vmešavanje v politično ukrepanje evropskih političnih strank ter s tem nacionalnih političnih strank, iz katerih so sestavljene. To bi povzročilo neposredno vmešavanje v politične in volilne postopke držav članic, saj bi z načrtovanim financiranjem spodbujalo „zaželene“ in „nezaželene“ politične stranke, kar bi vplivalo na rezultate evropskih volitev.

Vsaka uredba mora zato spodbujati svobodo mnenja in preglednosti brez kakršne koli soodvisnosti, ki bi ovirala stališča in delovanje evropskih in nacionalnih političnih strank.

– Poročilo: Robert Sturdy (A6-0342/2007)

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, s katerim se poskuša zagotoviti minimalna mejna raven pesticidov v ali na hrani in krmi. To je pomembno vprašanje za zdravje živali in ljudi.

– Razglasitev evropskega soglasja o človekoljubni pomoči (B6-0484/2007)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot smo že poudarili, ne moremo podpreti „soglasja“ o načelih, ciljih in strategijah EU glede namenjanja človekoljubne pomoči tretjim državam, v skladu s katerimi moramo spodbujati tako imenovano „človekoljubno“ posredovanje kot „pravico“ ali „dolžnost“ ter uporabljati „prisilne ukrepe, vključno z vojaškim posredovanjem“ kot „zadnjo možnostjo“, kar ogroža osnovna načela mednarodnega prava.

Na žalost so posledice takšne politike zelo očitne, kljub temu da so prikrite in prezrte. Politika pod pretvezo „dobrih namenov“ prikriva nesprejemljive cilje in interese, kot da nenehno nasprotovanje vojaškemu nasilju v Iraku in njegovi okupaciji s strani Združenih držav, pri čemer je življenje izgubilo na sto tisoče ljudi, medtem ko so bile zaplenjene velike količine naravnih virov, ni bilo dovolj.

Človekoljubno posredovanje je instrument, s katerim glavne sile opravičujejo svoje posredovanje v razmerah, ki so jih spodbujale in poslabšale z večletnim vmešavanjem, da so zagotovile svoje strateške interese in podprle neobzirne manevre večnacionalnih družb.

Za reševanje resnih težav, s katerimi se spopada na milijone ljudi, je treba spoštovati nacionalno suverenost in mirno reševanje mednarodnih sporov ter izpolniti nujne potrebe gospodarsko najrevnejših držav.

– Razmere v Gruziji (RC-B6-0481/2007)

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za resolucijo v upanju, da bo dejansko vplivala na razmere v Gruziji, njeno odločitev o nadaljevanju demokratičnih reform ter na proces utrditve ukrepov EU v tej državi ter na splošno v vzhodni soseščini.

Kot poročevalka za sodelovanje v črnomorski regiji poudarjam, da je pomembno vzpostaviti področje politične stabilnosti in dejanske demokracije v tej regiji. Moj osnutek poročila med drugimi ključnimi prednostnimi nalogami regionalnega sodelovanja navaja to področje, pri čemer je treba glede na razmere v Gruziji spodbujati in utrditi sodelovanje na tem področju. Menim, da so za doseganje tega namena pomembne tri stvari: utrditev demokratične reforme v Gruziji, vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov v regiji, konstruktivno sodelovanje Rusije v tem procesu ter obsežno in dejavnejše sodelovanje EU pri dejanski stabilizaciji in demokratizaciji Gruzije ter črnomorske regije na splošno.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Izpostavil bom nekaj pripomb v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta o razmerah v Gruziji.

Prvič, čeprav priznava poslabšanje političnih razmer in zatiranje v Gruziji, je to le še eno vmešavanje EU pod pretvezo zagotavljanja podpore „potrebnim političnim in gospodarskim reformam“ in „evroatlantskim vrednotam“.

Drugič, zaradi tega priznava „politični, demokratični in gospodarski napredek sedanjega gruzijskega predsednika in sedanje vlade“, čeprav je sporočilo vsebine resolucije prav nasprotno, pri čemer zatiranje, ki so ga trpeli napredni krogi v državi, ni omenjeno.

Tretjič, resolucija ne upošteva dejstva, da je poslabšanje socialnih in gospodarskih razmer v Gruziji ter življenjskih razmer večine prebivalstva, zaradi zmanjšanja prihodka in povečanja brezposelnosti, povzročilo sedanje socialno nezadovoljstvo ter okrepilo notranje razlike, ki jih tisti na oblasti tako kot v preteklosti izkoriščajo in z njimi manipulirajo.

Na koncu EP kot odgovor na te pomembne dogodke „poziva“ predsednika Saakasshvilija in gruzijske oblasti, medtem ko ostale „obsoja“ za veliko manj.

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0445/2007)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Listina o temeljnih pravicah, ki je bila sprejeta v Nici leta 2000, je seznam skupnih evropskih vrednot, s katerimi se lahko poistovetijo vsi državljani.

Te vrednote so se izoblikovale na podlagi bogate kulturne dediščine različnih držav EU, njihovih ustavnih tradicij in zakonodaj, pri čemer dokazujejo, da Unija ni le gospodarski subjekt, ampak skupnost skupnih vrednot.

Evropski parlament je zahteval, da se listini podeli status primarne zakonodaje in postane pravno zavezujoča, pri čemer jo morajo upoštevati Sodišče Evropskih skupnosti in nacionalna sodišča.

Zato sem zelo zadovoljen, da je to končno potrjeno, pri čemer sem vesel, da je v osnutku reformne pogodbe vsebina dela II pogodbe o evropski ustavi ohranjena.

Žal mi je, da je listina vključena v obliki priloge in ni sestavni del besedila pogodbe, kot bi glede na pomembnost morala biti. Prav tako obžalujem, da sta Združeno kraljestvo in Poljska uveljavila svojo pravico do izvzetja od spoštovanja temeljnih pravic, čeprav zadnje izjave poljske vlade kažejo na drugačen odnos, ki je veliko bolj v skladu s skupnim duhom.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Jasno je, da je poročilo o listini o temeljnih pravicah le pretveza za oživitev bistva evropske ustave in preslepitev suverene volje Francozov in Nizozemcev, ki so jo zavrnili, da bi se izognili referendumom o teko imenovani reformni pogodbi. To je nesprejemljivo, zato smo glasovali proti.

Na nek način je hinavsko zagovarjati temeljne pravice ter hkrati skrivati vsebino pogodbe pred ljudmi, izogibati se javni razpravi, da se pojasnijo vprašanja, ter preprečiti državljanom, da bi svoje mnenje izrazili na nacionalnih referendumih.

Vendar moramo znova poudariti, da listina ni tako zavezujoča kot drugi instrumenti, na primer ustava Republike Portugalske, evropska socialna listina ter konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinah, ki so mednarodno veljavni, obsežnejši in priznani kot zakoniti.

Na koncu ne smemo pozabiti, da je glavni namen listine spodbuditi neoliberalen, federalen in vojaški razvoj, kar je cilj tako imenovane reformne pogodbe.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Dejstvo, da želi Evropska unija znova odobriti listino o temeljnih pravicah, dokazuje, da se Evropejce zavaja. Prvotna listina je bila spremenjena, zlasti kar zadeva njen vpliv na sodstvo, zato da je Združeno kraljestvo podpisalo ustavno pogodbo v Rimu. To ugodnost so si priborili Britanci.

Vendar protokol 7 prihodnje lizbonske pogodbe, ki ureja izvzetje Združenega kraljestva in Poljske, določa ob izključitvi vsakršnega dvoma, da „listina ne širi pristojnosti Sodišča Evropske unije“ za razsojanje o zakonih in drugih predpisih teh držav na podlagi listine ter „ne ustvarja iztožljivih pravic v razmerju do Poljske oziroma Združenega kraljestva“. To pomeni, da pravice, navedene v listini, ne bodo pravice Skupnosti. Takšnemu zavajanju nasprotujem v celoti.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Vse institucije EU že zavezuje mednarodno pravo, ki zagotavlja varstvo človekovih pravic. To jasno potrjuje odločitev Evropskega sodišča v zadevi Racke. Poleg tega so vse države EU ratificirale evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Konvencija je zavezujoča za vse države članice, pri čemer ustreza vsem zahtevam.

Novo besedilo bi lahko povzročilo pravno negotovost, pri čemer bi lahko bile odločitve Evropskega sodišča v Luxembourgu v nasprotju z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki deluje ustrezno.

Nasprotujemo zamisli iz različice, priložene temu poročilu, da bi bila Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pravno zavezujoča.

Prav tako nasprotujemo podelitvi mandata predsedniku, da slovesno razglasi listino pred podpisom pogodbe, ter objavi listine v uradnem listu pred koncem ratifikacijskega postopka s pozitivnim izidom, če se bo to zgodilo.

Pozivamo države članice, da začnejo pogajanja o pristopu EU k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bodo te skupne določbe o človekovih pravicah zavezujoče tudi za institucije EU.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Zdi se, da je Evropski parlament že drugič odobril „listino o temeljnih pravicah“, sedem let po prvi odobritvi.

Upoštevati moramo, da je listino o temeljnih pravicah sestavila tako imenovana „konvencija“, ki je bila ustanovljena za ta namen in je dosegla soglasje na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca zaradi pritiska sil, ki so se zavzemale za najbolj nazadnjaška stališča, in sicer britanske laburistične vlade pod vodstvom Tonyja Blaira.

Rezultat tega postopka je listina o temeljnih pravicah, ki ne upošteva socialnih pravic v tolikšni meri kot na primer ustava Portugalske Republike ali evropska socialna listina, ki jo je Portugalska ratificirala.

Na primer, varovanje pravice do dela, ki je jasno in izrecno določeno v ustavi Portugalske republike (člen 58) in evropski socialni listini (člen 1) je v listini o temeljnih pravicah „prilagojeno“ in „posodobljeno“ ter se glasi „pravica do dela“.

Več primerov je razvidnih iz „pojasnil, oblikovanih pod vodstvom predsedstva Konvencije, ki je Listino sestavilo, in ki so bila dopolnjena pod vodstvom predsedstva Evropske konvencije“, ki je sestavilo „evropsko ustavo“. Ta „pojasnila“ so bistvena za razlaganje vsebine listine o temeljnih pravicah, vendar ji skoraj nikoli niso priložena. Le zakaj?

  Jules Maaten (ALDE), v pisni obliki. − (NL) „Narodi Evrope so odločeni, da si bodo z oblikovanjem vse tesnejše unije delili mirno prihodnost, ki temelji na skupnih vrednotah.“ To je prvi stavek preambule Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo voditelji EU podpisali v Nici 7. decembra 2000.

Ta stavek v celoti zajema osnovno resnico. V Uniji smo si delili vrednote in standarde, ki so zdaj z listino zagotovljeni kot pravice: svoboščine, enakost, človeško dostojanstvo, solidarnost, državljanske pravice in pravičnost.

Menim, da bi bilo bolje, če bi EU pristopila le k evropski konvenciji Sveta Evrope o človekovih pravicah. Vendar je nenazadnje to sprejemljiva rešitev, ki zagotavlja hitro priznanje človekovih pravic v EU.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Leinena o Listini o temeljnih pravicah, za katerega sem tudi glasoval. Vendar sem se vzdržal glasovanja za predlog spremembe, ki od Poljske zahteva, da si bolj prizadeva za uporabo Listine o temeljnih pravicah v celoti. Ker sem poslanec Združenega kraljestva, se mi je zdelo to nekoliko hinavsko.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Vzdržal sem se glasovanja o tem predlogu, ker portugalska ustava zagotavlja boljše varstvo temeljnih pravic in ker bi lahko mnenje nekaterih, da ima zakonodaja Skupnosti prednost pred zakonodajo držav članic, povzročilo škodljive pravne spore.

  Marek Siwiec (PSE), v pisni obliki. − Danes sem glasoval za ponovno sprejetje nove oblike zadevne listine tako da bo za Evropske institucije postala zavezujoča. Moja socialistična stranka na Poljskem in v Evropi ter tudi sam odločno podpirava sprejetje zadevne listine. Listina je ključni instrument v Evropski uniji, ker daje pravice vsem njenim državljanom, tj. osebne pravice in pravice, povezane z državljanstvom. S to listino bomo odpravili veliko pomanjkljivosti na tem področju. Odločitev proti njenemu sprejetju ni dejanska odločitev proti njej, ker ostaja zadevna listina zavezujoča za institucije in zakonodajo Skupnosti, čeprav nekatere države še vedno upajo, da ne bo vplivala na nacionalno pravo. Sodišče bo zagotavljalo pravilno uporabo Listine. Razglasitev revidirane listine in sklicevanje na njo v novi Pogodbi bo okrepilo Evropsko unijo kot skupni prostor s splošnimi vrednotami in splošnimi pravicami. Zato še vedno upam, da se bo zadevna listina uporabljala brez izjeme v vseh 27 državah članicah, vključno z mojo lastno državo Poljsko in predvsem v njej.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za sprejetje poročila gospoda Leinena o odobritvi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v Evropskem parlamentu.

Menim, da je treba Listino Evropske unije o temeljnih pravicah sprejeti brez zadržkov, pri čemer jo mora sprejeti tudi moja država Poljska.

Skupaj s sprejetjem nove reformne pogodbe bo listina zavezujoč pravni dokument, enakovreden pogodbam. To je pomembno za naše državljane, pri čemer je to hkrati pobuda za nadzor ukrepov institucij EU na področjih, ki so jim jih zaupale države članice. Vsak državljan se bo lahko neposredno skliceval na listino in na podlagi zakonodaje EU uveljavljal svoje pravice pred sodišči v celotni Evropski uniji.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Zaradi listine o temeljnih pravicah postane sistem varstva temeljnih pravic v Evropi zapleten. Državljani še težje razumejo ta sistem, pri čemer mnogi Evropejci vanj dvomijo. Zato sta se dve državi članici odločili za protokole, ki jih varujejo pred nepričakovanimi učinki listine. Zato glasujem proti poročilu gospoda Leinena.

– Poročilo: Ole Christensen (A6-0446/2007)

  Jan Andersson, Ole Christensen, Göran Färm, Ana Hedh, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose, Inger Segelström in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski in danski socialdemokrati smo se odločili, da glasujemo za predlog spremembe 41 poročila. Negotove pogodbe o zaposlitvi in plače, s katerimi je nemogoče preživeti, so povzročile probleme na trgu dela. Treba jih je rešiti. Nekatere države so zakonito uvedle minimalne plače. Druge države takšna vprašanja rešujejo s pogajanji med socialnimi partnerji. V nordijskih državah smo se odločili za slednji model. Švedski in danski socialdemokrati menimo, da bi nam moralo biti omogočeno, da še naprej uporabljamo model kolektivnih pogodb za zagotavljanje dostojnih plač zaposlenim.

Ker predloženi predlog spremembe poziva, da se zadeva uredi v skladu z nacionalnimi sistemi držav članic, menimo, da je to združljivo z modelom kolektivnih pogodb, ki ga želimo uporabljati.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. − Skupina PPE-DE odločno podpira načelo prožnosti ter pomoč delavcem in delodajalcem v zvezi z njihovim prilagajanjem izzivom globalizacije. Tesno smo sodelovali z drugimi političnimi skupinami in poročevalcem PSE, da smo pripravili pozitivno in uravnoteženo poročilo, ter se v veliki meri strinjamo glede vseh glavnih točk.

Vendar smo se prav tako jasno strinjali, da ne bomo podprli končnega poročila, če bosta sprejeta zadnja predloga sprememb. Ne moremo sprejeti predloga spremembe 41 glede prisilnega skrajšanja delovnega časa, ki ga je skupina GUE/NGL predložila v zadnjem hipu ter ki bi omejeval osebno izbiro in plačila, sprejeti ne moremo niti njenega predloga spremembe 45 glede določanja minimalne plače v celotni EU, ker Pogodba potrjuje, da jo določajo države članice EU same, ker EU ni pristojna za to in ker ta zadeva ne spada v to poročilo.

Še naprej bomo tesno sodelovali z vsemi političnimi skupinami, ki si prizadevajo za konstruktivne zamisli, s katerimi bi pomagali delavcem pri soočanju z izzivom sprememb. Vendar ne bomo sodelovali s skupino, ki bi se ukvarjala s tem zaradi volitev, namesto da bi upoštevala zlasti resnične potrebe ljudi.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti, ker je nesprejemljivo, da bi Evropski parlament podprl temeljne cilje Evropske komisije o prožni varnosti. Ob priznavanju, da se zaposleni in delodajalci zanimajo za prožno varnost, besedilo potrjuje bistvo sporočila Evropske komisije, ki podpira deregulacijo trga dela, liberalizacijo pravice do neupravičenega odpuščanja delavcev, razvrednotenje kolektivnih pogodb in oslabitev prizadevanj delavcev in sindikatov, čeprav je besedilo v nekaterih pogledih kritično do sporočila.

V besedilu je večkrat izpostavljena potreba po „prožnih trgih dela“, „prilagodljivih pogodbenih ureditvah“ in „prilagodljivi delovni sili“. Nobenega dvoma ni, kakšen je pravi namen tega poročila, ki je rezultat dogovora med dvema glavnima političnima skupinama v Evropskem parlamentu, in sicer Evropsko ljudsko stranko in Evropsko socialistično stranko, vključno s portugalskimi poslanci strank portugalskih socialistov (PS), socialnih demokratov (PSD) in ljudske desnice (CDS/PP).

Obžalujemo, da so bili naši predlogi zavrnjeni, vključno z našim nasprotovanjem vključitvi načel o prožni varnosti v lizbonsko strategijo, pregledu smernic zaposlovanja za obdobje 2008–2010 in nacionalnih načrtov reform ter uporabi sredstev Skupnosti za financiranje napadov na pravice delavcev.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Politike zaposlovanja držav članic je treba določiti na nacionalni ravni v okviru obsežne in demokratične razprave, ki temelji na raziskavah in nacionalnih izkušnjah. Politike zaposlovanja držav članic se morajo izoblikovati na podlagi procesa institucionalne konkurence.

Zdaj lahko na srečo razpravljamo o danskem modelu prožne varnosti, ker EU ni uvedla skupne politike trga dela pred 25 leti. Če bi jo, bi nekatere celinske države, na čelu z Nemčijo, uvedle zakonodajo EU, ki bi imela uničujoče posledice za zaposlovanje in rast v Evropi ter bi jo bilo skoraj nemogoče spremeniti. Nove države članice bi bile prisiljene sprejeti politiko kot del pravnega reda Skupnosti, pri čemer bi bile v slabšem položaju.

Ker nimamo skupne politike na tem področju, lahko medsebojno primerjamo nordijski model, anglosaški model in celinski model. Rešitve, ki jih lahko primerjamo, obstajajo zahvaljujoč tekmovanju med institucijami, da bi zagotovile dobre rešitve.

Na podlagi zgoraj omenjenih argumentov smo na končnem glasovanju glasovali proti predlogu in proti vsem predloženim predlogom sprememb, ki navajajo, kakšno politiko zaposlovanja naj bi izvajale države članice.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Širjenje novih besed je eden od znakov nerešljivega problema: pomanjkanje talenta ali strokovnega znanja kljub bogatemu obstoječemu besedišču. Prav tako pomeni, da si elita, ki je brez domovine, načel in zakonov, ter njeni propagandni instrumenti prizadevajo za uporabo enotnega jezika.

„Prožna varnost“, ki naj bi bila metoda za doseganje blagostanja v Evropi z uravnoteženo kombinacijo „prožnosti“ na področju gospodarstva in „varnosti“ na socialnem področju, je nov trik zagovornikov Evrope, ki podpirajo globalizacijo.

To pomeni, da mora Evropska komisija za boj proti brezposelnosti omiliti le delovno zakonodajo. Vendar bo dejansko glavni učinek tega liberalnega koncepta ta, da bodo lahko podjetja enostavneje in ceneje odpuščala delavce, da bi zaposlila cenejšo delovno silo. Zaradi tega bo v Evropo prišlo še več priseljencev, kar bo ogrozilo socialne razmere, pri čemer bodo slabo plačana in sčasoma tudi dobro plačana delovna mesta manj varna.

Parlamentarni odbor za zaposlovanje in socialne zadeve si je prizadeval spremeniti to besedilo, da bi zmanjšal učinek na zaposlovanje, vendar to ne bo dovolj za omejitev liberalnih teženj zagovornikov Evrope.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Christensena, ker določa ustrezen pristop, ki ga mnogi podpirajo, k združitvi prožnosti in varnosti. Jasno navaja, da je prožen trg dela združljiv z varnostjo delovnega mesta.

Izraz „prožna varnost“ je pogosto demoniziran, vendar nam je v tem poročilu uspelo odpraviti negativne prizvoke tega vodilnega načela politike zaposlovanja v Evropi. Ustvarjanje delovnih mest je bistveno za boj proti brezposelnosti v Evropi, ki je kljub napredku v zadnjih letih previsoka. S prožno varnostjo lahko dejansko dosežemo cilje lizbonske strategije.

Če želimo to doseči, moramo najti načine, kako kvalificirani, prožni, mobilni in motivirani delovni sili zagotoviti dostop do delovnih mest in usposabljanja.

Biti zaposlen je najboljše zagotovilo, ki nas varuje pred vsemi oblikami socialne izključenosti. Evropa mora države članice spodbuditi, da omogočijo dostop do delovnih mest tistim, ki si prizadevajo vstopiti ali ponovno vstopiti na trg dela.

Za zakonodajo v zvezi z zaposlovanjem in delovnimi pogoji so v celoti pristojne države članice, pri čemer podpiram predloge sprememb, ki krepijo načelo subsidiarnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Jasno pozdravljam prizadevanje Komisije za sprejetje listine o prožnosti. V tem poročilu Parlament pojasni, da se mora s prožnostjo izboljšati varnost zaposlitve in spodbujati varnost zaposlitve. Nobenemu delavcu se ne smejo odvzeti pravice do enakopravnega obravnavanja, vseživljenjskega učenja in prejemkov socialne varnosti.

  Jean-Claude Martinez (NI), v pisni obliki. – (FR) Pod pretvezo „prožne varnosti“ bodo delo in delavci postali le blago.

Zdi se, da ta pretveza izhaja iz Danske. Po švedskem modelu v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, jugoslovanskem modelu samoupravljanja v sedemdesetih letih, večnemu Maovem modelu, nekdanjemu sovjetskemu modelu, Blairovem modelu in celo zapatističnem modelu imamo zdaj danski model. Vsi so navdušeni nad Andersenom, Margaret Thacher pod krinko male morske deklice, kar naj bi nas prepričalo, da „zamenljivim delavcem“ zagotavljamo večjo varnost, če jim omogočimo nekaj nadomestil, usposabljanje in hitro ponovno vključitev.

Na Danskem delavci stavkajo več dni kot v Franciji, ampak to ni pomembno. Zaradi prožne varnosti so trgi dela prožni in delavci srečni, čeprav se moramo vprašati, zakaj še vedno stavkajo.

Kaj je dejanska resnica pri vsem tem? Resnica je, da v Evropi po vzoru Kitajcev poskušamo ustvariti „pol kmete in pol delavce“, ki delajo pod najslabšimi pogoji.

Namen je zmanjšati raven varstva, ki ga zagotavljata zakonik o socialni varnosti in zakonik o delu.

„Prožna varnost“ je pretveza na področju delovne zakonodaje. Gospodarski rezultat bo navidezen, tako kot pri zmanjšanju prispevkov za socialno varnost, s katerim neravnovesje med proizvodnimi stroški v Aziji in Evropi ni bilo odpravljeno.

  Bairbre de Brún in Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pozdravljava dejstvo, da se poskuša v poročilu ponovno uravnotežiti sporočilo Komisije v korist varstva pravic delavcev. Čeprav pozdravljava priznavanje potrebe po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, sposobnosti vseživljenjskega učenja, stalnem izpopolnjevanju in izobraževanju delavcev ter po posameznih strategijah za vključevanje mlajših delavcev in žensk, obžalujeva, da so obveznosti nejasne in da na teh področjih ni dejanskih ciljev.

Dinamično in prilagodljivo gospodarstvo mora upoštevati pravice in potrebe delavcev ter interese podjetja. Zavračava enostransko različico prilagodljivosti, ki je bila predstavljena.

Nasprotujeva poročilu zaradi dejstva, da EU in države članice niso ukrepale v zvezi s stalnim izkoriščanjem in zlorabo atipičnih delavcev, zlasti delavcev za določen čas.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu gospoda Christensena o prožni varnosti, ker v imenu prožne varnosti ogroža varstvo redne zaposlitve in varnost zaposlenih. Kljub prizadevanjem in predlogom evropske levice je Evropski parlament prek evropske desnice, tj. kompromisa socialdemokratov, ki ga je odobril, sprejel osnovno filozofijo neoliberalnih predlogov Komisije, kljub nekaterim posameznim spremembam. V imenu konkurenčnosti in dobička podjetij, dosežki sindikatov zdaj veljajo za „neprožne“ in „breme“. Podjetja bodo lažje odpuščala zaposlene, pri čemer jim ne bo treba kriti stroškov odpuščanja, medtem ko bodo stroške varstva brezposelnih mladih ljudi nosile le lokalne skupnosti. Odgovornost podjetij do zaposlenih bo zamenjala odgovornost družbe do brezposelnih. V tem novem modelu imajo kolektivna pogajanja in sindikati manjšo vlogo. Evropska levica se v sodelovanju s sindikati prek svojih predlogov, predloženih odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter na plenarnem zasedanju, zavzema za varstvo vseh zaposlenih, ne glede na njihovo vrsto pogodbe o zaposlitvi. Meni, da je pravica do kolektivnega ukrepanja pomemben del delovne zakonodaje. Pozivamo države članice, da spodbujajo redno zaposlitev ter zagotovijo in izboljšajo pravice zaposlenih, vključno z visokim standardom socialnega varstva.

  Pierre Pribetich (PSE), v pisni obliki. – (FR) Bistven predlog spremembe k poročilu Ole Christensena o skupnih načelih prožne varnosti je na žalost večina poslancev Evropskega parlamenta zavrnila, pri čemer sem zato glasoval proti poročilu.

V predlogu spremembe 41 v zvezi s spodbujanjem evropske politike plač je bilo predlagano, da naj minimalna plača znaša vsaj 50 % povprečne nacionalne plače, pri čemer menim, da je to bistveno za boj proti nizkim plačam, ki so pogosto vzrok za revščino.

Z uskladitvijo minimalnih plač na evropski ravni bi lahko zagotovili pomembno izboljšanje pogojev zaposlitve za evropske delavce. Zelo obžalujem, da je to glasovanje socialni Evropi znova preprečilo, da bi dosegla napredek na področju pravičnosti in kohezije.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Za delovno silo v EU je ključno, da se določi sklop temeljnih pravic, ki se lahko po potrebi zavarujejo s pravnimi sredstvi.

Glede na pritiske zaposlovanja več milijonov ljudi v sodobnem liberaliziranem gospodarstvu in glede na učinke prizadevanj na notranjem trgu je nujno, da se vzpostavi pravilno in učinkovito ravnovesje. V zadevnem poročilu sem podprl elemente v zvezi z omenjenimi zadevami zaradi razlogov, ki sem jih ravnokar navedel.

  Renate Sommer in Gabriele Stauner (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasovali smo proti temu poročilu, ker navaja nasprotujoče si trditve brez jasne usmeritve v zvezi s katerim koli glavnim socialnim vprašanjem. Besedilo si lahko poljubno razlagate. Predvsem Komisiji omogoča, da ukrepa brez ustrezne pravne podlage. Poleg tega zavračamo izraz prožna varnost, ker je besedna zveza brez pravega pomena.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Prožnost je možna samo, če ima tisti, ki je izgubil službo, primerno podporo v smislu finančne pomoči in pomoči pri iskanju nove zaposlitve.

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Koncept prožne varnosti se je tako uveljavil v razpravi, da se mu je nemogoče izogniti. Nastal je spor, katera opredelitev je pravilna. Poenostavljeno povedano konzervativci poudarjajo prožnost, medtem ko socialisti poudarjajo varnost. V poročilu o prožni varnosti, o katerem smo danes glasovali v Evropskem parlamentu, na srečo prevladuje slednja opredelitev. Zato sem podprl poročilo kljub številnim neustreznim vidikom. Če se želimo uspešno boriti proti izključenosti, je treba največjo pozornost nameniti odpravi togosti, ki zlasti mladim in starejšim delavcem preprečuje dostop do trga dela.

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0399/2007)

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE), v pisni obliki. − (PT) V celoti moramo podpreti predlog Evropske komisije o novi evropski turistični politiki, ki ga je predstavila v svojem sporočilu „Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem“.

Določbe predloga Komisije so v poročilu okrepljene, dopolnjene in izboljšane, pri čemer poročilo:

– zagovarja uskladitev standardov kakovosti za namestitvene zmogljivosti v Evropi in podpira oblikovanje evropskega okvira za sisteme upravljanja kakovosti;

– zagotavlja varstvo potrošnikov, zlasti na področju turističnih elektronskih storitev (rezervacije in plačila);

– na področju dostopnega turizma ustrezno upošteva turiste z omejeno mobilnostjo ter probleme, ki vplivajo na dostopnost regij s posebnimi naravnimi in geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije;

– spodbuja trajnosten turizem (v gospodarskem, družbenem, ozemeljskem, okoljskem in kulturnem smislu);

– zagotavlja krepitev pravic potnikov v zračnem prometu;

– promovira Evropo in evropske turistične destinacije.

Zato sem glasoval za to poročilo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Medtem ko pozdravljamo nekatere vidike tega poročila, kot so spodbujanje standardov kakovosti za namestitvene zmogljivosti, varstvo potrošnikov, izboljšanje dostopnosti do turističnih destinacij in turističnih storitev za vse, obžalujemo zavrnitev naših predlogov, ki so poudarjali potrebo po:

– zagotavljanju pravic zaposlenim in kakovostnih delovnih mest, pri čemer je treba vlagati v usposabljanje in razvoj človeških virov, zagotoviti varne pogodbe o zaposlitvi ter poštene in dostojne plače;

– sprejetju vsesplošnega pristopa sektorja k politikam in skladom Skupnosti, pri čemer je treba ustanoviti poseben program Skupnosti, ki bo dopolnjeval pobude držav članic;

– zmanjšanju sezonsko omejenega povpraševanja, zmanjšanju vpliva uporabe virov in nastajanja odpadkov ter razvoju turizma, ki bo dostopen za vse brez kakršne koli diskriminacije;

Pozdravljamo odobritev predlogov, katerih namen je:

– zagotoviti trajnostni turizem, ki podpira druge gospodarske dejavnosti v povezanih sektorjih, ceni pokrajino in našo kulturno, zgodovinsko in okoljsko dediščino ter spodbuja ozemeljsko kohezijo;

– nasprotovati ustanovitvi turističnih zmogljivosti za namene masovnega turizma, ki bi negativno vplival na lokalne skupnosti, okolje ter zgodovinsko in kulturno dediščino.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Coste o politiki na področju turizma. Turistična industrija ima pomembno vlogo v gospodarstvih vseh evropskih narodov in je bistvena za veliko podeželskih območij, kot so Škotsko višavje in otoki. Pomembno je, da se razvoj turistične industrije, ki upošteva lokalna gospodarstva, kulturno in jezikovno raznolikost ter čisto okolje, v EU podpre v celoti.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Zaradi možnosti, ki jih turistični industriji zagotavljajo nove tehnologije, se vedno več turistov izogiba posrednikom in potovalnim agencijam, pri čemer si zlasti potovanja in nastanitve rezervira prek elektronskih sredstev.

Pogosto so potrošniki razočarani nad storitvami, ki so jih plačali vnaprej. Pred kratkim sem izvedela za ravnanje s slovaškimi turisti v hotelu Victoria Garden Suites v Strasbourgu, pri čemer so jih iz hotela s tremi zvezdicami premestili v hotel z dvema zvezdicama ter z njimi ravnali kot bi bili drugorazredni državljani. Hotel jim ni povrnil razlike v ceni med storitvami, ki so jih plačali, in storitvami, ki so jih prejeli, čeprav so bili do tega upravičeni.

Zaradi tega razvoja uporabe informacijske tehnologije za turistične storitve potrebujemo okvir za varstvo potrošnika in osebnih podatkov pri elektronskih rezervacijah. Pomembno je, da potrošniki prejmejo resnične, nezavajajoče, najnovejše in nedvoumne informacije. V interesu varstva potrošnikov bi bilo treba spletnim stranem, ki ponujajo informacije in elektronske turistične storitve (rezervacije in plačila, podeliti certifikate kakovosti.

Kot je rekel poročevalec gospod Costa, je za turizem najslabše, da so evropski potrošniki nezadovoljni, pri čemer se zlasti strinjam s poudarjanjem varstva potrošnikov, zato sem v celoti podprla poročilo o „obnovljeni turistični politiki EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem“.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje tega poročila, ker vsebuje veliko dobrih zamisli o tem, kako razvijati našo politiko na področju turizma. Vendar poudarjam pomembnost industrijske dediščine in načina, s katerim nam lahko to pomaga obnoviti stara industrijska območja ter spoznati in obogatiti kulturo in zgodovino.

Ohranitev naše industrijske dediščine je enako pomembna kot ohranitev starodavnih artefaktov ali geografskih pojavov. Živim v regiji, kjer se je začela industrijska revolucija, revolucija, ki je temeljna za življenja tako veliko ljudi in katera bi morala biti del naše edinstvene evropske kulture.

Vendar so sredstva za industrijsko dediščino na nacionalni in evropski ravni v primerjavi z drugimi turističnimi sektorji še vedno majhna.

Evropska zveza za turistične in muzejske vlake (FEDECRAIL) je na primer vodilna institucija na svetu na področju ohranjanja železniške dediščine, vendar prejme od Evropske unije malo pomoči.

Evropska unija bi se morala zavedati pomembnosti industrijske dediščine in to posebno vejo turizma čim bolj spodbujati, da bi lahko mladi razumeli, kako pomembna je naša industrijska preteklost.

Nedvomno je zdaj pravi čas, da se poudarijo možnosti, ki jih ima industrijska dediščina v zvezi s prednostnimi nalogami v kateri koli prihodnji evropski politiki na področju turizma.

  Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Podpiram poročilo o novi turistični politiki EU. Poudarja priložnosti za ukrepanje EU na področju turizma.

Čeprav EU ni pristojna za to področje, lahko še vedno sprejema ukrepe za spodbujanje turizma. Tako lahko Unija pomaga okrepiti konkurenčnost turistične industrije, ki je pomemben gospodarski dejavnik in še pomembnejši vir zaposlovanja.

Menim, da je zlasti pomembno, da se spodbuja trajnosten turizem, tj. oblika turizma, ki enako upošteva okoljske, gospodarske in socialne elemente. Trajnostni turizem je pomemben za razvoj in vzdrževanje turističnih dejavnosti ter bistven za ohranitev in okrepitev naše naravne in kulturne dediščine. Varstvo naravne dediščine ima ključno vlogo pri zagotavljanju nadaljnjega uspeha te gospodarsko pomembne industrije, pri čemer evropskim turističnim destinacijam omogoča, da se uveljavijo v okviru mednarodne konkurence. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je EU za vzor. Vedno več držav v svetu se na številnih področjih delovanja zgleduje po nas. Zato imamo veliko odgovornost. Zato pozivam kolege poslance, zlasti tiste, ki prihajajo iz turističnih regij, da podprejo prizadevanja za trajnost.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Nova turistična politika EU mora okrepiti varstvo potrošnikov, zato zahtevam, da se spletnim stranem, ki ponujajo turistične storitve, podelijo certifikati kakovosti. Potrošniki morajo imeti na voljo jasne in pregledne storitve rezervacij in plačil, ki izpolnjujejo ustrezne varnostne standarde.

Kljub dejanskemu napredku na področju promoviranja evropskih destinacij, doseženemu z vzpostavitvijo portala turističnih destinacij, pozivam Komisijo in države članice, da si še naprej prizadevajo za razvoj izoliranih regij z velikim turističnim potencialom, zlasti najbolj oddaljenih regij, v katerih je turizem glavna gospodarska dejavnost ter osnova za gospodarski in družbeni razvoj.

Pozivam tudi strokovne organe sektorja, da vzpostavijo usklajen sistem ocenjevanja namestitvenih zmogljivosti ter v ta namen oblikujejo javno-zasebna partnerstva.

Na koncu pozivam Komisijo, da izvede študijo o učinku posledic sezonskega turizma na regionalni ravni in v preteklosti. Ob boljšem razumevanju tega pojava se bomo lahko učinkoviteje borili proti njemu.

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Takoj na začetku, v uvodni izjavi A, poročilo navaja, da pravne podlage za evropsko turistično politiko ni. Nato razpravlja o pomembni vlogi, ki jo turizem lahko ima pri spodbujanje socialnega vključevanja, ter o pomembnosti okrepljenega sodelovanja pri zagotavljanju zmogljivosti za turiste. Omenja tudi zbiranje statističnih podatkov ter skupno ukrepanje za zagotavljanje kakovosti in varstva potrošnikov. Poudarja tudi, da je treba zaščititi, varovati in obnoviti evropsko kulturno dediščino.

Parlament poziva Komisijo, da državam članicam zagotovi smernice za izboljšanje političnega usklajevanja v zvezi z razvojem turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Evropski parlament želi uvesti tudi zaščitni znak evropske dediščine, da se čim bolj podpre tiste elemente, ki jih je vredno ohraniti, pri čemer so kot primer navedene evropske kulturne poti in spomeniki.

Menim, da morajo o turistični politiki odločati države članice, kar je tudi v skladu z obstoječo zakonodajo. Turistična industrija se mora razviti ob konkuriranju s turističnimi dejavnostmi drugih držav, pri čemer mora vsaka država oblikovati svojo politiko. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

– Poročilo: Alain Lipietz (A6-0409/2007)

  Daniel Caspary (PPE-DE), v pisni obliki. − Odločil sem se glasovati za sprejetje poročila gospoda Alaina Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah na novembrskem mini plenarnem zasedanju v Bruslju. Poročilo je dobro in obravnava veliko zadev, ki skrbijo vse nas. Vendar sem se odločil glasovati proti nekaterim predlogom sprememb in odstavkom, ker menim, da je treba vprašanja v zvezi z globalnim segrevanjem obravnavati s trajnostnimi ukrepi, ki nimajo škodljivega učinka na svetovno gospodarsko rast ali na dolgoročne vidike evropskega socialnega modela.

Vprašanje o podnebnih spremembah me zelo zanima. Evropska unija ima vodilno vlogo v zvezi s predlogi daljnosežnih rešitev pri iskanju načinov za obvladovanje podnebnih sprememb. Menim, da so predlogi Evrope postali merilo za vsako prihodnjo razpravo in da so združljivi z našim gospodarskim modelom.

Menim, da je svetovna trgovina koristna za svetovno gospodarstvo, vendar se hkrati strinjam, da je treba za zmanjšanje škodljivih emisij storiti več zlasti v prometnem sektorju. Vendar se svetovna trgovina kot taka ne sme izkrivljati.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah, ker menim, da mora biti Evropa na področju boja proti podnebnim spremembam vodilna v svetu, zato menim, da je treba za spodbujanje gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika temeljito spremeniti trgovinsko politiko Evropske unije.

Poročilo poudarja, da je treba razviti proizvodne, potrošniške in tržne vzorce, ki bodo prispevali k zmanjšanju podnebnih sprememb in gospodarskih učinkov teh sprememb. Zato je treba sprejeti ukrepe za spodbuditev lokalne proizvodnje kot načina za zmanjševanje potrebe po prometu ter uvedbo splošnih standardov Evropske unije in sistemov označevanja, katerih namen je ozavestiti potrošnike o okoljskih posledicah različnih izdelkov.

  Christofer Fjellner (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Nam zmernežem je danes uspelo Evropski parlament prepričati, da glasuje proti predlogu o uvedbi tarif za blago iz držav, ki niso podpisale kjotskega protokola. Prav tako smo Evropski parlament prepričali, da ne podpre stališča, da je za svetovne okoljske probleme krivo tržno gospodarstvo. Zato smo glasovali za poročilo o trgovini in podnebnih spremembah.

Trgovina sama po sebi ne ogroža okolja, prav nasprotno. Trgovina zagotavlja blagostanje, ki ga potrebujemo, da se bomo lahko spopadli s prihodnjimi okoljskimi izzivi. Omogoča nam, da učinkoviteje uporabimo omejene vire ter odpravimo revščino, ki je glavni vzrok za večino svetovnih okoljskih problemov. Odprtost in trgovina sta pogoj za prenos tehnologije, ki bosta državam v razvoju omogočili zagotoviti čistejše okolje hitreje, kot to lahko omogočimo mi.

Medtem ko je promet, ki ne krije lastnih okoljskih stroškov, velik problem. Menimo, da je pristop Parlament, ki zagovarja predloge v zvezi z oviranjem in omejevanjem trgovine, na današnjem glasovanju napačen. Namesto tega mora Parlament prometni sektor prisiliti, da bo kril svoje okoljske stroške. Zaskrbljenost v zvezi z okoljem ne sme postati pretveza za protekcionizem, ker slednji ogroža razvoj in s tem okolje.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Gospod Lipietz se v svojem poročilu ukvarja s pomembnimi vprašanji. Če zares želimo poskušati nadzorovati proizvodnjo toplogrednih plinov, moramo zagotoviti, da so ti stroški stalno večji ob vsaki priložnosti. Trgovina, tj. prosta trgovina, je pomembna gibalna sila svetovnega gospodarstva in jo moramo podpirati. Kljub temu dolgoročno ne moremo nadaljevati s prevažanjem blaga več tisoč kilometrov okrog sveta, medtem ko se praktično enako blago prevaža v nasprotno smer, pri čemer stroški niso pokriti v celoti. Vendar bo pri izvajanju tega prehoda potrebna previdnost, da se zagotovi, da obremenitve zaradi razsipnosti industrializiranega sveta, ki lahkomiselno izkorišča okoljske vire planeta, ne bi prizadele najrevnejše ljudi na svetu. Evropa je odgovorna, da zaščiti ljudi, katerih preživljanje temelji na vrednotenju kratkoročnega dobička namesto dolgoročne sposobnosti preživetja planeta, pri čemer niso krivi za to sami.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) V stranki Junilistan menimo, da ima EU pomembno vlogo pri prizadevanjih za zmanjšanje učinkov človeškega ravnanja na podnebje Zemlje. Kot eden od glavnih akterjev v svetovni trgovini lahko EU vpliva na učinke, ki jih imata proizvodnja in mednarodni promet na okolje.

Vendar je s tem poročilom povezanih veliko tveganj. Iz vsebine poročila je razvidno, da bo politika, ki temelji na teh vidikih, omogočila oblikovanje protekcionističnih teženj, ki jih podpira veliko interesnih skupin in držav v EU. Posebni interes se vedno predstavlja kot zagovornik javnega interesa. Zato bi bilo zelo tvegano podpreti to poročilo. Rezultat je lahko okrepljen protekcionizem ter s tem visoki stroški, ki jih morajo kriti najrevnejši v svetu in potrošniki EU.

Namesto tega mora EU nadaljevati po začrtani poti kot vzornica in zaveznica vseh držav sveta, ki želijo v zvezi s podnebnimi spremembami ukrepati odgovorno. V stranki Junilistan smo se zato odločili glasovati proti temu poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V celoti se strinjamo s trditvama poročila, da „sedanji gospodarski model, ki zahteva stalno povečevanje porabe, proizvodnje in trgovanja, ni trajnosten, saj še povečuje potrebo po virih in prometu ter povzroča nastajanje vse več odpadkov in emisij“ ter da sedanji trgovinski sistem vodi v „globalno delitev dela, kar pomeni močno obremenitev prometa zaradi prevoza proizvodov“, ki bi jih bilo sicer mogoče proizvesti na lokalni ravni na bolj trajnosten način.

Vendar poudarjamo nekatere negativne vidike, kot sta poziv, da se v okviru STO pri sedanjem krogu pogajanj iz Dohe doseže sporazum o odpravi carinskih in necarinskih ovir za „okoljsko blago in storitve“, ter prikrito odobravanje pogajanj o sporazumih o prosti trgovini, kar je v nasprotju s prejšnjimi trditvami poročila o sedanjem trgovinskem sistemu.

Prav tako ostro nasprotujemo uvedbi načela „odgovornosti povzročitelja, v najboljšem primeru z razširitvijo sistema za trgovanje z emisijami na ves svet, zaradi posledic, ki bi jih imelo“.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah. Vprašanje podnebnih sprememb je danes eno od najpomembnejših, pri čemer je v zvezi z njim potrebno dejansko ukrepanje na nacionalni, evropski in svetovni ravni.

Čeprav podpiram zadevno poročilo, ki obravnava veliko pomembnih mednarodnih vprašanj, izpostavljam tudi predloge škotske vlade za osnutek zakona o podnebnih spremembah. Škotska vlada je določila obvezni dolgoročni cilj, v skladu s katerim je treba do leta 2050 na Škotskem doseči manjše izpuste emisij za 80 %. Menim, da bo to sprejeto z odobravanjem, in upam, da bodo enako ambiciozne cilje sprejele druge države članice EU v zvezi z lastnim prizadevanjem v boju proti globalnemu segrevanju.

  Syed Kamall (PPE-DE), v pisni obliki. − Čeprav obstaja splošno soglasje glede potrebe po manjšem izpustu škodljivih emisij, je avtor tega poročila pozval k ukrepom, ki bi omejili trgovino z revnejšimi državami, s čimer bi obsodili njihove prebivalce na revščino, ovirali svetovno dobavno verigo in uvedli nerealne kazni.

Predstavniki konzervativne stranke menijo, da je najboljši način za manjše izpuste škodljivih emisij večji poudarek na tehnologiji, skupni dogovori o realnih ciljih in večja trgovinska izmenjava z revnejšimi državami, tako da bi lahko vlagale v čistejšo, bolj okolju prijazno tehnologijo in procese.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Za splošnimi izrazi o dobrih namenih in zaskrbljenostjo za okolje se skriva reakcionarna vsebina predloga resolucije, za katero se zavzemajo imperialistične skupine in organizacije.

Zračni in cestni promet kritizira, da v primerjavi s pomorskim in železniškim prometom proizvedeta največ emisij CO2, medtem ko poudarja, da je svoboda pri izbiri načina prevoza (za večnacionalne družbe) bistvenega pomena za svetovno trgovino.

V zvezi s prometnim sektorjem poziva k trgovanju s toplogrednimi plini, ki ni zagotovilo zmanjšanja emisij CO2, vendar se je izkazalo za donosen borzni mehanizem, ki zagotavlja kapital. Podpira cilje mednarodnih monopolov v zvezi z radodarnim financiranjem prek „mehanizma čistega razvoja“.

Evropski investicijski banki pripisuje vlogo okolju prijaznega nadzornika, ki bo ukrepal „v skladu z nasveti Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G8“, pri čemer zahteva, da mora prihodnje predloge predložiti STO.

Bistvo predloga je, da večnacionalne družbe še vedno plenijo naravne vire, gozdovi se še vedno izrabljajo, zaloge pitne vode se zmanjšujejo in uničujejo, gensko spremenjeni pridelki se širijo, strupene kemikalije povzročajo onesnaževanje, oboroženi spori in imperialistično posredovanje so podpirani, emisije toplogrednih plinov naraščajo, na milijarde ljudi je izpostavljenih ropanju kapitala in dobičkarjem, pri čemer bo ta resolucija zagotovila podporo in pomoč.

Zato bomo poslanci grške komunistične stranke glasovali proti predlogu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, ki navaja veliko število stvarnih ukrepov, s katerimi bi lahko v boju proti podnebnim spremembam uporabili trgovino. Rešitve kot so dovoljenje za ničto stopnjo carine za izdelke z nizko stopnjo toplogrednih plinov pri proizvodnji/potrošnji, prepoved uvoza eksotičnega lesa, politika označevanja energetsko učinkovitih proizvodov in vključitev letalstva v sistem trgovanja z emisijami, se morajo razvijati naprej.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo gospoda Lipietza o trgovini in podnebnih spremembah obravnava dve področji, na katerih lahko EU vpliva na mednarodni ravni. Zato je pomembno, da poslanci Evropskega parlamenta izrazimo svoje mnenje o tej zadevi. Vse države na svetu morajo imeti koristi od mednarodnega gospodarstva s pomočjo trgovine. Le z razvitim trgovinskim sistemom in gospodarskim razvojem lahko odpravimo revščino in vplivamo na okolje. Evropska zavezanost okolju in razvoju mora še služiti kot spodbuda za trajnostno gospodarstvo, ki temelji na trgovini in ne oviranju trgovine. Zato obžalujem, da se poročilo, o katerem smo danes glasovali, bolj odločno ne zavzema za trgovino in razvoj. Kljub velikemu nezaupanju sem glasoval za poročilo, ker so bile najbolj sporne izjave odstranjene.

– Poročilo: Luisa Morgantini (A6-0432/2007)

  Jim Allister (NI), v pisni obliki − V zvezi z glasovanjem za predlog spremembe 6 poročila gospe Morgantinijeve o izboljševanju afriškega kmetijstva smo lahko ugotovili, komu je skupina GUE/NGL in na splošno večina strank levice naklonjena. S simpatiziranjem s tiranom Mugabejem in oporekanjem nasprotovanju njegovi prisotnosti na vrhu EU-Afrika v Lizboni so pokazali svoje resnične namene. Ker menim, da je Mugabe podel tiran, zaradi katerega so prebivalci v njegovi državi lačni, sem z veseljem glasoval proti sprejetju predloga spremembe 6 ter tako izrazil ogorčenje nad njegovim vedenjem in načrtovano prisotnostjo na lizbonskem vrhu. Dejstvo, da je Parlament sprejel ta predlog spremembe, čeprav z majhno večino, je podpora za tega tirana, ki lahko ima hude posledice.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Obsojamo nesprejemljivo politično potezo reakcionarnih sektorjev Evropskega parlamenta, ki so poročilo o afriškem kmetijstvu izkoristili za kritiziranje zakonite udeležbe predsednika Republike Zimbabve, polnopravne članice Afriške unije, na naslednjem vrhu EU-Afrika. Ta poteza je bila kljub vsem nameram neuspešna.

Kar zadeva samo poročilo, menimo, da vsebuje številne pozitivne točke, kot je kritika, da je zagotavljanje podpore za olajšanje trgovine v okviru pospeševanja afriškega kmetijstva le na podlagi sporazuma o gospodarskem partnerstvu oblika izsiljevanja, da se zagotovi liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi.

S spodbujanjem veliko od teh držav, da svoje kmetijstvo prilagodijo trgu EU, se poskuša te države prisiliti v sporazum, na podlagi katerega bodo morale uvesti kmetijski model, ki temelji na izvozu monokultur, kar bo povzročilo očitne in resne gospodarske, družbene in okoljske probleme za prebivalstvo afriških držav ter prebivalstvo držav članic EU.

Zato menimo, da je treba afriškemu kmetijstvu pomagati tako, da se podpira družbeno odgovoren razvoj kmetijskega modela, ki temelji na svojih posebnih potrebah ter neodvisnosti in varnosti oskrbe s hrano vsake države.

9. Popravki in namere glasovanja: glej zapisnik

10. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

11. Sklepi o nekaterih dokumentih: glej zapisnik

12. Posredovanje besedil, sprejetih na tej seji: glej zapisnik

13. Datumi naslednjih sej: glej zapisnik

14. Prekinitev zasedanja

  Predsednik. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 12.20.)